17. redna seja

Državni zbor

25. 5. 2020
podatki objavljeni: 25. 5. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 17. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Iva Dimic od 13. ure dalje, mag. Dejan Židan od 16. ure dalje, Matjaž Han od 16. ure dalje, mag. Marko Koprivc, Mojca Žnidarič, Jurij Lep, mag. Franc Rosec in Gregor Židan.   Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 2. in 3. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta k 11. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.    Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. maja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.   Kolega Kordiš, postopkovno.
Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 17. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Franc Rosec, Gregor Židan, Felice Žiža, dr. Matej T. Vatovec od 9. do 12. ure, Blaž Pavlin do 10. ure, Jerca Korče do 12. ure, Aljaž Kovačič do 15. ure, Mateja Udovč od 15. ure dalje, Suzana Lep Šimenko in Nada Brinovšek. Vse prisotne lepo pozdravljam!  Če sem prav slišal, je ena proceduralna, preden preidemo na 4. točko?  Kolegica Muršič.
Nadaljujemo s prekinjeno 17. sejo zbora.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVANVO PREDLOGA ZAKONA V SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet. V zvezi s tem predlogom zakona odbor za zdravstvo predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.   Besedo dajem predsednici odbora Anji Bah Žibert za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
Hvala lepa predsedujoči.   Odbor za zdravstvo je na svoji 7. seji, 12. 5. 2020, kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 48. seji, 23. 10. 2020, odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V poslovniškem roku amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi. Dopolnilno obrazložitev je podal državni svetnik, Marjan Maučec in poudaril, da je temeljni cilj predloga zakona uveljavitev pravne podlage po katerih bi se zdravstveno ranljivim prebivalcem Slovenije zagotovilo potrebno zdravstveno oskrbo. Gre za primere diagnosticiranih, težko ozdravljivih bolezni, ko so zdravila sicer dostopna na trgu, vendar izjemno draga in povprečnemu državljanu brez ustrezne finančne pomoči države nedosegljiva. S predlogom zakona bi se plačilo zdravstvenih storitev poleg vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne v celoti zagotavljalo tudi ljudem z redkimi bolezenskimi diagnozami v primeru, ko zdravilo ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Republiki Sloveniji. Sredstva nad ravno obveznega zavarovanja bi zagotavljala Republika Slovenija iz proračuna. Mnenje Vlade je povzel minister za zdravje, Tomaž Gantar in poudaril, da Vlada predlog zakona ne podpira saj ocenjuje, da veljavni zdravstveni sistem pacientom pri katerih je diagnosticirana redka bolezen zagotavlja ustrezno terapijo v Sloveniji, bodisi preko prehajanja na zdravljenje v tujino. Takšen predlog bi zaradi vsebinske nedorečenosti in pomanjkljive finančne konstrukcije tudi onemogočal izvajanje obstoječega zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poleg vsebinskih pripomb na predlog zakona in predstavitve obstoječega sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja, predvsem pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja opozorila, da bi bilo potrebno predlog zakona pretehtati z vidika načrtovanja in predvidene porabe javnih sredstev ter vzdržnosti javnih financ. Predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je povedal, da zavod predlog zakona ne podpira. Ugotavlja tudi, da je v zadnjem obdobju predlaganih vse več parcialnih rešitev s strani različnih predlagateljev in pobudnikov, ki naslavljajo posamezna vprašanja v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. To nakazuje, da je potrebno čim prej sprejeti nov sistemski zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo to področje celovito uredil. V razpravi je bilo izpostavljeno, da imamo v Sloveniji bolnike, ki se soočajo z redkimi boleznimi, in da zbiranje različnih donacij, zamaškov in prispevkov ni ustrezen in sprejemljiv način reševanja navedenih težav. Zaradi posameznih primerov se pojavljajo parcialne rešitve, ki kažejo na to, da nujno potrebujemo nov sistemski zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Po razpravi je odbor sprejel sklep, da Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.   Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči.   V petek dopoldne je potekel Kolegij predsednika Državnega zbora, torej vaš kolegij, na kateremu smo obravnavali, kako se bo časovno in postopkovno odvil ta teden. Na moje neposredno vprašanje, kdaj naj bi zasedali odbori Državnega zbora, na katerih se obravnavajo tako imenovani korona zakoni, ki naj bi jim sledila izredna seja v petek, ste odgovorili, da se bodo ti odbori zvrstili v četrtek. Danes pa potem lahko ugotovimo, da naj bi v torek – po petnajstih urah razprave v Državnemu zboru, zasedal še odbor za delo, da pod drobnogled vzame korona zakone. Zna se zgoditi, da bo odbor za delo svoje delo začel šele ob polnoči in, predsedujoči, mislim, da je to neresno, mislim, da je to nevarno, in mislim, da je to tudi škodljivo za deklarirane namene v teh zakonih. Če naj se pomaga ljudem, če naj se pomaga v gospodarstvu, potrebujemo malo resnejšo obravnavo. Ta, redna seja, ki jo danes začenjamo, naj bi potekala v ponedeljek, torej danes, jutri in pojutrišnjem, izredna seja naj bi se zgodila v petek, vmes je še četrtek. Torej tisti četrtek, ki ste ga sami, predsedujoči, na moje vprašanje navedli kot dan, ko naj bi se zgodila delovna telesa Državnega zbora za obravnavo teh korona zakonov.   Predsedujoči, mislim, da bi bilo zelo odgovorno od vas, da se usedemo, če je potrebno, na vaš kolegij, Kolegij predsednika Državnega zbora, in prestavimo obravnavo delovnih teles na četrtek.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.  Včeraj ob 22. uri se je zgodil en, bom rekla, precedens, ki v bistvu kar ni našel demokracijo. Parlamentarna praksa do danes oziroma do včeraj je bila, v skladu z 69. členom, da poslanec v roku 3 minut obrazloži svoj postopkovni predlog. Najprej ga obrazloži in potem pove, zakaj daje postopkovni predlog. Našemu poslancu, kolegu Nemcu to včeraj ni bilo dovoljeno. Za kaj je šlo? V bistvu, minister za zunanje zadeve je prvi zlorabil Poslovnik, ki je govoril o vprašanju, za katerega sploh ni bilo pogovora in, če opredelim, poslancu Nemcu je bil kršen 69. člen Poslovnika, ki govori, da je, predsedujoči besedo da takoj za postopkovni predlog, ko to zahteva, govor tega poslanca ne sme trajati več kot 3 minute. O postopkovnem vprašanju ali o predlogu, ni razprave.  Nadalje, mu je bil kršen drugi odstavek 78. člena Poslovnika, ki govori, zoper odvzem besede, poslanec lahko ugovarja, o ugovoru odloča Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Tega poslancu Nemcu ni bilo danega. Kršena mu je bila tudi pravica, da zastavi ustno poslansko vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve.  Najmanj, kar bi se pričakovalo oziroma, kar pričakujemo, da kot predsednik Državnega zbora, ravnate v skladu z Poslovnikom, da se pogovorite s podpredsednikom o njegovem ravnanju, kajti, takšno ravnanje je nedopustno v Državnem zboru. Skrb vzbujajoča pa je tudi ta navedba, da je gospod Tanko, v vseh teh mandatih, odkar je bil, bil, ogromno postavljal postopkovnih vprašanj in tudi zlorabljal postopkovna vprašanja, vendar mu tega nikoli nihče ni odvzemal. Ne kot predsedujoči, ki sodeluje na, ki vodi sejo Državnega zbora. / znak za konec razprave/  In to, kar si je podpredsednik, gospod Tanko, včeraj dovolil, je vselej posmeh parlamentarizmu, ki bi v Državnem zboru moral bit na prvem mestu.
Spoštovana kolegica, obljubim, da bom to temo odprl na posvetu z vodji poslanskih skupin, ki ga bomo imeli jutri, tako da se, bom rekel, skušamo dogovoriti o čim bolj poenoteni praksi, glede proceduralnih in tudi glede potem vseh teh ukrepov, ki jih dopušča Poslovnik.  Prehajamo… Glejte, zdaj, jaz bi vas prosil, tudi da, ena od stvari, o katerih se bomo morali pogovorit je zloraba proceduralnih predlogov. Zdaj, upam, da se vsi zavedate, da danes ne moremo reševat stvari iz preteklih dni, na primer, tudi ne od včeraj. Kot sem obljubil, se bomo o tem pogovoril na posvetu, zato upam, da ta proceduralna ne bo vezana na to, kar se je dogajalo včeraj.  Kolegica Tina Heferle, proceduralno.
Besedo dajem Marjanu Maučecu, predstavniku Državnega sveta kot predlagatelja predloga zakona za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa.
Kolega Kordiš, to je zloraba Poslovnika Državnega zbora. Vi veste, da seje delovnih teles sklicujejo predsedniki delovnih teles. To, kar ste omenil, nima zveze z redno sejo, katere dnevni red določamo v tem trenutku, tako da predlagam, da se obrnete na predsednike delovnih teles, če se ne strinjate s sklicem ur oziroma datumov posameznih delovnih teles.   Kolega Kordiš, upam da ni zloraba. Imate postopkovno.
Marsikaj se lahko v dogajanju v Državnem zboru označi kot zloraba, ampak nič od tega, kar jaz počnem, ampak vse, kar počne Vlada s parlamentarnim postopkom in kar koalicija v parlamentarnem postopku omogoča. Eden takih incidentov je tudi, kako se sklicujejo delovna telesa za obravnavo tako imenovanih korona zakonov. V torek bomo na razpravi na tej seji sedeli 15 ur. Po zaključku te razprave naj bi se zgodil odbor za delo – po petnajstih urah razprave. Svoje delo lahko začne ob polnoči. Naslednji dan se nadaljuje redna seja ob devetih zjutraj. Ne morete si umiti rok, predsedujoči, in reči, da je to stvar posameznega predsednika delovnega telesa in da to nima zveze z redno sejo. Seveda ima zvezo z redno sejo. Če bomo na seji sedeli do štirih, petih zjutraj in potem nadaljeval redno sejo ob devetih zjutraj v sredo, kako mislite, da bo to vplivalo na kakovost razprave in na kakovost obravnave zakonom? Pri tem, da v teh korona zakonih manjkajo …
Ja, hvala, gospod predsednik.  Moj postopkovni predlog bo zelo jasen, ga bom pa najprej utemeljila v treh minutah. Seveda se navezuje oziroma, ga je spodbudil včerajšnji dogodek. Zdaj, po mojem mnenju, je vodenje gospoda Tanka katastrofalno v zadnjem času, sploh, odkar je    2. TRAK: (SC) – 9.05    (nadaljevanje) postal koalicijski podpredsednik Državnega zbora in dokler imamo Poslovnik, ki opredeljuje postopkovni predlog tako kot ga, kjer je dovoljena obrazložitev vsakega poslanca treh minut je pač to pravica vsakega poslanca in se ga pri tem ne sme motiti, mu skakati v besedo ali še več mu vzeti besedo. Ko bomo spremenili Poslovnik, da bo kako drugače opredeljeval postopkovne predloge bo to morda mogoče sedaj pa tega ni mogoče. Glede na to, da se kršitve, kar ponavljajo predvsem s strani kolega Tanka in glede na to, da jaz kot predsednica in kolega Simonovič kot podpredsednik zgledno vodiva vse seje Državnega zbora brez kakršnikoli kršitev Poslovnika, brez poseganja v razprave poslancev in tako naprej je moj postopkovni predlog ta, da se seznam, ki je vedno v naprej določen za vodenje sej Državnega zbora, kjer imamo terminski plan vodenja se pravi predsedniki in podpredsedniki, da se ta seznam spremeni, da se vodenje sej dodeli gospodu Simonoviču, meni in pa Vam gospod predsednik dokler gospod Tanko ne bo te prakse kršenja Poslovnika spremenil se mu pač odreče vodenje sej Državnega zbora. To je moj postopkovni predlog.
Marjan Maučec
Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade!   Državni svet Republike Slovenije je Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejel na 22. seji, 16. 10. 2019, na pobudo takrat prvo podpisanega Franca Kanglerja in še nekaterih svetnikov.   Več ali manj smo slišali tudi v poročilih, kar se je zgodilo na odboru in nebom ponavljal, ker bi bilo presuhoparno, ampak verjetno ste     2. TRAK: (TB) – 10.05    (nadaljevanje) opazili, da težave, ki se pojavljajo pri takih boleznih, niso sistemsko rešene in to ugotavlja tudi odbor, ne glede, da potem ni sprejel rešitve, ki je v tem trenutku dana in je možna, predvsem pa sledi Ustavi Slovenije – 51. in 50. členu Ustave, kjer je zagotovljeno zdravstveno varstvo in pa socialna varnost, in tudi, v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki v 3. členu določa, da ima vsak pravico do življenja in v nadaljevanju, v 25. členu, da ima vsak pravico do takšne življenjske ravni, da mu zagotavlja, njemu in njegovi družini, zdravje.  To so ključni problemi, ki niso rešeni in ta zakon jih rešuje. Ne trdimo, da je to edina zveličavna rešitev, ampak vsekakor, da se pa nič ne zgodi, vsi smo pa priča tem težavam, je pa, skorajda neodgovorno. Tudi očitki, da pač, nomotehnični zakon ni pravilno pripravljen, se je treba vprašati zakaj, ker ni podatkov. Tudi minister je na sami seji povedal, da podatkov o tem ni. Treba je povedati, da imamo zakonsko podlago za ureditev registra za take bolezni že nekaj let, ampak, seveda se zadeva ne izpelje in če se ne izpelje, potem nimamo pač teh podatkov in kot rečeno, se zadeve rešujejo parcialno, z zamaški, z medijskimi pritiski, ki so, hvala bogu, včasih uspešni, včasih ne, pa takoj potem pridemo na to neenakost pred Ustavo in pred deklaracijo za človekove pravice, ker nekateri starši imajo pač neke sposobnosti, organizacijske, ali možnosti nastopanja v javnosti, verjetno se boste pa strinjal, da pa vsi tega niso sposobni in da tudi vsi tega ne morejo rešiti. In, seveda, tisti potem končajo, tako, kot pač končajo.  Tudi očitki so bili, da več, ne verjamemo v slovensko zdravstvo, kar, nobene besede nikjer ni bilo omenjeno, v razpravi, v Državnem svetu, nikoli. Še več, lahko iz osebne izkušnje povem, jaz sem preživel 3 diagnoze raka – prostato, so mi vzeli, vzeli so mi ledvico in ledvičnega na pljučih, imam, ampak je nekje v, stagnirano in sem odšel, na svoje stroške, po drugo mnenje po svetu, tudi v Rusijo, tudi v Ameriko in moram povedati, da so vsi, vsa mnenja bila identična, kot so bila v Sloveniji, še več, kvečjemu lahko povem, da so bila bolj napredna.  Tako da, nobenih pomislekov ni, da slovensko zdravje, predvsem kvaliteto in pa stroko, problem je tu, da pač, zakonodaja ne omogoča in naš predlog rešitve je enostaven, da se pač doda, da ne samo za vojne invalide in pa invalide, civilne, ki so povezani z vojno, ta člen omogoča, da zdravstveni sistem pride do možnosti, da zakonsko to uredi, predlog je pa isti, kot pri obema drugima primeroma, da direktor zavoda predlaga Svetu zavoda, se pravi, stroki, da potem v takem primeru odloči, ko je zdravilo na voljo / znak za konec razprave/, ampak pač še ni na listi v Sloveniji, ni registrirano, da se reši tako življenje.  To je bil edini cilj in bi prosil cenjeni zbor, da o tem premisli in da da podporo temu zakonu, kajti mislim, da bomo z tem rešili kar nekaj življenj in mislim, da je cilj vseh nas, ki hodimo po teh prostorih.  Hvala lepa. / znak za konec razprave/
Spoštovana kolegica, vi veste, da podpredsedniku ne moremo vzeti pooblastil. Danes je kolega Tanko podpredsednik iz koalicijskih vrst po tem enakem modusu operandi bi lahko, potem tudi opozicijskem podpredsedniku jemal možnost opravljanja funkcije podpredsednika tako, da tega pooblastila pač nimam. Jaz upam, da tudi ne bomo tako daleč šli, da bi kateremukoli predsedniku Državnega zbora dali ta pooblastila. Vsi podpredsedniki imate bom rekel svoja pooblastila in ste samostojni pri vodenju sej v skladu s Poslovnikom. Kar se pa tiče včerajšnjega dogajanja sem pa že napovedal, da se bomo tudi v zvezi z uporabo proceduralnih pogovorili na posvetu. Kolega Trček, v bistvu ugotavljam že tretja postopkovna in upam, da se ne naša na enak stvar. Imate proceduralno.
