17. redna seja

Državni zbor

25. 5. 2020
podatki objavljeni: 25. 5. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 17. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Iva Dimic od 13. ure dalje, mag. Dejan Židan od 16. ure dalje, Matjaž Han od 16. ure dalje, mag. Marko Koprivc, Mojca Žnidarič, Jurij Lep, mag. Franc Rosec in Gregor Židan.   Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 2. in 3. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta k 11. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.    Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. maja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.   Kolega Kordiš, postopkovno.
Hvala za besedo, predsedujoči.   V petek dopoldne je potekel Kolegij predsednika Državnega zbora, torej vaš kolegij, na kateremu smo obravnavali, kako se bo časovno in postopkovno odvil ta teden. Na moje neposredno vprašanje, kdaj naj bi zasedali odbori Državnega zbora, na katerih se obravnavajo tako imenovani korona zakoni, ki naj bi jim sledila izredna seja v petek, ste odgovorili, da se bodo ti odbori zvrstili v četrtek. Danes pa potem lahko ugotovimo, da naj bi v torek – po petnajstih urah razprave v Državnemu zboru, zasedal še odbor za delo, da pod drobnogled vzame korona zakone. Zna se zgoditi, da bo odbor za delo svoje delo začel šele ob polnoči in, predsedujoči, mislim, da je to neresno, mislim, da je to nevarno, in mislim, da je to tudi škodljivo za deklarirane namene v teh zakonih. Če naj se pomaga ljudem, če naj se pomaga v gospodarstvu, potrebujemo malo resnejšo obravnavo. Ta, redna seja, ki jo danes začenjamo, naj bi potekala v ponedeljek, torej danes, jutri in pojutrišnjem, izredna seja naj bi se zgodila v petek, vmes je še četrtek. Torej tisti četrtek, ki ste ga sami, predsedujoči, na moje vprašanje navedli kot dan, ko naj bi se zgodila delovna telesa Državnega zbora za obravnavo teh korona zakonov.   Predsedujoči, mislim, da bi bilo zelo odgovorno od vas, da se usedemo, če je potrebno, na vaš kolegij, Kolegij predsednika Državnega zbora, in prestavimo obravnavo delovnih teles na četrtek.
Kolega Kordiš, to je zloraba Poslovnika Državnega zbora. Vi veste, da seje delovnih teles sklicujejo predsedniki delovnih teles. To, kar ste omenil, nima zveze z redno sejo, katere dnevni red določamo v tem trenutku, tako da predlagam, da se obrnete na predsednike delovnih teles, če se ne strinjate s sklicem ur oziroma datumov posameznih delovnih teles.   Kolega Kordiš, upam da ni zloraba. Imate postopkovno.
Marsikaj se lahko v dogajanju v Državnem zboru označi kot zloraba, ampak nič od tega, kar jaz počnem, ampak vse, kar počne Vlada s parlamentarnim postopkom in kar koalicija v parlamentarnem postopku omogoča. Eden takih incidentov je tudi, kako se sklicujejo delovna telesa za obravnavo tako imenovanih korona zakonov. V torek bomo na razpravi na tej seji sedeli 15 ur. Po zaključku te razprave naj bi se zgodil odbor za delo – po petnajstih urah razprave. Svoje delo lahko začne ob polnoči. Naslednji dan se nadaljuje redna seja ob devetih zjutraj. Ne morete si umiti rok, predsedujoči, in reči, da je to stvar posameznega predsednika delovnega telesa in da to nima zveze z redno sejo. Seveda ima zvezo z redno sejo. Če bomo na seji sedeli do štirih, petih zjutraj in potem nadaljeval redno sejo ob devetih zjutraj v sredo, kako mislite, da bo to vplivalo na kakovost razprave in na kakovost obravnave zakonom? Pri tem, da v teh korona zakonih manjkajo …
Kolega Kordiš …
… vsi ključni momenti …
Ali imate kakšno …
Ali mi lahko ne segate v besedo, predsedujoči? Imam tri minute za podajo svojega postopkovnega predloga …
Lahko vam sežem …
… in postajate izredno problematični, ker mi ne dovolite izvajanja poslovniških določil, ki mi omogočajo podajanje postopkovnega predloga. In zagotovo je postopkovni predlog za prestavitev delovnih teles na četrtek, kot ste sami v petek rekli, da se ob zgodila, popolnoma upravičen. Imam svoje tri minute za to, da podam utemeljitev, brez da mi vi skačete v besedo ali mi jemljete besedo, predsedujoči, ker to je potem dvojna zloraba na vladno-koalicijski strani.  Predsedujoči, mislim, da hitenje z obravnavo korona zakonov s sklicem delovnih teles v torek ob polnoči, namesto v četrtek čez dan, kot ste sami navedli, da bi bil primeren dan, v petek na vašem kolegiju, kontraproduktivno. Mislim tudi, da je to čisto politična igra, zato da se čim prej zakone, v katerih se izpuščajo pomoč in potrebe ljudi, celo gospodarstva, porine na neke termine, ki jih bodo državljanke in državljani čim težje spremljali, ter da se hkrati onemogočijo vsebinska kritika in vsebinska dopolnila k tem zakonom.   Hkrati pa je dodatna žrtev tega hitenja in manevra s postopkom tudi redna seja Državnega zbora. Če se bo Odbor za delo začel jutri ob polnoči, bo nekaj ur zasedal in bo Državni zbor redno sejo nadaljeval v sredo ob devetih zjutraj, kakšne pričakujete, da bodo razprave poslank in poslancev?