Za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa, dajem besedo predstavnici Vlade, dr. Tini Bregant, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje.
Kolega Kordiš …
Tina Bregant
Najlepša hvala.  Zdaj, kar se tiče tega predloga novele zakona, bom mogoče za začetek najprej povedala, kakšna je trenutna ureditev na področju tega zdravljenja v tujini in možnosti, ki jih zdravstveni sistem že danes omogoča.  In sicer, pacient že danes lahko gre v tujino in sicer, na podlagi treh stvari. Ena je tako imenovana nacionalna ureditev, to je ta 44.a člen    3. TRAK: (SC) – 10.10    (nadaljevanje) ZZVZZ in ta daje posameznikom možnost, da v primeru, ko so glede na njegovo diagnozo v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja gre v tujino. V teh primerih mu tudi pripada povračilo stroškov v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile storitve uveljavljenje.   Drugi mehanizem je na podlagi Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti in ta pa omogoča posameznikom, da na območju EU, EGP in Švice uveljavljajo zdravstvene storitve. Pri tem pa je razlog, ko lahko prehajajo na pogladi nedopustnih čakalnih dob za posamezno storitev torej pač, če v Sloveniji tega ne moremo izvesti. Posameznik je po tej uredbi upravičen do povračila stroškov v višini dejanskih stroškov, ampak ne več kot znašajo ti stroški za te storitve v javni zdravstveni mreži v državi, kjer so bile te storitve uveljavljenje.   Tretji način, da ti je omogočeno zdravljenje v tujini. Prva dva sta omogočala praktično takojšnjo finančno povračilo, medtem ko tretja – to je direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu – ta pa pravzaprav zahteva, da založiš pa, potem kasneje dobiš refundiran denar ta pa velja za prehajanje na zdravljenje le znotraj držav članic EU. Pri prehajanju po direktivi velja omeniti, da je za določene storitve potrebna predhodna odobritev to se pravi ali gre za bolnišnično zdravljenje v tujini, zdravstvene storitve, ki terjajo uporabe drage infrastrukture ali pa recimo medicinske opreme. Sedaj poleg zgoraj navedenih možnosti prehajanja za zdravljenje v tujino Slovenija tudi omogoča, da na podlagi določil tretjega odstavka 20. člena Zakona o zdravil javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v izjemnih primerih, kar pa seveda vključuje tudi zahtevo lečečega zdravnika in mnenje odgovorne osebe klinike oziroma instituta, da se omogoči promet zdravilom, ki v Sloveniji ali v EU nima dovoljenja za promet. Tako, da mi mislimo, da je na to, kar sem sedaj povedala, da je sedanji veljavni sistem omogoča, da tudi pacienti, pri katerih je diagnosticirana redka bolezen in to bodisi v Sloveniji bodisi, če odhajajo v tujino dejansko lahko prejmejo ustrezno terapijo. Zaradi navedenega predloga zakona ne podpiramo mislim pa tudi, da je vsebinsko slabo pripravljen in bi bilo v praksi njegovi izvajanje zelo oteženo tako, da iz tega razloga tega predloga ne podpiramo.   Hvala.
Hvala za besedo.   Predsedujoči, jaz še ust nisem odprl vi pa že ugotavljate ne vem ali imate neke nadnaravne sposobnosti. Poslovnik velja za vse tudi za goste v hiši. Včerajšnja zadeva se je začela v bistvu s tem, da je minister za zunanje zadeve, ki je eden od najbolj arogantnih v tej Vladi ob odgovarjanju na vprašanja nekega druga poslanca začel komentirati tiskovno konferenco izjavo nekega tretjega poslanca. To, da ta Vlada in ta koalicija vsakič, ko odpre usta vedno bolj diskreditira samega sebe…
… vsi ključni momenti …
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Monika Gregorčič.
Kakšen je vaš postopkovni kolega?
Ali imate kakšno …
Hvala lepa.   Spoštovane poslanke in poslanci!  Spoštovana predstavnika Državnega sveta in Vlade!  Predlagane spremembe enega najpomembnejših zakonov na področju zdravstva, ki so danes pred nami naslavljajo problematiko redkih bolezni. Ta problematika je bila v Sloveniji nazadnje največ pozornosti deležna po tem, ko je bila javnost seznanjena s primerom dečka Krisa. Spomnimo takrat je celotna Slovenija za njegovo zdravljenje v ZDA zbirala in zbrala potrebna sredstva. Priča smo bili neverjetni organizaciji in tudi medijsko podprti kampanji. Na koncu verjamem smo bili vsi veseli, da so se potrebna sredstva zbrala. Seveda pa se ob takšnih akcijah zbiranja denarja postavi vprašanje ali je takšno zbiranje takšne akcije so res potrebne ali obstoječi sistem res ne omogoča, da bi bili ti bolniki deležni ustrezne oskrbe. Ob obravnavi predlaganih zakonskih sprememb na odboru smo bili podrobneje seznanjeni z mnenjem Vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki predloga zakona ne podpirata ob zavedanju, da veljavna sistemska ureditev verjetno ni idealna pa je treba poudariti, da imajo bolniki v obstoječi zakonodaji vse možnosti, da so osebne oskrbe tudi deležni. V Poslanski skupini Stranke modernega centra, zato predlaganega zakona ne podpiramo. Ne glede na to pa smo žal priča vedno več dobrodelnim akcijam, v okviru katerih se zbirajo finančna sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo. Kot odgovor na to je Državni svet predlagal to rešitev, da bi se zakonsko določila finančna pomoč države v primerih, ko so za nabavo zdravila potrebna visoka finančna sredstva, ki si jih posamezniki običajno ne morejo     4. TRAK: (MK) – 10.15    (nadaljevanje) privoščiti. Na Odboru za zdravstvo smo problematiko redkih bolezni v tem mandatu že obravnavali. Takrat smo člani Odbora soglasno sprejeli sklep, da Vlada in Ministrstvo za zdravje v roku 18-ih mesecev vzpostavita nemoteno delovanje Nacionalnega registra za redke bolezni. Rok, ki smo ga člani naložili Vladi se tako izteče čez slabo leto. Kljub temu, da so trenutno vse aktivnosti Vlade usmerjene v boj proti novemu koronavirusu, pa pričakujemo, da bo sklep pravočasno izvršen.   Za konec potrebno je poudariti, nedvomno je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potreben temeljite prenove, na kar smo v SMC že opozarjali. Zato na tem mestu poziv ministru, da čimprej iz predala vzame predlog zakona, ki so ga pripravili že predhodniki in ga uskladi z vsemi deležniki. Hvala.
…to ne bi bil problem. Problem je, da diskreditirate in derogirate ustavno parlamentarno demokracijo kot tako, da v bistvu spreminjate ta Državni zbor v neke vrsto kloako in nas…
Ali mi lahko ne segate v besedo, predsedujoči? Imam tri minute za podajo svojega postopkovnega predloga …
Kakšen je vaš postopkovni kolega?
Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Željko Cigler.
Lahko vam sežem …
… in postajate izredno problematični, ker mi ne dovolite izvajanja poslovniških določil, ki mi omogočajo podajanje postopkovnega predloga. In zagotovo je postopkovni predlog za prestavitev delovnih teles na četrtek, kot ste sami v petek rekli, da se ob zgodila, popolnoma upravičen. Imam svoje tri minute za to, da podam utemeljitev, brez da mi vi skačete v besedo ali mi jemljete besedo, predsedujoči, ker to je potem dvojna zloraba na vladno-koalicijski strani.  Predsedujoči, mislim, da hitenje z obravnavo korona zakonov s sklicem delovnih teles v torek ob polnoči, namesto v četrtek čez dan, kot ste sami navedli, da bi bil primeren dan, v petek na vašem kolegiju, kontraproduktivno. Mislim tudi, da je to čisto politična igra, zato da se čim prej zakone, v katerih se izpuščajo pomoč in potrebe ljudi, celo gospodarstva, porine na neke termine, ki jih bodo državljanke in državljani čim težje spremljali, ter da se hkrati onemogočijo vsebinska kritika in vsebinska dopolnila k tem zakonom.   Hkrati pa je dodatna žrtev tega hitenja in manevra s postopkom tudi redna seja Državnega zbora. Če se bo Odbor za delo začel jutri ob polnoči, bo nekaj ur zasedal in bo Državni zbor redno sejo nadaljeval v sredo ob devetih zjutraj, kakšne pričakujete, da bodo razprave poslank in poslancev?
Hvala lepa spoštovani predsednik. Gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi.   Poslavljamo se od predloga zakona, ki je bil nedodelan, pripravljen nestrokovno, pa tudi žal nejasno. Poskušajo urediti področje redkih bolezni, a v resnici bolezen, ki pretresa slovensko zdravstvo sploh ni redka, saj jo poznamo povsod po svetu. To je privatizacija in liberalizacija zdravstva. To je outsourcing nezdravstvenih in delno tudi zdravstvenih storitev. To je podeljevanje koncesij brez resnega plana in ustvarjanje notranjega zdravstvenega trga. To je rekordno nizko proračunsko financiranje in odvisno od zdravstva v Sloveniji predvsem od prispevkov. Ta problem bomo morali v najkrajšem času rešiti. To je nepravično dopolnilno zdravstveno zavarovanje in sploh v času krize prenese vse breme na paciente. To je zanemarjanje planiranja na področju izobraževanja zdravstvenega kadra, to je podplačanost(?) zdravstvenega kadra, še posebej kadra v zdravstveni negi. In nenazadnje to je popoldansko delo zdravnikov in espeizacija. In to so bolezni slovenskega zdravstva. Niso redke, bodo pa, v kolikor ne ukrepamo, usodne. In v kolikor te stvari ne rešimo, bo naše prihodnje soočanje s pandemijami ali epidemijami v tej državi bistveno manj uspešno, kot nam je uspelo urediti zadevo danes, ko imamo še vedno zaenkrat močno in kvalitetno javno zdravstvo. V Levici predlaganega zakona na podlagi povedane ne podpiramo. Hvala lepa.
Tri minute imam, da ga opredelim.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije-Krščanskih demokratov bo predstavila Iva Dimic.   Izvolite.
Ne nimate vi tri minute…
Kolega Kordiš, tudi to je bila zloraba Poslovnika, zato vam izrekam opomin. / oglašanje iz dvorane/  Nimate več postopkovnega oziroma zadnjega vam dam. Če boste še tokrat zlorabljali, vam bom pa vzel besedo.  Kolega Kordiš, imate postopkovno.
Hvala lepa. Spoštovani, spoštovana državna sekretarka in predlagatelj.   Predlagani zakon, ki je v obravnavo Državnemu zboru predložil Državni svet bi v 24. členu obstoječega zakona dodal novo izjemo. Plačilo zdravstvenih storitev bi poleg vojaškim invalidom ter civilnim invalidom v celoti zagotavljajo tudi za ljudi z izrednimi bolezenskimi diagnozami. Ko zdravilo za zdravljene bolezni ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Republiki Sloveniji. Sredstva nad ravnjo obveznega zavarovanja bi se po predlogu zakona zagotavljala iz proračuna Republike Slovenije. Vendar ob pogoju, da bi Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na predlog direktorja ZZZS za ta namen sprejela ustrezno odločitev. V Novi Sloveniji opozarjamo, da v predlogu zakona ni določenih nobenih meril, ki naj bi jih pri odločitvah uporabila Skupščina zavoda, s čimer se dopušča povsem diskrecijsko in samovoljno odločanje, kdo bi zdravilo oziroma zdravljene dobil in kdo ne. Mnoge bolezni, ki so bile še nedolgo nazaj neozdravljive so z novimi odkritji novih zdravil postane ozdravljive. Primerov, ko se za bolnike s težko ozdravljivimi bolezni zbirajo sredstva preko različnih akcij, v katerih z donacijami in drugimi gestami sodeluje tako slovenska kot širša javnost je v Republiki Sloveniji vedno več. Seveda je to ozko povezano tudi s tem, da je vedno več do nedavnega neozdravljivih bolezni z novoodkritimi zdravili postalo ozdravljivih. In prav je tako. To je naš cilj tudi v prihodnje. Da bi država zagotovila spoštovanje     5. TRAK: (SJ) – 10.20    (nadaljevanje) temeljnih ustavnih načel in človekovih pravic, to je pravice do socialne varnosti in pravice do zdravstvenega varstva, pa je potrebno zakonsko določiti finančno pomoč države v takih zdravstveno težkih primerih, ko so za nabavo zdravila za zdravljenje človeka potrebna visoka finančna sredstva, ki jih ljudje navadno sami ne zmorejo zagotoviti, vendar pa je od tega ali bo bolnik konkretno zdravilo prejel odvisno njegovo življenje. V Novi Sloveniji poudarjamo, da je potrebna posodobitev zdravstvenega sistema. Tudi epidemija COVID-19 je pokazala, da so potrebne spremembe pri financiranju, vodenju ter izvajanju zdravstvenih storitev. Prepotrebna in nujna se je še posebno v tem času pokazala tudi ureditev dolgotrajne oskrbe.   V Novi Sloveniji smo trdno prepričani, da morajo biti temelji financiranja zdravstvenega sistema solidarnost, pravičnost in vzajemnost. Ker pa teh rešitev v predlaganem zakonu ni in je vsebinsko slabo pripravljen, v Novi Sloveniji zakona ne bomo podprli.
Imam. Spoštovani gospod predsednik moj postopkovni predlog je, da po 80. členu prekinete sejo, ker je niste spodobni voditi in si vzamete čas in končno že preberete Poslovnik.
Predsedujoči, ne morete mi vzeti besede, ker uporabljam postopkovno možnost …
Kolega Trček, opomin.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Vojko Starović.
Ker ga zlorabljate, kolega Kordiš …
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem!  Bomo izgleda kar cele dneve nekateri sedeli v teh dvoranah, in noči. Redke bolezni, vemo vsi, kronična obolenja, ki so problematična zaradi tega, ker so redke. V njih niso vlagana dovolj velika sredstva za raziskovanja, ker se računica ne izide in tudi zdravila, ki so najdena za te redke bolezni, lahko posegajo v astronomske višine, kar povzroča en kup težav pri zdravljenju teh bolezni, tudi zavarovalnicam z visokimi zavarovanji. Predlagani zakon, ki je pred nami, skuša ta problem rešiti v 24. členu obstoječega zakona in zagotoviti plačilo zdravil za te redke bolezni iz proračuna Republike Slovenije, v čem pa naj bi odločala skupščina zavoda. Torej, nekdo bo drug odločil o uporabi našega proračuna in to na predlog direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Razumemo vzgib predlagatelja, da najdemo rešitev za te otroke, za te ljudi z redkimi boleznimi in to vzbuja v nas empatijo, hvala bogu jo imamo v glavnem Slovenci kar močno razvito, med nami je pa tudi kar nekaj psihopatov, pa sociopatov, ki pač te empatije ne zmorejo. Toda, ko se je zgodilo v primeru Krisa, smo ponovno znali stopiti skupaj in smo zbrali denar, pač na drug način.  Kljub tem plemenitim namenom, ko ima ta postavka zakon, moramo opozoriti na nekaj dejstev in na nekaj pomanjkljivosti. Prvo moramo povedati, da že obstoječi zakon omogoča, ko so v nacionalnem sistemu izčrpani sistemi zdravljenja, da skozi postopek skozi zdravniško doktrino pridejo tudi do tega zdravljenja. Omogoča tudi dostop določenim zdravilom po direktivi 2011-24 evropske naše skupnosti. Postavlja se tudi vprašanje, če odobrimo neko zadevo in če plačamo iz tega proračuna za zdravilo, ki ni registrirano, ki ni pripoznano kot varno in tako naprej, ko ni šlo še skozi vse postopke, tudi o odškodninski odgovornosti. In ne navsezadnje predlog zakona odstopa tudi od drugih primerov odločanju pravice v zdravstvenem zavarovanju, kjer v postopkih za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja praviloma odločajo zdravniki, ki jih imenujejo pravni odbor zavoda. Torej, a bo to skupščina kot nestrokoven organ odločala kateremu pomagati, na predlog direktorja, ki tudi ni iz stroke. Torej, neke zadeve ne grejo skupaj.  V Poslanski skupini SAB ne bomo nasprotovali temu zakonu zaradi njegovih humanitarnih namenov, ampak tudi podprli ga ne bomo. Hvala lepa.    6. TRAK: (ŠPE) – 10.25
Vi niste komentator vi vodite sejo. Če hočete biti komentator se pojdite na NovaTV zaposliti. Vi vodite sejo in poslovnik velja za vse.
… zato da podajam postopkovni predlog. …
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Branko Simonovič.
Kolega Trčke, opomin.
Zlorabljate postopkovno.
Moj postopkovni predlog je, da se upošteva postopkovni predlog poslanca, da imam 3 minute časa, da obrazložim in da se upošteva Poslovnik za vse. Da ga upoštevajo tudi ministri in ministrice, kjer zlasti ministri se vedejo tisto »nama niko ništa nemože«. To je v bistvu takšna derogacija parlamentarizma kot se dogaja zadnjih 10 tednov to je – bom parafraziral Pojbiča – »poden«. Vi ste prvi, ki bi morali biti 3. TRAK: (NB) – 9.00    (Nadaljevanje) proti temu in upam, da boste na posvetu jutri namenili tudi temu svojo pozornost, vključno tudi v tem, da recimo v kakšnem Poslovniku komisije za nadzor javnih financ v 30. členu piše, da morajo vabljeni z Vlade odgovarjati na vprašanja ne pa afne guncati. To. Vi ste prvi med enakimi in vi morate poskrbeti, da je ta Državni zbor ustavna parlamentarna demokracija kjer se ne žali ljudi, 14. člen Ustave pa še kakšen člen Ustave, ki govori o dostojanstvu, in da velja Poslovnik in to je moj postopkovni predlog. To kar gledam zadnjih nekaj tednov, deluje tako kot da tri od štirih predsedujočih nikoli niste nosu malo vstavil v Poslovnik Državnega zbora pomolili.   Hvala.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.  Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v zakonodajno proceduro vložil Državni svet, ureja parcialno rešitev v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja na področju redkih bolezni. Na predlagano izjemo v 24. členu veljavnega zakona, ki vsebuje vsebinske nedorečenosti in nadaljnje manko finančne konstrukcije, ni moč pristati.   Negativno mnenje o predlogu novele Zakona je podalo tako Ministrstvo za zdravje, ki ocenjuje, da že veljavni zdravstveni sistem zagotavlja ustrezno terapijo pacientom z diagnosticiranimi redkimi boleznimi, tako v Sloveniji, kot v tujini, kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V zdravstveni sistem moramo posegati premišljeno in z ustreznimi sistemskimi rešitvami ter s sodelovanjem širšega kroga deležnikov.  Poslanska skupina Desus se vseskozi zavzema za starejše in socialno ranljive skupine posameznikov. Zagotavljanje enakopravne obravnave zavarovanih oseb in skrb za primerne rešitve na področju zdravstvenega in pokojninskega varstva, je tako naša prioriteta. A hkrati se zavedamo, da vsak poseg v ta izredna pomembnost sistema, pa če ravno je všečen, obstoječih pravic in vzdržnosti javnih financ ne sme poslabšati. Prevečkrat drži, da začnemo zdravje ceniti šele takrat, ko zbolimo ali ko zbolijo naši najbližji. Za zdravstvene delavce in dostop do primerne zdravstvene oskrbe, takrat gledamo z drugimi očmi. Zagotovo zbiranje donacij in prispevkov, kateri smo priča tudi v Sloveniji ni primeren način v primeru redkih in težko ozdravljivih bolezni. Ko so stiske posameznikov še toliko večje. Zato bo potrebno tudi na tem področju v prihodnje najti sistemske rešitve in verjamemo, da bo Ministrstvo za zdravje k temu pristopilo z največjo mero odgovornosti.   Poslanska skupina Desus bo tako sklep, da predlog novele zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo podprla.  Hvala lepa.
In ta postopkovni predlog je popolnoma korekten in v gabaritih delovanja Državnega zbora …
Kolega Trček, jaz mislim, da smo vsi do vas zelo tolerantni, poslušamo raznorazne žaljivke in v veliki meri toleriramo zlorabe Poslovnika, ker pravica zahtevati proceduralno vprašanje, se pravi, vprašanje glede uporabe Poslovnika ni absolutna. Ta pravica ima svoj namen, svojo vsebino in prav je, da vsak predsedujoči, ali je to predsednik ali je podpredsednik, na plenarni seji, na delovnem telesu tudi povpraša tistega, ki to predlaga o čem, o kakšni uporabi Poslovnika je govora oziroma o kakšni kršitvi. Dogaja pa se, jaz to moram povedati in to je več kot evidentno že danes po tem uvodu, da vi vedno znova in znova to možnost uveljavljate za to, da nekaj poveste, da mogoče koga skritizirate, in da na koncu pavšalno zaključite, da je bila nekakšna kršitev, ki evidentno ni bila storjena, da je bila.   In spoštovane kolegice in kolegi, če sem vam napovedal, da se bomo o tem pogovorili izven te seje, jaz upam, da bodo to upoštevali.   Postopkovno kolega Ivanuša najprej. Cel kup vas je še prijavljenih.
Kakšen je vaš postopkovni predlog? Povejte člen Poslovnika.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.  Kolega Jani Ivanuša.
Bom zelo kratek.   Moj predlog je pač tak, da se z ozirom na to, da se zadnje čase govorimo oziroma vsi obnašamo tukaj pod maskami, je moj predlog tak, da bi pač tisti uradno, ki nastopa ali je govorec, da enostavno masko umakne kajti vidimo, da so ministri, ki so včeraj odgovarjali, tako tiho govorili, potem pa še ta maska, jaz si enostavno pol nisem slišal kaj so odgovarjali. Tako da, da se malo sprosti ta epidemija tudi tukaj v parlamentu, da se vsaj tisti, ki nastopa, govori brez maske. To je moj proceduralni predlog, če se da kako urediti.   Hvala lepa.
Lep dober dan vsem prisotnim!  Predlagatelja tega zakona je vodilo plemenito poslanstvo. Predlog zakona v Slovenski nacionalni stranki podpiramo in smo zelo razočarani nad ignoranco nekaterih članov Odbora za zdravstvo. Predlagatelj je želel s spremembo zakona zagotoviti potrebno zdravstveno oskrbo za osebe, ki imajo diagnozo težko ozdravljivih bolezni. Ti ljudje so podvrženi izjemno dragemu zdravljenju, ki povprečnemu državljanu brez ustrezne finančne pomoči ni dosegljivo. In prav to je želel predlagatelj spremeniti – to je, da bi plačilo vseh zdravil, ki niso uvrščena na pozitivno listo, zagotavljala Republike Slovenija iz proračuna. V naši državi imamo bolniki z redkimi boleznimi, ki se sami oziroma preko raznih društev poslužujejo zbiranja različnih donacij, zamaškov in prispevkov. Zakaj? Zato, ker jim država v najhujših trenutkih ne nudi potrebne opore. Temu odločno nasprotujemo, ker to ni prava pot. Tem bolnikom, ki že tako trepetajo za svoje zdravje, družba zaradi neustrezne ureditve, naprti še dejavnost zbiranje denarja. Tovrstno reševanje težav je neetično. Če pogledamo zadnje podatke, je zadnja takšna akcija stekla v mesecu oktobru leta 2019. Predlagatelj je v proceduro zakon vložil že isti mesec, kar pomeni, da je tema zelo aktualna. Ta čut za sočloveka v današnjem času civilizacijskih pridobitev in na področju zdravja, ne bi smel biti prisoten. So področja kjer je prav, da se družba odzove in pomaga posamezniku. So pa področja – to je predvsem zdravje, kjer se s to temo sploh ne bi smela ukvarjati širša populacija. To področje mora izključno reševati država preko svojega zdravstvenega sistema in načela solidarnosti.  V Slovenski nacionalni stranki     7. TRAK: (SB) – 10.30    (nadaljevanje) smo zagovorniki takšnega zdravstvenega sistema od katerega ima državljan oziroma če že želite bolnik največ. Za nas in marsikaterega drugega ni pomembno ali je določeno zdravilo uvrščeno na pozitivno listo, pomembno je bolj državljanom pomagati. Tukaj ni prostora za politikantstvo. Bolezen je že tako velika tragedija, ki prizadene v prvi vrsti posameznika in njegove bližnje, zato vsakršna skrb za finančno plat zdravljenja ni na mestu. Bolnik razmišlja o tem, da bo ozdravel ne pa da mu družba nalaga breme zbiranja finančnih sredstev za zdravljenje. Država je dovolj bogata, da se ne sme zgoditi akcije katerim smo že bili priča in s katerimi se želi zagotoviti financiranje bolezni. Obžalujemo, da je zakon obstal na matičnem delovnem telesu in prepričani smo, da bi bil, v kolikor bi bili odločevalci sami bolniki z redko boleznijo, izglasovani rezultat popolnoma drugačen. Hvala lepa za pozornost.
Kar ni v gabaritih delovanja Državnega zbora, je to, predsedujoči, da mi jemljete besedo, da mi skačete v besedo …
Na kateri člen Poslovnika se sklicujete?
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke kolegica Nada Brinovšek.
Ivanuša, jaz se strinjam z vami, ampak smo preverili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ali lahko snamemo te maske in so nam zatrdili, naj jih še nosimo.   Kolegica Tomić.
hvala.   Moj proceduralni predlog je, da res predvsem vi, predsednik Državnega zbora, prvi med enakimi, spoštujete Poslovnik in predvsem, da ne segate v besedo vedno vsakomur, ki govori. Vsako proceduralno pokomentirate in vmes govorite, tako da ljudje sploh ne morejo slišati sami sebe kaj šele, da bi jih slišal kdo drugi. Jaz si tega res ne bom dovolila. Spomnimo se, da ravno podpredsednik, trenutni, gospod Tanko, je za časa, ko ste vi imeli največjo stranko v tem parlamentu, zlorabljal ure in ure in se mu ni zgodilo zato, ker je pač še obstajala demokracija in je član, bivši član vaše stranke bil na vašem sedežu in je bil predsednik Državnega zbora. To so bili popolnoma drugačni časi kot so zdaj. Mi se moramo dogovoriti ali živimo v parlamentarni demokraciji, ker potem morajo veljati Ustava, zakon in Poslovnik, za vse enako. Ali pa razglasimo, če mislite, da imate večino, kar hočete, enostrankarski partijski sistem ali celo kraljevino, ampak potem se bomo vedeli obnašati drugače. Dokler ni tako, vas prosim, da dovolite tudi opoziciji     4. TRAK: (SB) – 9.15    (nadaljevanje) svoj glas, da imamo pravico povedati kako se ministri obnašajo v tej vladi je popolnoma nedostojno in je razvrednotenje vsega kar bi poslanci od njih pričakovali. V redu, zaradi COVIDA smo se izogibali, počakajte, da končam, ne segajte mi v besedo.