Kolega Kordiš, tudi to je bila zloraba Poslovnika, zato vam izrekam opomin. / oglašanje iz dvorane/  Nimate več postopkovnega oziroma zadnjega vam dam. Če boste še tokrat zlorabljali, vam bom pa vzel besedo.  Kolega Kordiš, imate postopkovno.
Predsedujoči, ne morete mi vzeti besede, ker uporabljam postopkovno možnost …
Ker ga zlorabljate, kolega Kordiš …
… zato da podajam postopkovni predlog. …
Zlorabljate postopkovno.
In ta postopkovni predlog je popolnoma korekten in v gabaritih delovanja Državnega zbora …
Kakšen je vaš postopkovni predlog? Povejte člen Poslovnika.
Kar ni v gabaritih delovanja Državnega zbora, je to, predsedujoči, da mi jemljete besedo, da mi skačete v besedo …
Na kateri člen Poslovnika se sklicujete?
…to, da dopuščate sklicevanje odborov ob polnoči, namesto v četrtek, kot ste sami dejali, da bi se moralo zgoditi …
Kolega Kordiš …
Predsedujoči, še enkrat podajam svoj postopkovni predlog – prestavimo obravnavo na delovnih telesih Državnega zbora na …
Ne moremo na …
… četrtek, kar je bilo v petek dogovorjeno.
Poslušajte me, danes smo na 17. redni seji Državnega zbora in ne moremo prestaviti delovnega telesa, ki se tiče izredne seje. Ne moremo. Tega ni v Poslovniku, to dobro veste.
Predsedujoči, seveda se to lahko …
Jemljem vam besedo, kolega Kordiš.
Brez težav se to zgodi. Nehajte mi … / izklop mikrofona/ Nimate pooblastil … / oglašanje iz dvorane/
Imam. / nemir v dvorani/  Prehajamo na glasovanje. Odločamo o dnevnem redu.  Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 3.  (Za je glasovalo 53.) (Proti 3.)    Ugotavljam, da je dnevni red 17. redne seje zbora določen.   Najprej bomo prešli na 1. točko, potem bom pa dal kolegi Luki Mescu postopkovno.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 59 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Vložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki postavi vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.   V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer od 18. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.   Preden pa preidemo na postavitev poslanskih vprašanj ima kolega Luka Mesec še postopkovni predlog.