…to, da dopuščate sklicevanje odborov ob polnoči, namesto v četrtek, kot ste sami dejali, da bi se moralo zgoditi …
En lep pozdrav vsem tu v dvorani!  Državni svet Republike Slovenije je v proceduro Državnemu zboru vložil predlog za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na podlagi katerega naj bi se plačilo zdravstvenih storitev v celoti zagotavljalo tudi za bolnike z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ko zdravilo za zdravljenje bolezni ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Republiki Sloveniji. Ob tem bi želela poudariti, da obstoječa zakonodaja že zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev bolnikom z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ki lahko to pravico uveljavljajo tako doma kot tudi v tujini. Torej zavarovani osebi zakonodaja že omogoča, da uveljavlja pravico do pregleda, preiskave ali pa zdravljenje v tujini oziroma povračilo stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenje in če je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja. Zavarovana oseba pa lahko uveljavlja zdravljenje v drugi državi članici Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora ali v švicarski konfederaciji tudi v primeru, če je bila v naši državi pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Prav tako obstoječi Zakon o zdravilih v svojem 20. členu določa, da se lahko v izjemnih primerih na predlog oziroma zahtevo lečečega zdravnika in mnenjem odgovorne osebe klinike oziroma inštituta začasno dovoli promet z zdravilom, ki v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji nima dovoljenja za promet. Torej obstoječa zakonodaja že dopušča promet in dostop do zdravljenja z določenim zdravilom, seveda v izjemnih primerih tako znotraj Evropske unije kot tudi za eno izmed tretjih držav. Seveda pa odločitev glede zdravljenja v teh izrednih primerih temelji, in še enkrat ponavljam temelji na predhodni strokovni presoji in pa odločitvi pristojnega zdravnika klinike oziroma inštituta. V Poslanski skupini Slovenske demokratske menimo, da je tovrstna pobuda Državnega sveta o Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter tudi Zakon o zdravilih že zajeta, zato predloga za spremembo Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po našem mnenju ni potrebna. Hvala.
Kolega Kordiš …
Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, kolega Jože Lenart.
Kolegica Tomić, kakšen je vaš postopkovni? Ne bom počakal, ker imam pravico vam seči v besedo, če zlorabljate Poslovnik.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovana državna sekretarka in pa predstavniki Državnega sveta!  v današnjem času ob hitrem napredku medicine imamo na tržišču številna nova zdravila, s katerimi je mogoče zdraviti različne bolezni, za katere smo še pred časom mislili, da jih ni mogoče pozdraviti. Ko govorimo o zdravilih, ki so se šele pojavila na trgu je potrebno poudariti, da postopek izdaje dovoljenja za promet z zdravili za celotno Evropsko unijo tudi za Slovenijo poteka pri evropski agenciji za zdravila. Gre za zahteven postopek, preveri se varnost, kakovost in učinkovitost zdravila,potem lahko sledi registracija zdravila v posameznih državah. Proti koncu lanskega leta je Slovenijo poenotila dobrodelna akcija zbiranja sredstev za malega dečka, ki se je rodil za redko dedno boleznijo. V luči tega je Državni svet vložil novelo zakona, ki jo imamo danes na mizi. Novela     8. TRAK: (NB) – 10.35    (Nadaljevanje) predvideva novo izjemo v 24. členu obstoječega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s katero bi se plačilo zdravstvenih storitev v celoti zagotavljalo tudi ljudem z izrednimi bolezenskimi diagnozami, ko zdravilo za zdravljenje takšne bolezni ni uvrščeno na pozitivno listo oziroma ni registrirano v Sloveniji. O tem bi odločala skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na predlog direktorja. Na tej točki bi želel poudariti, da imamo v naši državi že sedaj mehanizme, ki zavarovanim osebam omogočajo pravico do pregleda, preiskave in zdravljenje v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini, pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje stanja. Obstajajo tudi mehanizmi, ki omogočajo izvajalcem zdravstvene dejavnosti uporabo še neregistriranih zdravil za paciente, ki jih nujno potrebujejo za zdravljenje hude bolezni. V Listi Marjana Šarca podpiramo namen zakona, o tem ni dvoma, vendar pa nismo popolnoma prepričani ali je predlog zakona, ki je pred nami, najbolj ustrezen. V predlogu zakona se uvaja nov pojem, izredni bolezenski primeri, ki ni opredeljen, zaradi svoje nejasnosti pa bi lahko vidil k temu, da določbe ne bi bilo mogoče izvajati. Vprašljiva se nam zdi tudi ureditev, da bi o zdravljenju odločala skupščina zavoda za zdravstveno zavarovanje na predlog direktorja. Menimo, da bi o tem morala odločati stroka. Zavodov po našem mnenju ne moremo naložiti takšne odgovornosti, se pa strinjamo, da je v bodoče potrebno najti neko rešitev, ki bo učinkovita, strokovna. Pravica do človekovega zdravja in življenja je ena izmed temeljnih človekovih pravic, vsakomur mora biti omogočeno zdravljenje, človeško življenje nima cene.   Hvala.
Moj postopkovni predlog je bil, da ne segate v besedo med postopkovnim in vztrajam na tem. Želim izpostaviti, da včeraj je gospod Vasko Simoniti med vprašanjem poslanke vstal in šel.
Predsedujoči, še enkrat podajam svoj postopkovni predlog – prestavimo obravnavo na delovnih telesih Državnega zbora na …
Besedo ima Poslanska skupina SD, dr. Franc Trček.
Kolegica, kakšen je vaš proceduralni predlog?
Ne moremo na …
Moj proceduralni predlog je, da mi ne segate v besedo in nikomur.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!   Splošno znano je seveda, da smo Socialni demokrati za javno vsem dostopno solidarnostno zdravstvo. Znano je tudi, da Slovenija spada med 30 najbolj premožnih držav na svetu, običajno se tam zadnjo tretjino uvrščamo z neko drugo politiko bi mogoče bili na sredi. Ta predlog smo podprli in ga v bistvu še vedno podpiramo. Zdaj, če bi vse bilo tako lepo kot so ubesedovali pred menoj, potem verjetno ne bi zbirali te zamaške, imeli te akcije kot je bila zadnja, ki ste jo omenjali. Imamo redke bolezni, imamo na desni strani, bi rekli, svetost življenja, imamo proračun, imamo zdravstveno blagajno. Že tako ali tako bomo morali iz proračuna več dajati v zdravstveno blagajno. To nam je lahko jasno. Ta problem redkih bolezni ima v bistvu dve dimenziji, ena je, če hočete, naša notranja slovenska dimenzija, kjer se mi strinjamo z namenom tega predloga in tudi ne kupimo, veste, neki ta izgovor, ti pa to ni dodelano. Državni zbor je prostor kjer se zakonodaja dodela, zato smo navsezadnje dobro plačani. Drugi del zgodbe je pa, če hočete, globalni ali vsaj vseevropski. Jaz sem že večkrat omenil prejšnji, zdi se mi, da je bil zdaj že prejšnji, nizozemski minister za zdravstvo se je dosti s tem hotel ukvarjati, EU je najmanj integriran ravno na področju zdravstva in tukaj gre dejansko za problematiko kaj je dostopna zgornja meja teh zdravil za tako imenovane redke bolezni. Veste, in tudi naši evroposlanci bi se lahko s tem ukvarjali namesto, da koga, ne vem, tožijo v tujini. To je neka dimenzija, ki bi jo tudi treba načeti, onkraj tega seveda, da se bo vedno našel nek prfoks ekonomije, ki bo v mediju povedal pač, da je to redko, da se razvija, da toliko stane, itn., tudi na tem pač farmacevtski lobi hoče služiti, nehajmo se slepiti. In to so v bistvu dimenzije, ki jih je potrebno misliti in ki jih je dejansko potrebno urediti in,     9. TRAK: (TB) – 10.40    (nadaljevanje) kot sem rekel že uvodoma, ne kupimo tega izgovora. Pač, Državni svet je pač v tej funkciji dvodomnosti našega parlamentarizma, vložil neki predlog, ki smo ga podprli tudi na odboru, ga še vedno podpiramo, skratka, bomo glasovali proti temu, da se ta postopek ustavi, nas pa pri Socialnih demokratih žalosti to neko večno izgovarjanje, ali veste, to nas ločuje od kakih drugih strank. Ene stranke v opoziciji rušijo, ko so na oblasti, v koaliciji, govorijo čisto nekaj drugega, to se imenuje dvoličnost in če ni kje prostora za dvoličnost, ni prostora v resni politiki na sploh, kaj šele na področju zdravstva in zdravja, zato bomo to podprli, kot sem že rekel.  Je pa seveda to tudi neka dimenzija, ki jo je potrebno načenjat, če že ne na globalni ravni, tudi tam, na vse evropski ravni, na ravni EU, ker če nas je kaj ta zgodba Covid-a naučila, nas je morala naučit, da, kako zelo pomembno je javno, vsem dostopno, solidarnostno zdravstvo, ali veste. Neke države, ki so po BDP-ju bogate, niso razvite, pa niso bogate v odgovornosti do vseh sodržavljank in sodržavljanov.  Če zaključim, sam osebno menim, pa tudi v socialni demokraciji delimo to mnenje, da je pač sramotno, da moramo mi neke zamaške zbirat v takih primerih in se it takšne in drugačne akcije in potem imamo zdaj neko najnovejšo zgodbo, se neko društvo ustanovi, pa nekdo, je obsojen nekega goljufanja / znak za konec razprave/ in tako naprej. Naša dolžnost je, da to materijo ustrezno uredimo, res je, bili, so bili že neki sklepi, matičnega delovnega telesa in, ker očitno bo ta predlog padel, pričakujemo v najkrajšem možnem času, navsezadnje je konec epidemije, da se resor Ministrstvo za zdravje, odzove in potem predlaga predlog, ki bo, upam, / znak za konec razprave/ še dosti boljši kot tole.  Hvala.
… četrtek, kar je bilo v petek dogovorjeno.
Imam pravico po Poslovniku vam seči v besedo.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.  O predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes, v okviru glasovanj, pol ure, po prekinjeni 7. točki dnevnega reda.     S tem prekinjam to točko.    Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI, v okviru skrajšanega postopka.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Bojanu Režunu.  / oglašanje iz dvorane/ Mikrofon, če vklopite, gospod Režun.
Poslušajte me, danes smo na 17. redni seji Državnega zbora in ne moremo prestaviti delovnega telesa, ki se tiče izredne seje. Ne moremo. Tega ni v Poslovniku, to dobro veste.
Bojan Režun
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, državna sekretarka.  Predlagana dopolnitev Zakona o zdravstveni dejavnosti, z novim 63. členom razrešuje problematiko, za katero pristojni državni organi že več kot 3 leta ne najdejo ustrezne rešitve. Državni svet je predlog zakona v zakonodajni postopek predložil na pobudo diplomantov fizioterapije iz Italije, ki so v Sloveniji končali formalno šolanje na visokošolski inštituciji, z akreditiranim dodiplomskim programom fizioterapevt, v italijanskem jeziku.  Med njihovim študijem se je leta 2016 spremenila zakonodaja, ki je posegla tudi v omenjeni 63. člen. Sprememba je kot pogoj za pristop k strokovnemu izpitu po opravljenih študijskih obveznostih, uvedla dokazilo o znanju slovenskega jezika. Posledično navedeni italijanski študentje fizioterapije po opravljeni diplomi zaradi jezikovne ovire, neznanja slovenskega jezika, ne morejo pristopiti k opravljanju strokovnega izpita, ne v Sloveniji, ne, zaradi neskladja študijskih programov, v Italiji. Brez opravljenega strokovnega izpita pa ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, na podlagi katere bi fizioterapevtske storitve lahko opravljali v Italiji, kar je tudi njihov osnovni namen.  Državni svet je ob obravnavi omenjene problematike ugotovil, da diplomanti sami niso odgovorni za nastal brezizhoden položaj, saj na spremembo zakonodaje niso imeli vpliva. Zato je Državni svet predlagal, da se z novim, 63.a členom, omogoči, da diplomanti, ki so v Republiki Sloveniji    10. TRAK: (SC) – 10.45    (nadaljevanje) zaključili študij v jeziku, ki ni slovenski opravijo strokovno izpit s pomočjo tolmača, stroške tolmača pa krije kandidat sam. Takšna rešitev ne vpliva na odločbe zakona, ki ureja postopek priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji. To pomeni, da diplomanti, ki bi strokovni izpit opravili v tujem jeziku s pomočjo tolmača pred zaposlitvijo v Sloveniji, če bi to želeli bi še vedno morali predložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika, vendar šele po priznanju poklicne kvalifikacije oziroma o vpisu v register izvajalcev zdravstvenih poklicev.   Hvala lepa za pozornost.
Tri minute imam časa, da povem svoj postopkovni predlog. Nedostojno je kako vodite to sejo, niste jo sposobni voditi in ste…
Predsedujoči, seveda se to lahko …
Jemljem vam besedo, kolega Kordiš.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici, pardon, predlog zakona bo obravnaval Odbor za zdravstvo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo najprej predsednici Anji Bah Žibert.
Nedostojno je od vas kako izrabljate proceduralno.
Hvala, predsednik za besedo, ponovno.   Odbor za zdravstvo je na svoji 12. redni seji 12. 5. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 57. seji dne 21. 2. 2020 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Dopolnilno obrazložitev v imenu predlagatelja je predstavil državni svetnik Bojan Režun in poudaril, da želi predlagatelj italijanskim študentom, ki so vpisali študijski program fizioterapije na visokošolskem zavodu Alma Mater omogočiti opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. Tuji državljani diplomanti fizioterapije, ki so v Sloveniji zaključili študij v tujem jeziku oziroma so študijski program v Sloveniji vpisali še pred oziroma ob spremembi zakonodaje bi strokovni izpit opravili s pomočjo tolmača ter s tem pridobili poklicno kvalifikacijo, ki jo bodo nato predložili v priznanje v svoji matični državi. Mnenje Vlade je predstavil minister za zdravje Tomaž Gantar ter poudaril, da obljube študentom ob vpisu v omenjeni študijski program oziroma v času študija, ki bodo z zaključenim študijem pridobili poklicno kvalifikacijo niso imeli podlage o veljavni ureditvi. Po mnenju Vlade ni ustrezno, da študenti nosijo posledice teh obljub. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da so predlogi amandmajev, ki so predloženi kot amandmaji odbora usklajeni z mnenjem ZPS in sledijo njenim pripombam. V razpravi je bila s strani članic in članov odbora izražena enotna podpora predlogu zakona in ureditvi navedenega področja. Odbor je sprejel svoje amandmaje k 1., 2. in 3. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, h katerem so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.   Hvala lepa za besedo.
Brez težav se to zgodi. Nehajte mi … / izklop mikrofona/ Nimate pooblastil … / oglašanje iz dvorane/
.. in ste uničili spoštovanje tega parlamenta za katerega bi morali skrbeti…
Imam. / nemir v dvorani/  Prehajamo na glasovanje. Odločamo o dnevnem redu.  Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 3.  (Za je glasovalo 53.) (Proti 3.)    Ugotavljam, da je dnevni red 17. redne seje zbora določen.   Najprej bomo prešli na 1. točko, potem bom pa dal kolegi Luki Mescu postopkovno.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 59 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Vložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki postavi vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.   V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer od 18. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.   Preden pa preidemo na postavitev poslanskih vprašanj ima kolega Luka Mesec še postopkovni predlog.
Besedo dajem predstavnici Vlade, dr. Tini Bregant, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje.
.. ne, kolegica Tomić, vi uničujete to, vi uničujete. Kakšen imate proceduralni predlog?
Tina Bregant
Hvala.   Jaz se strinjam s tem, kar je bilo že povedano in sicer ugotavljamo, da te obljube študentom ob vpisu v ta študijski program oziroma v času študija, ki jih je študentom tudi dajala že omenjene izobraževalna institucija dejansko niso imeli podlage v veljavni ureditvi Republike Slovenije kljub vsemu pa menimo, da ni ustrezno, da študenti nosijo posledice teh obljub in zato predlogu ne nasprotujejo. Sicer, kar se tiče tega drži, da diplomanti, ki so v Republiki Sloveniji zaključili študij v jeziku, ki ni slovenski bi opravljali strokovni izpit s pomočjo tolmača, pri čemer bi stroške tolmača kril kandidat sam, pri čemer je treba vseeno povedati, da lahko bodo delali strokovni izpit za delo seveda bo pa potrebno znanje slovenskega jezika pač v skladu s predpisi. Kakšen je nivo     11. TRAK: (MK) – 10.50    (nadaljevanje) znanja jezika je pa odvisno od zahtevnosti delovnega mesta, pomembnosti, pogostosti, stikov z bolnikom in tudi načina dela. Tisto, kar je mogoče vseeno treba opozoriti je pa, da bi morda se pa začeli pogovarjati pa resnično tudi o spremembi sistem strokovnih izpitov in pripravništva, vendar pa bi bilo zaradi tega treba eno tako širšo strokovno razpravo opraviti. Mogoče celo razmišljati o vključitvi strokovnega izpita in pripravništva v študij sam, ampak mislim, da to ni tema današnja, bo pa gotovo smotrno o tem razpravljati. Tako, da kar se nas tiče, mi predlogu ne nasprotujemo, smo pa veseli, da so tudi v skladu z nomotehničnimi pravili tudi določeni popravki bili že upoštevati. Hvala.
Hvala lepa za besedo.   Moj postopkovni predlog je, da za eno uro prekinite 1. točko dnevnega reda, da skličete posvet vodij poslanskih skupin in da se dogovorite, na kakšen način bodo vsi odbori v zvezi s tretjim protikoronskim paketom obravnavani v četrtek. Kot je povedal Miha Kordiš pred mano, v četrtek ni ne redne in ne izredne seje Državnega zbora. V četrtek imamo cel dan čas, da te zakone obravnavamo in popolnoma nobenega smisla nima, da je eden od odborov jutri dobesedno ob polnoči, če bodo vsi izkoristili možnost za razpravo, ki je predvidena kar 15 ur.   Glejte, mi smo pred obravnavo tretjega protikoronskega paketa. Prva dva sta v veliki meri svoje cilje zgrešila, državljanom in gospodarstvu je bilo razdeljenih cca 20 % pomoči, zamrznjenih je bilo ca 1 % od vseh kreditov in do 15. maja ni bilo izdano nobeno državno poroštvo za zagotavljanje likvidnosti, kar pomeni, da sta bila ta dva zakona zanič. In zdaj vi tretji protikoronski paket, ki naj bi Slovenijo opremil z obrambno strategijo proti prihajajoči recesiji, ki bo najhujša v zadnjih letih, organizirate na način, da naj bi mi to razpravo imeli dobesedno v torek ob polnoči po 15-urni razpravi v Državnem zboru. P Mi se tukaj pogovarjamo o paketih, ki so vredni več sto milijonov, lahko celo nekaj milijard. Ne moremo tako pomembne razprave, lepo vas prosim, imeti v torek ponoči.   Zato vas pozivam, predsednik, kot sem rekel, da sejo prekinite za eno uro, skličete posvet vodij poslanskih skupin, če je treba tudi predsednikov matičnih delovnih teles, in poskrbite za to, da bomo lahko te zakone normalno v četrtek obravnavali. Pogovarjamo se o več sto milijonih evrov, pogovarjamo se o tem, kako bo Slovenija preživela bodočo recesijo, in ne nas postavljati v položaj, da bomo to obravnavo imeli v torek ponoči med redno sejo, ko za to ni nobene potrebe, če imamo v četrtek cel dan časa. In kaj ima to zveze s sejo? To ima tudi zvezo s to sejo, ker v sredo imamo mi nov dan, začnemo ga ob 9. zjutraj in lahko si predstavljate tudi, kako bo taka razprava v torek ponoči vplivala na kakovost razprave v sredo, ko imamo tudi na dnevnem redu te seje številne pomembne točke.   Skratka, prekinite sejo in poskrbite, da bodo odbori normalno organizirani v četrtek.
Moj proceduralni predlog je bil jasen na začetku ne segajte poslancem v postopkovne predloge in v besedo, pustite nas povedati svoje do konca. Prav? To je moj proceduralni predlog. Hvala za sekundo tišine.
Hvala lepa.   Kolega Mesec, predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za pripravo poročil in sklepov delovnega telesa, tako izhaja iz 47. člena Poslovnika.   Kar se tiče vašega predloga o posvetu, jaz nameravam ta teden sklicati posvet. Ta posvet sem sicer nameraval sklicati za sredo, obravnavati moramo kar nekaj vprašanj. Lahko ga predstavimo na kakšen dan prej, mogoče tudi danes popoldne, ampak zato nam danes ni treba prekiniti te seje. Jaz predlagam, da nadaljujemo s to sejo, potem se pa dogovorimo z vodji poslanskih skupin glede datuma tega posveta oziroma jaz imam dnevni red že predlagan, pa ga bomo razširili tudi s to točko.   Prehajamo na prva štiri vprašanja, na katera bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Jani Möderndorfer, Jani Prednik, Violeta Tomić in mag. Marko Pogačnik.  Gremo najprej na prvo poslansko vprašanje, ki ga bo postavil Jani Möderndorfer, LMŠ.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Željko Cigler.
Kolegica Tomić, tretji odstavek 75. člena pravi v drugem odstavku govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga opomni na red. In jaz ima to pravico, če ugotavljam, da poslovniški predlog ne gre v smer poslovniškega predloga, ampak, da poslanci razpravljate, saj ko imate možnost razpravljati imate vso besedo, nihče vam ne skače v besedo, če je preveč glasno opozorimo na to. Poslovniške so pa namenjene nečemu drugemu. Kolega Jani Möderndorf, poslovniško, proceduralno.
Hvala lepa spoštovani predsedujoči. Gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi.   V Levici predlagano spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti podpiramo. Pri tem razmišljamo takole. Državni zbor je leta 2016 sprejel spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zaradi teh sprememb se je pojavil problem, ko poskušajo študenti, ki so v okviru Evropske skupnosti v Republiki Sloveniji študirali v tujem jeziku, študij uspešno zaključiti in pridobiti pač ustrezno izobrazbo, pri čemer pa jim je zaradi spremembe 63. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti tega ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, ki bi jim omogočila priznanje pridobljene izobrazbe v matični državi, saj morajo pač ob prijavi na strokovni izpit kot pogoj za pridobitev te poklicne kvalifikacije priložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika. Torej od študentov se za pridobitev poklicne kvalifikacije zahteva znanje slovenskega jezika, čeprav v Republiki Sloveniji te dejavnosti, to je fizioterapije, o kateri zdaj govorimo sploh ne bodo opravljali. Italijanski diplomanti so se tako znašli v enem dosti brezizhodnem položaju in v času od začetka te krivice, od leta 2016 so se zamenjali 4 ministri za zdravje, od tega sta vsaj dva, to je Samo Fakin in Aleš Šabeder ministra obljubila rešitev, ampak do nje pač ni prišlo, ker so se pač ministri zamenjali. V Sloveniji je izvajanje študija v tujem jeziku omogočeno po Zakonu o visokem šolstvu in nenazadnje je treba povedati, da vsi ti študentje so samoplačniki študija fizioterapije v Sloveniji in treba je povedati, da je le - izpostaviti gre za priznanje naši državi, priznanje kvaliteti njenega zdravstvenega izobraževanja, ker se pač želi določeno število oziroma mislim, da ta številka celo raste tujih študentov pri nas izobraževati. In zakon sam rešuje, sprememba zakona rešuje krivico oziroma nesmisel, s katerimi se soočajo tudi študenti trenutno v Sloveniji, ki so tudi zaključili študij fizioterapije, a ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije. Zato kot sem povedal je ta problem zahtevano znanje slovenskega jezika. Novela omogoča opravljanje tega strokovnega izpita s pomočjo tolmača in za nas zadeva sprejemljiva. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, radi naštevate iz minulih dveh mesecev vladanja dosežke te vlade. Lahko se strinjam, da so rezultati krize, ki smo jo imeli v zadnjih dveh mesecih, celo delno po številkah tudi uspešni. Seveda pa to več ne kaže, kar se tiče javnih financ in tudi same gospodarske situacije. Zato si poglejmo, predsednik Vlade, preden vam postavim vprašanje, dejstva, na katerih smo danes.   Prvič. Izdatke državnega proračuna povečujete za dve milijardi evrov oziroma za petino. Aprilski upad pobranih davkov in dajatev je 25-odstoten. Javni dolg zvišujete kar za 16 odstotnih točk. Epidemija je pognala števec brezposelnih v nebo in smo samo v zadnjih dveh mesecih na 14 odstotnih točkah več, kot smo bili pred tem. 10 tisoč 800 delovnih mest je izgubljenih. Likvidnostna posojila s poroštvom države za zdaj nimajo pravzaprav praktično nobenega resnega učinka. Zdravstvena blagajna napoveduje za 129 milijonov minusa. Priča smo zgodovinski zadolžitvi, ki je sicer upravičena, a kljuva dvom in ustreznost samih korakov, vrstnega reda in učinka, ki bo šele sledil. In tisto, kar je najbolj pomembno, tudi vaša napoved, da bomo naslednje leto praktično že na 2 % gospodarske rasti od nule. Mi razložite, kako bomo dvignili napovedan 8-odstotni padec gospodarske rasti, kakršne Slovenija ni imela niti v najhujših časih krize.   Zato vas, predsednik Vlade, sprašujem naslednje:   Kateri bodo tisti ukrepi, ki jih bomo zaznali tudi v proračunu, ki ga boste pripravili? Ne mi pripovedovati o ukrepih, ki smo jih sprejemali v Državnem zboru, kar se tiče korona 1, korona 2, ker jih tukaj vsi zelo dobro poznamo.   Kateri so konkretni gospodarski ukrepi, ki se bodo poznali in odrazili tudi v proračunu za naslednje leto, da bomo pognali gospodarstvo?   Ukrepi iz korona 3 govorijo samo o enem delčku gospodarstva, nikakor ne o tistem gospodarstvu, ki bo še na tapeti. In tukaj bi prosil za vaš odgovor. Hvala.
Spoštovani predsednik! Seveda takšen odziv med postopkovnim je pravzaprav čisto pričakovan zaradi tega ker, in jaz upam, da boste na Kolegiju razrešili te težave in dileme glede vodenja, vendar se bo vsakič znova pojavilo kadar te stvari ne bomo upoštevali. Resnica je nekje vmes, saj vemo pritisk na eni strani in na drugi strani vedno prinese potem takšen rezultat. Za mene je bolj pomembno tudi to kako mi nastopamo v Državnem zboru. Vaše pojasnilo na vprašanje oziroma pobudo kolega Janija okoli teh mask in sporočila NIJZ, da jaz ne vem, če ga bom še spoštoval. Prvič zaradi tega, ker se mi zdi bebavo, ampak dobesedno bebavo, da v gostinskem lokalu lahko 5 ljudi sedi za mizo brez mask, pijejo in jejo in se pogovarjajo in nobenemu nič nič ne more. Tukaj, v velikem prostoru, včeraj je bila pa dobesedno komedija, ko je predsednik sedel oziroma predsedujoči na tisti strani, spraševalec na tej starani, vmes je maltene 50 metrov razlike in oba sta imel masko in prazna dvorana, zato, da bosta koga okužila. Oprostite NIJZ se ne bo več delal norca tudi v tem prostoru, če se dela iz drugih prav, tukaj notri pa ne, naj bodo malo življenjski in naj malo razmišljajo. In če ste v Vladi razglasili, da je konec epidemije, potem ne morete reči konec je epidemije, ampak malo se bomo pa še hecali naprej in jaz mislim, da je čas, da predsednik v smislu in duhu kot zastopate prvi med enakimi tudi povzamete, ker v končni fazi mi odločamo o tem kako bo red tekel v tem prostoru in ne NIJZ in jaz tega več ne bom nosil.
Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, kolegica Iva Dimic.
Kolega Jani, glejte, jaz bom pač upošteval stroko. Še kdo proceduralno? Še kolegica Muršič.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa. Spoštovani.  Že kar nekaj let traja agonija na področju izobraževanja tujih diplomantov, ki so v Sloveniji uspešno zaključili študij fizioterapije. 300 italijanskih državljanov je diplomiralo iz fizioterapije, ne morejo pa opravljati poklica in pomagati reševati življenja, ker obstoječa zakonodaja zahteva, da pred pridobitvijo poklicne kvalifikacije predložijo potrdilo o znanju slovenskega jezika stopnje B2. Težava je nastala leta 2017, ko se je na predlog Ministrstva za zdravje spremenil Zakon o zdravstveni dejavnosti, 63. člen tega zakona, ki govori, da znanje slovenskega jezika je pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Italijanski študenti, ki so v Sloveniji študirali fizioterapijo v italijanskem jeziku v Republiki Sloveniji tako ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije in jo nato v svoji državi uveljaviti, saj nimajo namena dejavnosti trenutno opravljati v Sloveniji. Očitek, da Slovenija nerazumno zahteva znanje jezika že za pristop k strokovnemu izpitu je resnično specifično,     12. TRAK: (SJ) – 10.55    (nadaljevanje) posebno, saj se nivo znanja slovenskega jezika zahteva ob nastopu službe oziroma s pričetkom dela tujih državljanov v Republiki Sloveniji. Zakon prinaša rešitev, da bi lahko tuji državljani, ki so v Sloveniji študij zaključili v jeziku, ki ni slovenski, opravili strokovni izpit s pomočjo tolmača, strošek tolmača pa nosijo diplomanti sami. Če pa bi ti diplomanti nato želeli zaposlitev v Sloveniji, bi še vedno morali znanje slovenskega jezika izkazati ob vpisu v register zdravstvenega delavca.  Odpravlja se neenaka obravnava študentov v Republiki Sloveniji, ki morajo poklicno kvalifikacijo pridobiti v Sloveniji, da lahko v matični državi zaprosijo za priznanje pridobljene izobrazbe. V Novi Sloveniji poudarjamo, da je pomembno, da v Sloveniji dosegamo in ohranjamo visoko kakovost javnega šolstva in podpiramo razvoj zasebnega šolstva, ker daje možnost izbire, izboljšanje kakovosti izobraževanja in večjo konkurenčnost. Slovenija je del Evropske unije. Evropa je kraj sobivanja. Evropa združuje ljudi tudi tako, da omogoča in povečuje študijsko izmenjavo in izmenjavo mladih. V Evropi ne more biti dvojnih meril in solidarna, pravična, varna, uspešna in svobodna Evropa bo tudi v prihodnje omogočala predvsem mladim nova znanja in spoznanja. To pa je potrebno za varno, svobodno in pravično prihodnost mladih generacij.  Poslanci Nove Slovenije bomo predlog dopolnitve zakona podprli.