Hvala lepa za besedo.   Moj postopkovni predlog je, da za eno uro prekinite 1. točko dnevnega reda, da skličete posvet vodij poslanskih skupin in da se dogovorite, na kakšen način bodo vsi odbori v zvezi s tretjim protikoronskim paketom obravnavani v četrtek. Kot je povedal Miha Kordiš pred mano, v četrtek ni ne redne in ne izredne seje Državnega zbora. V četrtek imamo cel dan čas, da te zakone obravnavamo in popolnoma nobenega smisla nima, da je eden od odborov jutri dobesedno ob polnoči, če bodo vsi izkoristili možnost za razpravo, ki je predvidena kar 15 ur.   Glejte, mi smo pred obravnavo tretjega protikoronskega paketa. Prva dva sta v veliki meri svoje cilje zgrešila, državljanom in gospodarstvu je bilo razdeljenih cca 20 % pomoči, zamrznjenih je bilo ca 1 % od vseh kreditov in do 15. maja ni bilo izdano nobeno državno poroštvo za zagotavljanje likvidnosti, kar pomeni, da sta bila ta dva zakona zanič. In zdaj vi tretji protikoronski paket, ki naj bi Slovenijo opremil z obrambno strategijo proti prihajajoči recesiji, ki bo najhujša v zadnjih letih, organizirate na način, da naj bi mi to razpravo imeli dobesedno v torek ob polnoči po 15-urni razpravi v Državnem zboru. P Mi se tukaj pogovarjamo o paketih, ki so vredni več sto milijonov, lahko celo nekaj milijard. Ne moremo tako pomembne razprave, lepo vas prosim, imeti v torek ponoči.   Zato vas pozivam, predsednik, kot sem rekel, da sejo prekinite za eno uro, skličete posvet vodij poslanskih skupin, če je treba tudi predsednikov matičnih delovnih teles, in poskrbite za to, da bomo lahko te zakone normalno v četrtek obravnavali. Pogovarjamo se o več sto milijonih evrov, pogovarjamo se o tem, kako bo Slovenija preživela bodočo recesijo, in ne nas postavljati v položaj, da bomo to obravnavo imeli v torek ponoči med redno sejo, ko za to ni nobene potrebe, če imamo v četrtek cel dan časa. In kaj ima to zveze s sejo? To ima tudi zvezo s to sejo, ker v sredo imamo mi nov dan, začnemo ga ob 9. zjutraj in lahko si predstavljate tudi, kako bo taka razprava v torek ponoči vplivala na kakovost razprave v sredo, ko imamo tudi na dnevnem redu te seje številne pomembne točke.   Skratka, prekinite sejo in poskrbite, da bodo odbori normalno organizirani v četrtek.
Hvala lepa.   Kolega Mesec, predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za pripravo poročil in sklepov delovnega telesa, tako izhaja iz 47. člena Poslovnika.   Kar se tiče vašega predloga o posvetu, jaz nameravam ta teden sklicati posvet. Ta posvet sem sicer nameraval sklicati za sredo, obravnavati moramo kar nekaj vprašanj. Lahko ga predstavimo na kakšen dan prej, mogoče tudi danes popoldne, ampak zato nam danes ni treba prekiniti te seje. Jaz predlagam, da nadaljujemo s to sejo, potem se pa dogovorimo z vodji poslanskih skupin glede datuma tega posveta oziroma jaz imam dnevni red že predlagan, pa ga bomo razširili tudi s to točko.   Prehajamo na prva štiri vprašanja, na katera bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Jani Möderndorfer, Jani Prednik, Violeta Tomić in mag. Marko Pogačnik.  Gremo najprej na prvo poslansko vprašanje, ki ga bo postavil Jani Möderndorfer, LMŠ.
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, radi naštevate iz minulih dveh mesecev vladanja dosežke te vlade. Lahko se strinjam, da so rezultati krize, ki smo jo imeli v zadnjih dveh mesecih, celo delno po številkah tudi uspešni. Seveda pa to več ne kaže, kar se tiče javnih financ in tudi same gospodarske situacije. Zato si poglejmo, predsednik Vlade, preden vam postavim vprašanje, dejstva, na katerih smo danes.   Prvič. Izdatke državnega proračuna povečujete za dve milijardi evrov oziroma za petino. Aprilski upad pobranih davkov in dajatev je 25-odstoten. Javni dolg zvišujete kar za 16 odstotnih točk. Epidemija je pognala števec brezposelnih v nebo in smo samo v zadnjih dveh mesecih na 14 odstotnih točkah več, kot smo bili pred tem. 10 tisoč 800 delovnih mest je izgubljenih. Likvidnostna posojila s poroštvom države za zdaj nimajo pravzaprav praktično nobenega resnega učinka. Zdravstvena blagajna napoveduje za 129 milijonov minusa. Priča smo zgodovinski zadolžitvi, ki je sicer upravičena, a kljuva dvom in ustreznost samih korakov, vrstnega reda in učinka, ki bo šele sledil. In tisto, kar je najbolj pomembno, tudi vaša napoved, da bomo naslednje leto praktično že na 2 % gospodarske rasti od nule. Mi razložite, kako bomo dvignili napovedan 8-odstotni padec gospodarske rasti, kakršne Slovenija ni imela niti v najhujših časih krize.   