Hvala lepa. Najprej, predsednik, bi prosila, da nekako upoštevate vrstni red, to prijavljanje k postopkovnim predlogi. Moram reči, da sem želela ravno na to opozoriti kar je opozoril kolega Jani in kolega, oba Janija, no, Jani Ivanuša in kolega Möderndorfer.
Janez Beja
Hvala lepa za vprašanje, ki je tehtno.   Podatke v smislu napovedi, ki jih navajate, to niso moje napovedi, to so napovedi institucij, ki se s tem ukvarjajo. Vlada ne gleda v zrak in potem iz zraka potegne neke številke. To so napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, so napovedi IMF in so napovedi Evropske komisije. Tista napoved, ki je nekje na sredi tukaj, je napoved Evropske komisije, da bo Slovenija letos beležila padec bruto domačega proizvoda okrog 7 %, kar je približno na povprečju Evropske unije. Ta napoved temelji na dejstvu, da ima Slovenija pretežno izvozno gospodarstvo. In če pada povpraševanje na evropskih trgih, pada tudi potreba po tem, kar mi proizvajamo in izvažamo na te evropske trge. S tega vidika Vlada jemlje to napoved za več ali manj realno, glede na to da je z evropsko statistiko tako, da je v glavnem pred našo, in tukaj nas čaka neka manjša naloga v smislu boljše organiziranosti, kar se tiče pridobivanja podatkov doma, da ne bomo capljali za evropskim povprečjem. Ampak to samo mimogrede.  Imate tudi prav, da na podlagi teh protikorona paketov, ki so bili doslej sprejeti, in tudi tega, ki ga imate že štiri dni na poslanskih klopeh, ni možno načrtovati neke velike rasti prihodnje leto, ker so to paketi za blaženje posledic krize, ki jo je povzročila epidemija pri nas oziroma pandemija v svetu in še posebej v Evropi. Od teh trgov pa smo najbolj odvisni. To so ukrepi, na podlagi katerih računamo, da bo Slovenija ohranila potenciale, s katerimi lahko naslednje leto rastemo. Napoved za naslednje leto ni napoved Vlade, mi smo samo ponovili napoved Evropske komisije, ki je javno objavljena. Evropska komisija napoveduje za letos nekaj desetink odstotne točke večji padec od 7 %, naslednje leto pa skoraj enako rast. V tej napovedi tudi piše, da predvsem zaradi ukrepov, ki jih je Slovenija sprejela v smislu tega, da skuša ohraniti kupno moč in blaginjo prebivalstva in potenciale gospodarstva, in na podlagi tega, kar napovedujemo, da bomo storili.  Kateri so tisti ključni ukrepi? Enega od ključnih zakonov, ki ni tretji korona paket, je pa nekje nadaljevanje tega, tudi že imate nekaj dni na poslanskih klopeh, to je zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije. V Sloveniji trenutno po podatkih Ministrstva za gospodarstvo stoji oziroma je v času, ko smo prevzemali vlado ob začetku epidemije, stalo okrog 400 investicij oziroma projektov. Mnogi od teh projektov so imeli prostor, zagotovljene vire financiranja, produkti, ki naj bi se tam proizvajali, če bi se ti programi in projekti uresničili, so imeli svoje kupce, se pravi svoj trg, je pa vse stalo zaradi tega, ker je Slovenija država, ki ima največ predpisov na glavo prebivalca na svetu, najbrž ne samo v Evropi. S tem zakonom, ki ga boste, upam, obravnavali in sprejeli v kratkem, se za pomembne projekte določajo prioritete pri tem, kako se spravijo skozi postopke, in računamo, da če to zaženemo, in za veliko teh projektov je enak prostor tudi še po epidemiji, kot je bil prej, bo to vplivalo na gospodarsko rast v odstotkih, ne v desetinkah, ampak v odstotkih, ne da bi bilo za to treba zagotoviti kakršnakoli bistvena dodatna sredstva iz zadolževanja. Računamo pa, da bomo tudi z odpravo drugih birokratskih ovir bistveno pospešili rast v prihodnjem letu.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Branko Simonovič.
Lepo vas prosim, da se ne podvajamo.
Hvala lepa.   Kolega Möderndorfer, zahteva za dopolnitev odgovora.
Kot običajno nisem dobil odgovora. Mene zanima proračun, saj sem bil zelo jasen v vprašanju. Kaj se in kako se bo to poznalo v proračunu? Danes govoriti o investicijah, za katere v bistvu pravzaprav večina v Državnem zboru niti ne ve, katere so, pa vemo, da potrebujemo tudi dodaten denar. Kaj to pomeni – novo zadolževanje? Še posebej ob zavedanju, da vsi tukaj notri zelo dobro vemo, da proračuna, ki smo ga sprejemali v lanskem letu, pravzaprav ni več. Ni ga več predvsem zato, ker so se spremenila razmerja. Spremenila so se razmerja tudi v načinu samega poslovanja tega proračuna. Veste, da Vlada po 12. členu Zakona o intervencijskih ukrepih na področju javnih financ pravzaprav omogoča tej vladi, da lahko kadarkoli kakorkoli razporeja sredstva. V bistvu bi želeli imeti en sam odgovor.   Ker iz teh bonov vemo vsi, da se nič ne bo dalo v lonec vreči pa nič skuhati – glede na to, kakšne so številke in kaj bo sledilo – ali bodo sledili rezi in zmanjševanja na različnih programih, predvsem na področju sociale?   Kako bomo reševali tudi problematiko na področju zdravstva, ki nas čaka?   Če imamo premalo prilivov in več izdatkov, in po vaše jih bomo imeli, ker bomo zagnali investicije, sicer ne vem še vedno kakšne, verjamem, da bo zakon zanimiv, pa vendar – kako se bo to odražalo na proračunu? To je ključna zadeva. Danes lahko sicer govorimo, katere organizacije in inštitucije napovedujejo gospodarsko rast, ampak dejstvo je, da so to naše inštitucije. Inštitucije, ki sem jih omenil, 8-odstnotno, Umar pa napoveduje po najslabših ocenah celo še slabšo rast, to je 15 % minusa, kar pomeni bistveno, bistveno slabšo sliko. Zato prosim za odgovor.
Hvala lepa za besedo.  Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti je Državni svet predlagal s ciljem, da se italijanskim študentom, ki so vpisali študij fizioterapije na visokošolskem zavodu Alma Mater Europea, omogoči opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. Redko se zgodi, da predlog zakona prejme soglasno podporo na pristojnem matičnem delovnem telesu kot jo je prejel predlog, ki je pred nami. Kot smo slišali že v razpravah na odboru, slednji namreč obravnava situacijo do katere enostavno ne bi smelo priti. Rešuje se tako človeške stiske študentom, da bodo lahko zaključili šolanje, za katerega so nenazadnje tudi plačali. S predlagano rešitvijo se tako ureja področje za katerega so se odločile, predlagale se, za katerega so se odločitve prelagale sem ter tja od spremembe pristojne zakonodaje leta 2016. Veseli nas, da je Ministrstvo za zdravje pod okriljem ministra Tomaža Gantarja vložilo dodatne napore, da se pereča zadeva premakne v smer, ki bo pozitivna za omenjene študente. Študij fizioterapije je izjemno pomemben študij. Fizioterapevt mora v Sloveniji po diplomi za polno priznanje poklicne kvalifikacije opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. 18 italijanskih diplomantov je tako po pripravništvu v Italiji strokovni izpit pravočasno uspešno opravilo s tolmačem, drugi diplomanti zaradi spremembe zakonodaje, ki veli, da se pristop k strokovnemu izpitu po opravljenih študijskih obveznostih pogojuje z dokazilom o znanju slovenskega jezika, pa tega niso mogli opraviti. Z rešitvijo, s katero se jim bo omogočilo opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača, čigar stroške bodo krili sami, bomo tako omogočili, da bodo šolanje le lahko zaključili na primeren način. Še vedno pa bodo morali omenjeni diplomanti, v kolikor bodo želeli opravljati dejavnost v Republiki Sloveniji, imeti ustrezno stopnjo znanja tudi iz slovenskega jezika. Parcialne rešitve kot je ta, ki je pred nami, je potrebno sprejemati z največjo mero pozornosti, a vendar bo v tem primeru prevladal človeški čut in bomo s sprejetjem predloga zakona rešili zaplet, ki je nastal v škodo posameznikom.    13. TRAK: (ŠPE) – 11.00    (nadaljevanje) V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti podprli.  Hvala lepa.
Lahko dokončam ali ne smem? Stvar je takšna. V Državnem zboru nosimo določeni maske, določeni pa sploh ne tudi v času, ko je bila razglašena epidemija, kar velja za kolega Jelinčiča. Meni so včeraj pisali ali smo mi nori, ki nosimo maske ali pač za ene veljajo drugi vatli. Drugič, imamo tukaj, sedimo vsi na socialni distanci pri Desusu vidim,     5. TRAK: (MK) – 9.20    (nadaljevanje) da sedita že skupaj. Povejte ali pravila še veljajo ali ne. Potem je najboljše, da se usedemo v klopi, tako kot smo sedeli in delamo naprej tako kot je potrebno. Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Jani Ivanuša.
Prosim. Mislim, da sem že odgovoril. Kolega Trček. Kolega Trček je najprej.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala, gospod predsedujoči. Še vedno sem Ivanuša, Ivanuša je nekdo drug…
Ali imam lahko eno minuto, da me noben ne prekinja…
Janez Beja
Hvala lepa.  Glejte, jaz sem tukaj že nekajkrat povedal, da so te napovedi delane na podlagi ocen posledic, ki jih lahko naredimo. Če se epidemija eventualno v drugem valu ponovi v enakem ali hujšem obsegu, kot je bila spomladi, potem lahko špekuliramo zdaj, kakšne ukrepe bo treba še sprejemati in kakšna bo nova javnofinančna normalnost v Sloveniji in Evropi. Ampak delamo na tem, da se to ne bi zgodilo oziroma da bomo val obvladali na samem začetku, ne da da bi morali javno življenje in del gospodarstva ustavljati.  Kar se pa proračuna tiče, spoštovani gospod poslanec, je pa tako, več je projektov, kjer se proizvaja nekaj, kar se lahko prodaja, se pravi, kar trg potrebuje, več davkov se od tega pobere, več ljudi je tam zaposlenih, več ljudi lahko poskrbi zase in pomaga še drugim. Več je novih delovnih mest, manjši je pritisk na socialne transferje. Več ljudi dela, več ljudi prispeva v skupno blagajno. In če je pritisk na druge javne blagajne manjši, potem ni treba iz proračuna financirati pokojninske ali pa zdravstvene blagajne. Ta računica je zelo preprosta. Kar se tiče investicij v zdravstvu. V teku so pogajanja za sklad za obnovo, ki bo nek pridružen projekt prihodnjemu sedemletnemu evropskemu proračunu. V tem skladu za obnovo bodo sredstva za investicije v zdravstvene sisteme držav članic Evropske unije prioriteta in delamo na tem, da si bomo izpogajali čim več teh sredstev. S tega vidika to, da nam Evropska komisija napoveduje nek evropsko povprečen padec bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, pomeni, da valutacija teh sredstev približno na povprečju Evropske unije, ker bo to kriterij nekega drugega delujočega inštrumenta, kot je sedemletni evropski proračun, praktično ni. Tako da del teh sredstev naj bi predstavljale tudi subvencije, ne samo posojila. Kar bo posojil po ugodni obrestni meri, pa bo pomagalo drugim državam članicam in tudi Sloveniji, da tako blaži posledice te krize zaradi epidemije kot tudi da hitreje zagotavlja pogoje za rast. Večja je rast, več je denarja v proračunu za vse potrebe. Zaradi tega vlada ne načrtuje kakšnih bistvenih rezov v prejemke ljudi.
Se opravičujem.
Malo tišine. Kolega Trček ima še postopkovno.
Hvala.  Kolega Möderndorfer, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Tako je, predsednik.  Danes je nehvaležno pričakovati, da bo predsednik vlade v petih minutah lahko razložil, kakšna bo ta nova prihodnost, glede na to da se je po tej dvomesečni krizi praktično marsikaj postavilo na glavo. Kar je še bolj pomembno, pa je, da je danes v svojem odgovoru nanizal vsaj pet različnih razlogov, zakaj je treba opraviti splošno razpravo, preden sploh pridemo do proračuna. Prvič zato, da ugotovimo, kakšne so te znamenite investicije, ali so to investicije, ki so tudi v interesu Slovenije. Ker nismo slišali podrobno, za kaj gre. Potem pa o vseh teh načrtih, ki jih slovenska javnost pravzaprav sploh ne pozna in ne ve, kako bomo do tega prišli.   Še posebej zato, ker v politiki je več kot jasno in znano naslednje. Zelo jasno in lepo je povedati, kaj se bo zgodilo čez en mesec, čez pet mesecev in čez eno leto, in potem dober politik zna zelo dobro razložiti, zakaj se vse to ni zgodilo. Zato mislim, da je nujno potrebno, da se opravi splošna razprava. Hvala.
Ni problema, samo toliko, da vas opozorim.  Uvodoma naj povem, da bomo dopolnitev Zakona o zdravstveni dejavnosti v naši poslanski skupini podprli. Gre za prilagajanje zakonske ureditve težavam na terenu. Zakon omogoča italijanskim študentom, ki so vpisali študijski program fizioterapije na visokošolskem zavodu Alma Mater Europaea opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. S tem bodo tudi ti študentje pridobili poklicno kvalifikacijo, ki jo bodo nato lahko predložili v priznanje v svoji matični državi. Ni pa nikakršne bojazni, da so študentje, ki so študirali pri nas v tujem jeziku in ki bi se želeli kasneje v naši državi na tem področju tudi zaposliti, da ne bi znali slovenskega jezika. V primeru zaposlitve pa morajo ob vpisu v register zdravstvenih delavcev in sodelavce izkazati znanje slovenskega jezika. S tem ukrepom ni ogrožen slovenski pacient, saj zanj velja, da komunicira izključno v slovenskem jeziku. Tako se še vedno za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji zahteva znanje in uporaba slovenskega jezika. Smo pa na tem področju kritični do trenutne ureditve, ki je v preteklosti omogočala zaposlovanje določenih zdravstvenih delavcev, ki še danes ne znajo slovenskega jezika. Za te zaposlene bi morala zdravniška zbornica nujno uvesti tečaje slovenskega jezika. Ostro nasprotujemo temu, da pacienti nimajo možnosti sporazumevanja z zdravstvenimi delavci v slovenskem jeziku. Prav tako obsojamo oholo obnašanje nekaterih zaposlenih, ki pri obravnavi pacienta uporabljajo rutinske izraze. Odnos zdravstveni delavec, pacient, mora potekati izključno v slovenskem jeziku in mora biti seveda glede na situacijo tudi zelo srčen.   Ne samo pri zdravstvenih delavcih, problem je tudi v vodstvenih strukturah zdravstvenih domov in bolnišnic. Aktualni problemi so na primer v Slovenski Bistrici, v Velenju, kjer so v čakalnicah izobešena navodila v šiptarskem jeziku. To je velika svinjarija in sramota za Slovenijo.   Današnjo dopolnitev zakona pa bomo podprli, saj s tem zasleduje cilj odprtosti naše države za znanost. Gre za povsem drug nivo obravnavane tematike. Ta ukrep je le delček v mozaiku, da Republika Slovenija postane privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov. Po vseh statistikah v primerjavi z drugimi državami, članicami Evropske unije trenutno zaostajamo za deležem odstotka tujih študentov. Za znanost ne sme obstajati meje, saj je znanost gonilo razvoja. Internacionalizacija študija pa mora biti cilj vsake politične opcije.   Hvala lepa za vašo pozornost.
Običajno v hišah velja neki hišni red. V Državnem zboru se ta hišni red imenuje Poslovnik Državnega zbora, ki velja za vse, ki sodelujemo na sejah, rednih, izrednih, odborih, komisijah. Problematiziral sem početje ministric in ministrov. Moj predlog je bil zelo jasno opredeljen predsedujoči, da končno začnemo uporabljati Poslovnik. Res je, jaz sem že večkrat rekel, skoraj vse, večino zadev slabih zlorab, ki sem se jih naučil v šestih letih, sem se naučil od SDS. Takrat, ko je bila tista seja reševanje vojaka Janeza, je gospod Tanko, jaz sem nehal šteti pri 29. postopkovnem vprašanju, 29 jih je 25 eklatantno zlorabil, pa pri ostalih štirih, bi mogoče pri dveh lahko pogledal čez. Problematično je že, da je tak človek sploh podpredsednik Državnega zbora.   Pa še nekaj za konec predsedujoči. Prej ste rekli pavšalno navajate. Če kaj nisem, nisem pavšalist. V DZ ponavadi pridem že pred 7., danes ob 5. zjutraj sem bral magnetogram včerajšnjega dogodka in tam je šlo za eklatantno zlorabo, celo več. Predsedujoči Državnega zbora je vmes kar povozil, par poslancev sploh ni prišlo do možnosti, da bi postavili poslansko vprašanje, vključno s kolegom Nemcem. In se mi zdi, da je to tako eklatantno, da bi morali prekiniti izvajanje te seje, danes zjutraj nujno sklicati sestanek in se dejansko zmeniti, ker če bo šlo tako naprej potem gremo lahko iz opozicije, ne vem, pred Državni zbor in bomo od tam spremljali sejo. Saj nas očitno ne rabite, ker vi ste zdaj »uh«, gore bi premikali, v bistvu ste pa, evo si bom dovolil, to eni »drekci«, ki uničujete demokracijo. Hvala.
Hvala lepa.  Stališča Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti bo predstavil Felice Žiža.  Izvolite.
Kolega Koprivc.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 25. maja 2020, v okviru glasovanj.   Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Jani Prednik, SD.
Predsednik, hvala za besedo.  Spoštovani predsednik Vlade! Takoj ko je pred dobrima dvema mesecema postalo jasno, da moramo zaradi javnega zdravja zaustaviti v naši državi vse nenujne dejavnosti, so ljudje dobro upoštevali vse vaše ukrepe, spoštovani predsednik. In predvsem to je reševalo naša življenja.   Ob sprejemanju prvih zakonskih paketov so se mnogi posamezniki, podjetja in tudi organizacije odzvali z vrsto konstruktivnih predlogov za omilitev posledic pandemije. Takoj na začetku sprašujem, spoštovani predsednik:   Zakaj niste upoštevali mnogo teh predlogov in zakaj so številni od njih ostali brez odgovorov, ne samo brez rešitev?  Kot prvi so bili prizadeti tisti, ki so vezani na zbiranja in srečanja. Ta je že 7. marca, torej 10 dni pred epidemijo, omejila Šarčeva vlada. 14. aprila vam je pisalo 27 glasbenih organizacij in festivalov. Do danes se jim je pridružilo še več kot 100. Citiram: »Prepoved javnih zbiranj je privedla do prekinitve obratovanja koncertnih prizorišč in glasbenih festivalov, odpovedi nastopov in koncertnih turnej, zaprtja glasbenih trgovin ter številnih drugih ekonomskih dejavnosti. Pod vprašajem je preživetje posameznikov številnih poklicev – od skladateljev, glasbenikov, do redarskih služb in številnega drugega storitvenega osebja. Do danes ti niso prejeli niti odgovora, kaj šele rešitve. Še več, ukrepi, ki jih je sprejela vaša vlada, recimo čakanje na delo, se zanje končujejo«.  Zakaj, spoštovani predsednik, nimate posluha za te ljudi?   Pred dnevi so vam predstavniki industrije srečanj napisali, spet citiram: »Naša panoga sicer sodi v turizem, vendar so v njej subjekti registrirani za zelo različne dejavnosti, in to panogo sestavljajo: agencije za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki marketinških storitev ter ponudniki druge opreme in storitev za dogodke.« Tudi zanje ni bilo niti odgovorov, niti rešitev. Seveda pa se njihove težave nadaljujejo oziroma se bodo verjetno stopnjevale.   Tudi danes ni videti, da bi vaša vlada kogarkoli od teh slišala. V zakonu, ki ste ga poslali v Državni zbor, ni pomoči za turistični sektor razen bonov za hotelsko nastanitev in enomesečnega selektivnega podaljšanja nekaterih ukrepov, ki pa večini ne koristijo.   Za zaključek, spoštovani predsednik, vprašanje:   Zakaj ne poslušate teh predlogov?   Zakaj določene izključujete in zakaj si ne prizadevate za dialog z njimi?   Hvala.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! / pozdrav v italijanskem jeziku/  V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo vsebino predloga zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti, da se italijanskim študentom, v pisanim v študijski program fizioterapije na Visokošolskem zavodu Alma Mater Europaea, po končanem študijskem programu v tujem jeziku, omogoči opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. S tem se bo zaključila kalvarija 300 študentov, ki bodo lahko končno pridobili poklicno kvalifikacijo in jo predložili v priznanje v Italijo. Ko so se ti vpisali v omenjeni študijski program, še ni veljajo določilo zakona, da je med pogoji za pristop k strokovnemu izpitu, tudi znanje slovenskega jezika. Do te spremembe zakona je namreč prišlo pred tremi leti, kar je študentom prekinilo izobraževanje, mnogim je posledično tudi ta odločitev uničila življenje,     14. TRAK: (TB) – 11.05    (nadaljevanje) zdravje, družino in njihovo finančno stabilnost. Omenjena sprememba, ki je posegla v njihov položaj, krši načelo enakosti in ustavno načelo zaupanja v pravo, hkrati predstavlja kršitev retroaktivnosti in onemogoča prehodno obdobje.  Ob tem, bi rad povedal, da sem od septembra 2018 pomagal iskati rešitve, vendar, neuspešno. Zato, se v imenu naše poslanske skupine in osebno, zahvaljujem Državnemu svetu in ministru za zdravje, Tomažu Gantarju, za opravljeno delo. Pomembno je, da predlog novele zakona v celoti sledi načelom OECD-ja in zakonodaji Evropske unije, na področju reguliranih poklicev, ter, tako omogoča tujim študentom, vpisanim v študijski program, v tujem jeziku, na slovenskih visokošolskih zavodih, da za pridobitev poklicne kvalifikacije opravijo strokovni izpit, s pomočjo tolmača. Če se bo kdo med njimi želel zaposliti pri nas, pa bo vsekakor moral znati tudi slovenski jezik.  V upanju, da bo predlog zakona danes sprejet, želimo omenjenim študentom veliko sreče in uspeha pri opravljanju strokovnega izpita in pridobitev poklicne kvalifikacije.  Hvala.
Hvala lepa. Postopkovno, najprej se strinjam s kolegi, ta maškarada, ki se je gremo v Državnem zboru je naravnost smešna. Ob tem, ko ljudje lahko v gostilnah skupaj sedijo, pa ni noben problem, pa v cerkvah molijo, mi moramo biti(?) tukaj na distanci ne vem koliko metrov te maske nositi, zato da ustvarjamo neko izredno stanje v državi. Tako da predsednik, postopkovno predlagam, da res o tem premislite, kako in kaj za naprej.   Druga stvar pa, kar se tiče kršenja Poslovnika. Kar se je včeraj zgodilo mojemu kolegu Matjažu Nemcu, to je nedopustno, oprostite, res je nedopustno. Če želite razglasiti Janševistično diktaturo jo razglasite in to je to, ker v tej smeri delujete. Parlamenta ni več, opozicija nima več nobenih orodij. Ker nas večina / nerazumljivo/ preglasuje in vse tiste inštrumente, ki so namenjeni za delovanje opozicije so pa izničeni. Tako, da očitno nam ostaja res edina možnost pred parlamentom in ne več v parlamentu.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Kakšen je vaš proceduralni predlog? / oglašanje iz dvorane/. Ne, kolegi, glejte…
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Nada Brinovšek.  Izvolite.
Janez Beja
Hvala lepa.  S prvim in drugim protikorona paketom je bilo takšne ali drugačne pomoči v Sloveniji deležno milijon 300 tisoč ljudi. Ta trenutek bi Slovenija imela 250 tisoč več brezposelnih, če teh ukrepov ne bi bilo, tudi v teh sektorjih, ki ste jih naštevali. Nobene razlike ni bilo – vsak, ki je bil na čakanju, je prejel pač 80 % dohodka. Tisti, ki so samozaposleni, so dobili in še vedno dobivajo univerzalni temeljni dohodek prvič v zgodovini kriz te države. Kar se tiče turizma, v prvih dveh paketih je bila vrsto ukrepov, ki so pomagali tudi turizmu. V turizmu dela skoraj 60 tisoč ljudi. Če ne bi pomagali turizmu, bi bilo ta trenutek verjetno brezposelnih še 60 tisoč izključno iz turizma pa iz teh osnovnih turističnih dejavnosti. Res je, da je na ta sektor vezano še marsikaj. Zaradi tega bo s tem, ko bodo bazične dejavnosti v turizmu oživele ali pa oživljale, več dela tudi za tiste, ki opravljajo spremljevalno dejavnost. Vendar pa ne prej, dokler za to ne bodo pogoji. Slovenija je med tistimi državami, ki lahko med prvimi sproščamo pogoje za to, da tudi dejavnosti, ki živijo od tega, da organizirajo množične dogodke, kjer je veliko ljudi, lahko živijo. Tudi v tretjem korona paketu je vrsta ukrepov, ki jim pomagajo. Zagotovo bo ostalo še nekaj segmentov. Nekje konec junija bo verjetno dovolj čista slika, nekaj segmentov prizadetosti v storitvenih dejavnostih, ki jim bo treba nameniti posebno pozornost, vendar v naprej ugibati je relativno nehvaležno, ampak za enkrat nihče ni izpuščen tudi iz teh sektorjev. Poglejte, lahko mi poveste, kako se je poskrbelo za vse te leta 2009, ko je bil padec bruto domačega proizvoda 8 % ali 9 %, koliko univerzalnih temeljnih dohodkov se je takrat razdelilo, koliko pomoči tistim, ki so bili na čakanju, koliko turističnih bonov ljudem, s tem da je bila Slovenija takrat zadolžena 22,5-odstotno, danes smo bistveno manj. Se pravi, prostor je bil ogromen. Vse kar je šlo, je šlo v banke, ki ste jih potem poceni prodali.   Zdaj pa skušamo pomagati tako, da pomoč pride do ljudi, neposredno tudi do gospodarstva. Tam, kjer je pa to bolj smiselno, pa preko ljudi do gospodarstva. Vi mi povejte, kaj je boljše: da se recimo 100 milijonov evrov razdeli ljudem v turističnem sektorju, ki sedijo doma, ne delajo, dejavnosti stagnirajo, objekti propadajo, ali da se ta denar razdeli ljudem, ki potem te objekte koristijo za svoj dopust, dejavnost živi in se lahko tudi razvija. Če bazično turistična dejavnost deluje, deluje še marsikaj. Ponekod praktično cele regije živijo od tega, in jaz mislim, da je to kar dobra rešitev, stane pa enako. Ob prejšnji gospodarski, finančni krizi se je dalo veliko denarja v banke, plačeval se je tudi skrajšan delovni čas oziroma brezposelnost, samo s temi ukrepi smo imeli najdaljšo recesijo v zgodovini oziroma med državami članicami Evropske unije. Čas je, da se nekaj od tega naučimo.
Hvala za besedo, predsedujoči.  No, Državni zbor Republike Slovenije je v letu 2016 sprejel spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero se je v pravni red Republike Slovenije prinesla takrat direktiva Evropskega parlamenta in pa Sveta, o priznavanju poklicnih kvalifikacij v tistem delu, ki se nanaša na usposabljanje za zdravstvene poklice, za katere velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij, znanje jezika in občasnega opravljanja zdravstvenih storitev. Skladno s to spremembo, zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, uporablja slovenski jezik, stopnjo znanja slovenskega jezika pa za posamezno delovno mesto določi javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba, kjer je zdravstveni delavec zaposlen.  A ta sprememba v letu 2016, je bila pomanjkljiva. Problem obstoječe zakonodaje se pojavi, ko študenti, ki so v okviru Evropske unije, v Sloveniji študirali v tujem jeziku, študij uspešno zaključili in pridobili ustrezno izobrazbo, pri čemer pa ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije, ki bi jim omogočila priznanje predvidene izobrazbe, v matični državi, saj morajo ob prijavi na strokovni izpit v Sloveniji, kot pogoj, za pridobitev poklicne kvalifikacije, predložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika.  Državni svet je torej na pobudo tujih študentov, proceduro Državnemu zboru, vložil predlog za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti in sicer, da se tujim študentom, ki so študirali v Sloveniji in ki strokovnega izpita ne morejo opravljati v svoji državi, saj ostale članice EU, razen Hrvaške in pa Slovenije, opravljanja pripravništva in pa strokovnega izpita, po pridobljeni pripombi, ne poznajo več, omogočijo opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača. Poudarit želim, da bojazen, da bi za te študente, ki so v Sloveniji študirali v tujem jeziku, ter bi se v Sloveniji kasneje zaposlili, ne veljalo obvezno znanje slovenskega jezika, se pravi, da je ta bojazen popolnoma odveč. Zakaj? Ker obstoječa zakonodaja že sedaj določa, da je za zaposlitev obvezen vpis v register zdravstvenih delavcev in sodelavcev, pogoj za vpis v ta register, pa je potrdilo o uspešno opravljenem znanju slovenskega jezika.  V Slovenski demokratski stranki bomo predlog za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti podprli, saj menimo, da se s to spremembo odpravlja     15. TRAK: (NB) – 11.10    (Nadaljevanje) neenakost obravnavanja tujih študentov, ki so študirali v Sloveniji.   Hvala.