Zato vas, predsednik Vlade, sprašujem naslednje:   Kateri bodo tisti ukrepi, ki jih bomo zaznali tudi v proračunu, ki ga boste pripravili? Ne mi pripovedovati o ukrepih, ki smo jih sprejemali v Državnem zboru, kar se tiče korona 1, korona 2, ker jih tukaj vsi zelo dobro poznamo.   Kateri so konkretni gospodarski ukrepi, ki se bodo poznali in odrazili tudi v proračunu za naslednje leto, da bomo pognali gospodarstvo?   Ukrepi iz korona 3 govorijo samo o enem delčku gospodarstva, nikakor ne o tistem gospodarstvu, ki bo še na tapeti. In tukaj bi prosil za vaš odgovor. Hvala.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Janez Beja
Hvala lepa za vprašanje, ki je tehtno.   Podatke v smislu napovedi, ki jih navajate, to niso moje napovedi, to so napovedi institucij, ki se s tem ukvarjajo. Vlada ne gleda v zrak in potem iz zraka potegne neke številke. To so napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, so napovedi IMF in so napovedi Evropske komisije. Tista napoved, ki je nekje na sredi tukaj, je napoved Evropske komisije, da bo Slovenija letos beležila padec bruto domačega proizvoda okrog 7 %, kar je približno na povprečju Evropske unije. Ta napoved temelji na dejstvu, da ima Slovenija pretežno izvozno gospodarstvo. In če pada povpraševanje na evropskih trgih, pada tudi potreba po tem, kar mi proizvajamo in izvažamo na te evropske trge. S tega vidika Vlada jemlje to napoved za več ali manj realno, glede na to da je z evropsko statistiko tako, da je v glavnem pred našo, in tukaj nas čaka neka manjša naloga v smislu boljše organiziranosti, kar se tiče pridobivanja podatkov doma, da ne bomo capljali za evropskim povprečjem. Ampak to samo mimogrede.  Imate tudi prav, da na podlagi teh protikorona paketov, ki so bili doslej sprejeti, in tudi tega, ki ga imate že štiri dni na poslanskih klopeh, ni možno načrtovati neke velike rasti prihodnje leto, ker so to paketi za blaženje posledic krize, ki jo je povzročila epidemija pri nas oziroma pandemija v svetu in še posebej v Evropi. Od teh trgov pa smo najbolj odvisni. To so ukrepi, na podlagi katerih računamo, da bo Slovenija ohranila potenciale, s katerimi lahko naslednje leto rastemo. Napoved za naslednje leto ni napoved Vlade, mi smo samo ponovili napoved Evropske komisije, ki je javno objavljena. Evropska komisija napoveduje za letos nekaj desetink odstotne točke večji padec od 7 %, naslednje leto pa skoraj enako rast. V tej napovedi tudi piše, da predvsem zaradi ukrepov, ki jih je Slovenija sprejela v smislu tega, da skuša ohraniti kupno moč in blaginjo prebivalstva in potenciale gospodarstva, in na podlagi tega, kar napovedujemo, da bomo storili.  Kateri so tisti ključni ukrepi? Enega od ključnih zakonov, ki ni tretji korona paket, je pa nekje nadaljevanje tega, tudi že imate nekaj dni na poslanskih klopeh, to je zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije. V Sloveniji trenutno po podatkih Ministrstva za gospodarstvo stoji oziroma je v času, ko smo prevzemali vlado ob začetku epidemije, stalo okrog 400 investicij oziroma projektov. Mnogi od teh projektov so imeli prostor, zagotovljene vire financiranja, produkti, ki naj bi se tam proizvajali, če bi se ti programi in projekti uresničili, so imeli svoje kupce, se pravi svoj trg, je pa vse stalo zaradi tega, ker je Slovenija država, ki ima največ predpisov na glavo prebivalca na svetu, najbrž ne samo v Evropi. S tem zakonom, ki ga boste, upam, obravnavali in sprejeli v kratkem, se za pomembne projekte določajo prioritete pri tem, kako se spravijo skozi postopke, in računamo, da če to zaženemo, in za veliko teh projektov je enak prostor tudi še po epidemiji, kot je bil prej, bo to vplivalo na gospodarsko rast v odstotkih, ne v desetinkah, ampak v odstotkih, ne da bi bilo za to treba zagotoviti kakršnakoli bistvena dodatna sredstva iz zadolževanja. Računamo pa, da bomo tudi z odpravo drugih birokratskih ovir bistveno pospešili rast v prihodnjem letu.
Hvala lepa.   Kolega Möderndorfer, zahteva za dopolnitev odgovora.
Kot običajno nisem dobil odgovora. Mene zanima proračun, saj sem bil zelo jasen v vprašanju. Kaj se in kako se bo to poznalo v proračunu? Danes govoriti o investicijah, za katere v bistvu pravzaprav večina v Državnem zboru niti ne ve, katere so, pa vemo, da potrebujemo tudi dodaten denar. Kaj to pomeni – novo zadolževanje? Še posebej ob zavedanju, da vsi tukaj notri zelo dobro vemo, da proračuna, ki smo ga sprejemali v lanskem letu, pravzaprav ni več. Ni ga več predvsem zato, ker so se spremenila razmerja. Spremenila so se razmerja tudi v načinu samega poslovanja tega proračuna. Veste, da Vlada po 12. členu Zakona o intervencijskih ukrepih na področju javnih financ pravzaprav omogoča tej vladi, da lahko kadarkoli kakorkoli razporeja sredstva. V bistvu bi želeli imeti en sam odgovor.   Ker iz teh bonov vemo vsi, da se nič ne bo dalo v lonec vreči pa nič skuhati – glede na to, kakšne so številke in kaj bo sledilo – ali bodo sledili rezi in zmanjševanja na različnih programih, predvsem na področju sociale?   Kako bomo reševali tudi problematiko na področju zdravstva, ki nas čaka?   Če imamo premalo prilivov in več izdatkov, in po vaše jih bomo imeli, ker bomo zagnali investicije, sicer ne vem še vedno kakšne, verjamem, da bo zakon zanimiv, pa vendar – kako se bo to odražalo na proračunu? To je ključna zadeva. Danes lahko sicer govorimo, katere organizacije in inštitucije napovedujejo gospodarsko rast, ampak dejstvo je, da so to naše inštitucije. Inštitucije, ki sem jih omenil, 8-odstnotno, Umar pa napoveduje po najslabših ocenah celo še slabšo rast, to je 15 % minusa, kar pomeni bistveno, bistveno slabšo sliko. Zato prosim za odgovor.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Janez Beja
Hvala lepa.  Glejte, jaz sem tukaj že nekajkrat povedal, da so te napovedi delane na podlagi ocen posledic, ki jih lahko naredimo. Če se epidemija eventualno v drugem valu ponovi v enakem ali hujšem obsegu, kot je bila spomladi, potem lahko špekuliramo zdaj, kakšne ukrepe bo treba še sprejemati in kakšna bo nova javnofinančna normalnost v Sloveniji in Evropi. Ampak delamo na tem, da se to ne bi zgodilo oziroma da bomo val obvladali na samem začetku, ne da da bi morali javno življenje in del gospodarstva ustavljati.  Kar se pa proračuna tiče, spoštovani gospod poslanec, je pa tako, več je projektov, kjer se proizvaja nekaj, kar se lahko prodaja, se pravi, kar trg potrebuje, več davkov se od tega pobere, več ljudi je tam zaposlenih, več ljudi lahko poskrbi zase in pomaga še drugim. Več je novih delovnih mest, manjši je pritisk na socialne transferje. Več ljudi dela, več ljudi prispeva v skupno blagajno. In če je pritisk na druge javne blagajne manjši, potem ni treba iz proračuna financirati pokojninske ali pa zdravstvene blagajne. Ta računica je zelo preprosta. Kar se tiče investicij v zdravstvu. V teku so pogajanja za sklad za obnovo, ki bo nek pridružen projekt prihodnjemu sedemletnemu evropskemu proračunu. V tem skladu za obnovo bodo sredstva za investicije v zdravstvene sisteme držav članic Evropske unije prioriteta in delamo na tem, da si bomo izpogajali čim več teh sredstev. S tega vidika to, da nam Evropska komisija napoveduje nek evropsko povprečen padec bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, pomeni, da valutacija teh sredstev približno na povprečju Evropske unije, ker bo to kriterij nekega drugega delujočega inštrumenta, kot je sedemletni evropski proračun, praktično ni. Tako da del teh sredstev naj bi predstavljale tudi subvencije, ne samo posojila. Kar bo posojil po ugodni obrestni meri, pa bo pomagalo drugim državam članicam in tudi Sloveniji, da tako blaži posledice te krize zaradi epidemije kot tudi da hitreje zagotavlja pogoje za rast. Večja je rast, več je denarja v proračunu za vse potrebe. Zaradi tega vlada ne načrtuje kakšnih bistvenih rezov v prejemke ljudi.
Hvala.  Kolega Möderndorfer, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Tako je, predsednik.  Danes je nehvaležno pričakovati, da bo predsednik vlade v petih minutah lahko razložil, kakšna bo ta nova prihodnost, glede na to da se je po tej dvomesečni krizi praktično marsikaj postavilo na glavo. Kar je še bolj pomembno, pa je, da je danes v svojem odgovoru nanizal vsaj pet različnih razlogov, zakaj je treba opraviti splošno razpravo, preden sploh pridemo do proračuna. Prvič zato, da ugotovimo, kakšne so te znamenite investicije, ali so to investicije, ki so tudi v interesu Slovenije. Ker nismo slišali podrobno, za kaj gre. Potem pa o vseh teh načrtih, ki jih slovenska javnost pravzaprav sploh ne pozna in ne ve, kako bomo do tega prišli.   Še posebej zato, ker v politiki je več kot jasno in znano naslednje. Zelo jasno in lepo je povedati, kaj se bo zgodilo čez en mesec, čez pet mesecev in čez eno leto, in potem dober politik zna zelo dobro razložiti, zakaj se vse to ni zgodilo. Zato mislim, da je nujno potrebno, da se opravi splošna razprava. Hvala.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 25. maja 2020, v okviru glasovanj.   Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Jani Prednik, SD.