Moj proceduralni predlog je, da se predsednik in podpredsedniki držijo Poslovnika pri vodenju…
Kolega Prednik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev.
Hvala lepa.   Stališča Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Nik Prebil.   Izvolite.
Okej… Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor. Sicer ste v svojem odgovoru nekoliko zašli, ampak okej. Zavedam se jaz pa zavedamo se tudi Socialni demokrati, kar smo tudi tekom sprejemanja vseh zakonov nonstop ponavljali, da je bilo opravljenega veliko dela, sprejeta je bila vrsta rešitev, ki smo jih podpirali tudi Socialni demokrati. Vsem nam je jasno, da vsega ni mogoče storiti takoj. V svojem izvajanju sem v bistvu skušal samo prijazno opozoriti na težave vseh tistih, ki jih vaši dosedanji ukrepi niso naslovili in seveda apel, da jih bodo vaši prihodnji ukrepi naslovili. Navedel sem primer vseh, ki so vezani na javne prireditve. Na njih, tukaj se lahko strinjava, predsednik Vlade, temeljita slovenski turizem in gostinstvo, ki sta izredno prizadeta. Pa to je le eden od primerov skupin, ki jih vaši ukrepi izpuščajo, in upam, da jih boste v prihodnosti naslovili. Po mojem skromnem mnenju je ključni problem v tem, da ljudje na svoje predloge ne dobijo odgovorov. Vsaj tako nam tudi ljudje iz terena sporočajo. Vsi ti so se podredili vsem ukrepom, z njimi pa z vladne strani enostavno ni komunikacije in ni odgovora. Strinjala se bova tudi v tem, da imajo ljudje trenutno resnične težave in da so dali vrsto dobrih predlogov, ki smo jih dali tudi Socialni demokrati in ostala opozicija tekom sprejemanja. In tu gre kritika, da je desna koalicija v Državnem zboru povozila čisto vse amandmaje. Če bi vsaj kakšnega sprejeli, bi verjetno kakšna težava že danes bila odpravljena.  Tako vas, predsednik, še enkrat sprašujem:   Kako boste z njimi okrepili dialog, ki ga sedaj ni bilo, in kako jim boste pri prihodnjih rešitvah tudi konkretno pomagali?
Hvala lepa podpredsednik. Vsem kolegom, kolegicam, lep pozdrav!   Skupine italijanskih študentov, ki je v Republiki Sloveniji končala formalno šolanje na visokošolski instituciji z akreditiranim dodiplomskim programom fizioterapevt v italijanskem jeziku, se je pred časom resnično znašlo v težki situaciji. Namreč v letu 2016, med njihovim študijem se je namreč zakonodaja, ki ureja opravljanje strokovnega izpita v Republiki Sloveniji spremenila in tako se pristop k strokovnemu izpitu popravlja iz študijskih obveznostih pogojuje z dokazili o znanju slovenskega jezika. Za skupino italijanskih študentov to v praksi sedaj pomeni, da zaradi nezadostnega znanja slovenskega jezika ne morejo pristopiti k opravljanju strokovnega izpita. Pri tem je vsekakor treba razumeti, da strokovni izpit omogoča pridobitev poklicne kvalifikacije na podlagi kater lahko nato opravljajo storitve fizioterapije. Ti študenti svoje dejavnosti ne želijo opravljati v Republiki Sloveniji. Na študij so se opisali prepričani, da bodo strokovni izpit lahko opravili brez potrebnega znanja slovenskega jezika s pomočjo tolmača. Zaradi spremembi zakonodaje vmes, torej pred dobrimi tremi leti, pa za njih to žal ni več mogoče. Z novelo zakona, ki jo obravnavamo danes, bomo tem študentom omogočili opravljanje strokovnega izpita s pomočjo tolmača, pri tem pa moram poudariti, da to ne bo pomenilo, da bodo ti študentje lahko svojo dejavnost opravljali v Sloveniji. Namreč za opravljanje dejavnosti v naši državi še vedno velja enaka ureditev oziroma kriterij, to je zadostno znanje slovenskega jezika.   Novela pa vseeno prinaša neko vmesno pot, torej kompromis s katerim bomo tem študentom omogočili, da bodo lahko dejavnost za katero so se šolali v Sloveniji, v tujem jeziku opravili v svoji državi. V LMŠ smo namreč to problematiko teh italijanskih študentov redno spremljali in bili z njimi z njihovimi predstavniki tudi kar nekajkrat na sestanku in veseli nas, da bomo omenjeno problematiko danes tudi rešili. Namreč gre za problem, ki je nastal med njihovim študijem, posledice tega pa nosijo prav študentje, ki so se na študij vpisali v dobri veri, da bodo dobili svoj poklic in zaradi navedenega bomo v naši poslanski skupini zakon podprli.   Hvala lepa.
… in da ne ustvarjate diktature znotraj te demokratične inštitucije. Če ne napovejte, živjo Janševizem in pika.
Besedo ima predsednik Vlade.
Hvala lepa.   Stališča Poslanske skupine SD bo predstavila mag. Bojana Muršič.   Izvolite.
Dajte mir no. Glejte, kolegi, Predlog zakona o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku, jaz mislim, da ga marsikdo pričakuje, jaz upam, da ga bomo danes sprocesuirali.     Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO…
Janez Beja
No, ni res, da ni bilo dialoga. Za pripravo prejšnjega protikorona paketa je Vlada ustanovila 5 delovnih skupin, kjer so sodelovali vsi segmenti. Tudi opozicija je bila vabljena, dobili ste osnutke predlogov, ki ste jih potem komentirali na tiskovnih konferencah. Imeli smo posebno delovno skupino, kjer je bilo vključeno tudi turistično gospodarstvo. Tudi za pripravo tega tretjega protikorona paketa smo imeli posebne sestanke s predstavniki turizma. Na sestanku, kjer so bili predstavniki zbornic, kjer sem bil jaz prisoten, smo o vseh teh stvareh govorili. Ni se možno sestati z vsakim podjetjem posebej. V Sloveniji je gospodarska pa tudi storitvena dejavnost organizirana v različne zbornice. Z vsemi temi predstavniki smo sedeli, upoštevali številne njihove predloge, povedali pa tudi, kaj v tem trenutku zaenkrat še ni možno, ker tudi ni natančne slike. In tudi za nekatere stvari še ne vemo, kako se bodo lahko sproščale, glede na to, da je od trenutne epidemiološke slike, do tega, da se stanje stoprocentno potrdi, treba počakati 10 ali pa 12 dni, pa še več faktorjev na to vpliva.   Za ta čas, ki ga še vedno živimo, do konca 31. maja pa so vse te dejavnosti bile deležne enakih ugodnosti kot vsi drugi. Nihče ni zaradi tega ostal brez dela, tudi če je bil samozaposlen. Res pa je, da se določene dejavnosti niso mogle odvijati. Ampak tukaj pa ne gre samo za organizatorje prireditev, tudi številne tovarne niso mogle delati, marsikaj ni potekalo. Ta država nima toliko denarja, pa tudi če si cel proračun sposodi za letošnje leto, da se plača vse tisto, za kar nekdo misli, da bi lahko naredil, pa v tem času ni naredil. To je tudi neizmerljivo. So pač lahko delane neke primerjave.  Še enkrat, tisto, kar lahko naredimo, je to, da blažimo posledice, da ohranjamo potenciale tudi tovrstnih storitvenih dejavnosti, o katerih govorimo. In ta vlada to dela. Vidi se to iz Bruslja, vidi se to iz drugih prestolnic. Čas bo pokazal, da se to vidi tudi iz Ljubljane.
Hvala lepa podpredsednik za besedo. Spoštovana državna sekretarka, predlagatelj, kolegice in kolegi!   Naj v uvodu povem, da Socialni demokrati bomo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je vložil v proceduro Državni svet, soglasno podprli. Predlagana novela Zakona o zdravstveni dejavnosti razrešuje večletno problematiko neenakega obravnavanja študentov, ki so študirali pri nas in prihajajo iz tujine. Glavni cilj novele je, da se tujim diplomantom, ki so študirali v Sloveniji, omogoči opravljanje strokovnega izpita v Sloveniji s pomočjo tolmača, saj brez opravljenega strokovnega izpita diplomanti ne morejo pridobiti poklicne kvalifikacije na podlagi katere bi storitve fizioterapije lahko opravljali v Italiji, kar naj bi bil tudi njihov osnovni namen. Strahu pred tem, da bi pri nas izobrazili kader, ki ne bi znal slovenskega jezika, bi pa vstopal na trg dela v Sloveniji, ni, saj se po besedah predlagatelja in tudi naši zakonodaji ohranja zahtevo po znanju slovenskega jezika za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Rešitve, ki so predlagane v zakonski noveli, so zapisane tako, da se doda nov 63.a člen, ki odpravlja ta nesorazmerja. Rešitev celovito ureja vpisano področje in ne prinaša finančnih posledic, glavno pa je, da izenačuje položaj študentov, ki morajo poklicno kvalifikacijo pridobiti v Sloveniji in tistim, ki so jo pridobili v tujini in zaprosijo za njeno priznanje v Sloveniji. Rešitve se dotikajo le ozkega kroga diplomantov in sicer le študentov programa fizioterapije, ki svoje obveznosti niso opravljali v slovenskem jeziku in so ta program vpisali najkasneje v študijskem letu 2017-2018.   V Poslanski skupini SD pozdravljamo predlagane rešitve in seveda, kot sem že napovedala, bomo predlog zakona podprli,    16. TRAK: (SC) – 11.15    (nadaljevanje) kot smo ga tudi na matičnem delovnem telesu. Velja pa razmislek in apel vsem pristojnim, da se podobne situacije in v prihodnje ne ponovijo oziroma, da se na določene anomalije opozori bistveno prej.   Hvala lepa.
/ oglašanje iz dvorane/… Če so oni vsi dobili, še bom jaz zelo kratek…
Hvala lepa.  Kolega Prednik, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Kolega Jurša, naj to najprej preberem. Prosim vas tudi, ko pač prehajam na točko, da takrat ne vpijete postopkovno, ker bom dal še vsakemu potem postopkovno, ko se bom ustavil pri koncu stavka.     Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA . Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Kramarjem. Preden dam kolegu Kramarju besedo za dopolnilno obrazložitev še kolega Jurša, postopkovno.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil mag. Branislav Rajić.   Izvolite.
Hvala.   Dober dan vsem!  Zakon o zdravstveni dejavnosti v 63. členu določa, da se znanje slovenskega jezika dokazuje s spričevalom o zaključeni srednji šoli v Republiki Sloveniji ali s potrdilom ustrezne izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine. To dokazilo se mora predložiti tudi ob prijavi na strokovni izpit. Potreba po znanju slovenščine je bila v samem besedilu novele zakona, ki smo jo poslanci sprejeli leta 2017 utemeljena s tem, da je ustrezno jezikovno znanje ključnega pomena za učinkovito komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem. S tem se seveda vsi strinjamo, ker je to zagotovilo za kakovostno in nemoteno zdravstveno obravnavo pacienta. Z dopolnitvijo zakona, ki je danes pred nami se opravlja anomalija, na katero smo bili poslanci opozorjeni s strani italijanskih študentov fizioterapije. S predlagano dopolnitvijo bodo ti študentje lahko strokovni izpit opravili s pomočjo tolmača ter s tem pridobili poklicno kvalifikacijo, ki jo bodo v priznanje predložili v svoji matični državi Italiji. Potrebno je poudariti, da predlagana dopolnitev ne pomeni znižanja standardov glede zahtevanega znanja slovenskega jezika. Če bodo ti diplomanti svojo dejavnost želeli opravljati v Sloveniji bodo za njih še vedno veljali enaki kriteriji glede dosedanja ustrezne ravni znanja slovenskega jezika. Danes obravnavane spremembe pomnijo kompromisno rešitev, da bodo lahko ti študentje dejavnost, za katero so se izšolali v Sloveniji opravljali v svoji matični državi. Z omenjeno anomalijo in stisko teh študentov smo bili v SMC seznanjeni že v času prejšnje Vlade in kot tedanji predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sem se z vso odgovornostjo na ta problem odzval in takratnemu ministru za zdravje zastavil poslansko vprašanje. Danes v resnici lahko rečemo, da je bila to točka preloma, od katere dalje se je zavedanje, da je to področje potrebno urediti razširilo tudi na druge politične akterje. Nas v SMC še posebej veseli, da je bil predlog zakona na odboru deležen enotne podpore vseh članov matičnega odbora. Danes imamo poslanci možnost in priložnost, da sprejmemo spremembo zakona, ki bo rešila birokratsko zagato, v kateri so se znašli ti študenti. Rešitev, ki je danes pred nami je za te študente izjemnega pomena in rešuje njihovo nekaj let trajajočo stisko. Ob enem pa zainteresirani mednarodni javnosti riše spodbudno sliko glede možnosti izobraževanja v Sloveniji.   V SMC bomo, zato predlog zakona enoglasno podprli.   Hvala.
Hvala za besedo.  Dejstvo je, da dialog zahteva, da se dva poslušata in na tem tudi gradita dialog, ne zahteva, da se nekdo popolnoma podredi in samo hvaležno sprejme, kar v tem primeru ponuja oblast. In prav je, da so tudi ljudje do ukrepov oblasti kritični.  Veste, spoštovani predsednik Vlade, vi ste tisti, ki lahko začnete z zgledom in nadaljujete z dejanji. Kdor dvomi, sprašuje ali celo kritizira, ni vaš sovražnik, ampak vam v veliki meri želijo ljudje samo sporočiti, s čim so nezadovoljni in kaj je treba popraviti.  Jaz zato dajem postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Hvala.
Predsednik, hvala.     6. TRAK: (SJ) – 9.25    (nadaljevanje) Toliko nestrpnosti kot vlada v tej dvorani in v vseh dvoranah kjer zasedajo matična delovna telesa do zdaj, v 12 letih nisem doživel. Spoštovani kolegi in kolegice, zategnite malo vsi skupaj ročno zavoro.   Hvala.