Predsednik, hvala za besedo.  Spoštovani predsednik Vlade! Takoj ko je pred dobrima dvema mesecema postalo jasno, da moramo zaradi javnega zdravja zaustaviti v naši državi vse nenujne dejavnosti, so ljudje dobro upoštevali vse vaše ukrepe, spoštovani predsednik. In predvsem to je reševalo naša življenja.   Ob sprejemanju prvih zakonskih paketov so se mnogi posamezniki, podjetja in tudi organizacije odzvali z vrsto konstruktivnih predlogov za omilitev posledic pandemije. Takoj na začetku sprašujem, spoštovani predsednik:   Zakaj niste upoštevali mnogo teh predlogov in zakaj so številni od njih ostali brez odgovorov, ne samo brez rešitev?  Kot prvi so bili prizadeti tisti, ki so vezani na zbiranja in srečanja. Ta je že 7. marca, torej 10 dni pred epidemijo, omejila Šarčeva vlada. 14. aprila vam je pisalo 27 glasbenih organizacij in festivalov. Do danes se jim je pridružilo še več kot 100. Citiram: »Prepoved javnih zbiranj je privedla do prekinitve obratovanja koncertnih prizorišč in glasbenih festivalov, odpovedi nastopov in koncertnih turnej, zaprtja glasbenih trgovin ter številnih drugih ekonomskih dejavnosti. Pod vprašajem je preživetje posameznikov številnih poklicev – od skladateljev, glasbenikov, do redarskih služb in številnega drugega storitvenega osebja. Do danes ti niso prejeli niti odgovora, kaj šele rešitve. Še več, ukrepi, ki jih je sprejela vaša vlada, recimo čakanje na delo, se zanje končujejo«.  Zakaj, spoštovani predsednik, nimate posluha za te ljudi?   Pred dnevi so vam predstavniki industrije srečanj napisali, spet citiram: »Naša panoga sicer sodi v turizem, vendar so v njej subjekti registrirani za zelo različne dejavnosti, in to panogo sestavljajo: agencije za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki marketinških storitev ter ponudniki druge opreme in storitev za dogodke.« Tudi zanje ni bilo niti odgovorov, niti rešitev. Seveda pa se njihove težave nadaljujejo oziroma se bodo verjetno stopnjevale.   Tudi danes ni videti, da bi vaša vlada kogarkoli od teh slišala. V zakonu, ki ste ga poslali v Državni zbor, ni pomoči za turistični sektor razen bonov za hotelsko nastanitev in enomesečnega selektivnega podaljšanja nekaterih ukrepov, ki pa večini ne koristijo.   Za zaključek, spoštovani predsednik, vprašanje:   Zakaj ne poslušate teh predlogov?   Zakaj določene izključujete in zakaj si ne prizadevate za dialog z njimi?   Hvala.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Janez Beja
Hvala lepa.  S prvim in drugim protikorona paketom je bilo takšne ali drugačne pomoči v Sloveniji deležno milijon 300 tisoč ljudi. Ta trenutek bi Slovenija imela 250 tisoč več brezposelnih, če teh ukrepov ne bi bilo, tudi v teh sektorjih, ki ste jih naštevali. Nobene razlike ni bilo – vsak, ki je bil na čakanju, je prejel pač 80 % dohodka. Tisti, ki so samozaposleni, so dobili in še vedno dobivajo univerzalni temeljni dohodek prvič v zgodovini kriz te države. Kar se tiče turizma, v prvih dveh paketih je bila vrsto ukrepov, ki so pomagali tudi turizmu. V turizmu dela skoraj 60 tisoč ljudi. Če ne bi pomagali turizmu, bi bilo ta trenutek verjetno brezposelnih še 60 tisoč izključno iz turizma pa iz teh osnovnih turističnih dejavnosti. Res je, da je na ta sektor vezano še marsikaj. Zaradi tega bo s tem, ko bodo bazične dejavnosti v turizmu oživele ali pa oživljale, več dela tudi za tiste, ki opravljajo spremljevalno dejavnost. Vendar pa ne prej, dokler za to ne bodo pogoji. Slovenija je med tistimi državami, ki lahko med prvimi sproščamo pogoje za to, da tudi dejavnosti, ki živijo od tega, da organizirajo množične dogodke, kjer je veliko ljudi, lahko živijo. Tudi v tretjem korona paketu je vrsta ukrepov, ki jim pomagajo. Zagotovo bo ostalo še nekaj segmentov. Nekje konec junija bo verjetno dovolj čista slika, nekaj segmentov prizadetosti v storitvenih dejavnostih, ki jim bo treba nameniti posebno pozornost, vendar v naprej ugibati je relativno nehvaležno, ampak za enkrat nihče ni izpuščen tudi iz teh sektorjev. Poglejte, lahko mi poveste, kako se je poskrbelo za vse te leta 2009, ko je bil padec bruto domačega proizvoda 8 % ali 9 %, koliko univerzalnih temeljnih dohodkov se je takrat razdelilo, koliko pomoči tistim, ki so bili na čakanju, koliko turističnih bonov ljudem, s tem da je bila Slovenija takrat zadolžena 22,5-odstotno, danes smo bistveno manj. Se pravi, prostor je bil ogromen. Vse kar je šlo, je šlo v banke, ki ste jih potem poceni prodali.   Zdaj pa skušamo pomagati tako, da pomoč pride do ljudi, neposredno tudi do gospodarstva. Tam, kjer je pa to bolj smiselno, pa preko ljudi do gospodarstva. Vi mi povejte, kaj je boljše: da se recimo 100 milijonov evrov razdeli ljudem v turističnem sektorju, ki sedijo doma, ne delajo, dejavnosti stagnirajo, objekti propadajo, ali da se ta denar razdeli ljudem, ki potem te objekte koristijo za svoj dopust, dejavnost živi in se lahko tudi razvija. Če bazično turistična dejavnost deluje, deluje še marsikaj. Ponekod praktično cele regije živijo od tega, in jaz mislim, da je to kar dobra rešitev, stane pa enako. Ob prejšnji gospodarski, finančni krizi se je dalo veliko denarja v banke, plačeval se je tudi skrajšan delovni čas oziroma brezposelnost, samo s temi ukrepi smo imeli najdaljšo recesijo v zgodovini oziroma med državami članicami Evropske unije. Čas je, da se nekaj od tega naučimo.
Kolega Prednik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev.
Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor. Sicer ste v svojem odgovoru nekoliko zašli, ampak okej. Zavedam se jaz pa zavedamo se tudi Socialni demokrati, kar smo tudi tekom sprejemanja vseh zakonov nonstop ponavljali, da je bilo opravljenega veliko dela, sprejeta je bila vrsta rešitev, ki smo jih podpirali tudi Socialni demokrati. Vsem nam je jasno, da vsega ni mogoče storiti takoj. V svojem izvajanju sem v bistvu skušal samo prijazno opozoriti na težave vseh tistih, ki jih vaši dosedanji ukrepi niso naslovili in seveda apel, da jih bodo vaši prihodnji ukrepi naslovili. Navedel sem primer vseh, ki so vezani na javne prireditve. Na njih, tukaj se lahko strinjava, predsednik Vlade, temeljita slovenski turizem in gostinstvo, ki sta izredno prizadeta. Pa to je le eden od primerov skupin, ki jih vaši ukrepi izpuščajo, in upam, da jih boste v prihodnosti naslovili. Po mojem skromnem mnenju je ključni problem v tem, da ljudje na svoje predloge ne dobijo odgovorov. Vsaj tako nam tudi ljudje iz terena sporočajo. Vsi ti so se podredili vsem ukrepom, z njimi pa z vladne strani enostavno ni komunikacije in ni odgovora. Strinjala se bova tudi v tem, da imajo ljudje trenutno resnične težave in da so dali vrsto dobrih predlogov, ki smo jih dali tudi Socialni demokrati in ostala opozicija tekom sprejemanja. In tu gre kritika, da je desna koalicija v Državnem zboru povozila čisto vse amandmaje. Če bi vsaj kakšnega sprejeli, bi verjetno kakšna težava že danes bila odpravljena.  Tako vas, predsednik, še enkrat sprašujem:   Kako boste z njimi okrepili dialog, ki ga sedaj ni bilo, in kako jim boste pri prihodnjih rešitvah tudi konkretno pomagali?
Besedo ima predsednik Vlade.
Janez Beja
No, ni res, da ni bilo dialoga. Za pripravo prejšnjega protikorona paketa je Vlada ustanovila 5 delovnih skupin, kjer so sodelovali vsi segmenti. Tudi opozicija je bila vabljena, dobili ste osnutke predlogov, ki ste jih potem komentirali na tiskovnih konferencah. Imeli smo posebno delovno skupino, kjer je bilo vključeno tudi turistično gospodarstvo. Tudi za pripravo tega tretjega protikorona paketa smo imeli posebne sestanke s predstavniki turizma. Na sestanku, kjer so bili predstavniki zbornic, kjer sem bil jaz prisoten, smo o vseh teh stvareh govorili. Ni se možno sestati z vsakim podjetjem posebej. V Sloveniji je gospodarska pa tudi storitvena dejavnost organizirana v različne zbornice. Z vsemi temi predstavniki smo sedeli, upoštevali številne njihove predloge, povedali pa tudi, kaj v tem trenutku zaenkrat še ni možno, ker tudi ni natančne slike. In tudi za nekatere stvari še ne vemo, kako se bodo lahko sproščale, glede na to, da je od trenutne epidemiološke slike, do tega, da se stanje stoprocentno potrdi, treba počakati 10 ali pa 12 dni, pa še več faktorjev na to vpliva.   Za ta čas, ki ga še vedno živimo, do konca 31. maja pa so vse te dejavnosti bile deležne enakih ugodnosti kot vsi drugi. Nihče ni zaradi tega ostal brez dela, tudi če je bil samozaposlen. Res pa je, da se določene dejavnosti niso mogle odvijati. Ampak tukaj pa ne gre samo za organizatorje prireditev, tudi številne tovarne niso mogle delati, marsikaj ni potekalo. Ta država nima toliko denarja, pa tudi če si cel proračun sposodi za letošnje leto, da se plača vse tisto, za kar nekdo misli, da bi lahko naredil, pa v tem času ni naredil. To je tudi neizmerljivo. So pač lahko delane neke primerjave.  Še enkrat, tisto, kar lahko naredimo, je to, da blažimo posledice, da ohranjamo potenciale tudi tovrstnih storitvenih dejavnosti, o katerih govorimo. In ta vlada to dela. Vidi se to iz Bruslja, vidi se to iz drugih prestolnic. Čas bo pokazal, da se to vidi tudi iz Ljubljane.
Hvala lepa.  Kolega Prednik, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Hvala za besedo.  Dejstvo je, da dialog zahteva, da se dva poslušata in na tem tudi gradita dialog, ne zahteva, da se nekdo popolnoma podredi in samo hvaležno sprejme, kar v tem primeru ponuja oblast. In prav je, da so tudi ljudje do ukrepov oblasti kritični.  Veste, spoštovani predsednik Vlade, vi ste tisti, ki lahko začnete z zgledom in nadaljujete z dejanji. Kdor dvomi, sprašuje ali celo kritizira, ni vaš sovražnik, ampak vam v veliki meri želijo ljudje samo sporočiti, s čim so nezadovoljni in kaj je treba popraviti.  Jaz zato dajem postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. in ne 25. maja, kot sem prej pomotoma navedel, v okviru glasovanj.  Naslednja je na vrsti za poslansko vprašanje kolegica Violeta Tomić, Levica.
Hvala za besedo.  Moje vprašanje predsedniku Vlade je popolnoma enostavno:   Gospod Janša, kdaj mislite odstopiti?   Vsakič, ko ste na oblasti, državo obremenite s svojimi frustracijami, zgodbicami, starimi več kot 70 let, z agresivnimi napadi na vse, ki mislijo drugače ali si vas celo drznejo kritizirati, prvorazredno nedotakljivo božanstvo, po sistemu: kdor ni z nami, je proti nam. In zato niste državnik, mogoče ste ta potencial nekoč imeli, ampak ste na žalost se odločili vso svojo energijo investirati v razdor. V Sloveniji ni bilo in ni politika, ki bi tako polariziral javnost in ki bi tako razdvajal ljudi kot vi in ki bi pri ljudeh vzbujal toliko odpora, da so pripravljeni desettisoči oditi na ulice, samo da bi se vas znebili. Vsakič, ko se pojavite na oblasti, Slovenijo za več let obremenijo korupcijske afere, izginuli milijoni, vojno dobičkarstvo, od orožja v devetdesetih, preko patrij pred desetimi leti in zdaj imamo zgodbo z maskami. Da o tem, kako si lastite državo in proračunski denar, sploh ne govorim. In mislite, da lahko izsiljujete ljudi po sistemu, kdor je prejel pomoč od države, ne bi smel protestirati ali karkoli reči.   Skratka, gospod Janša jezo, ki ste si jo nakopali, zanjo ste res sami krivi, kajti vaša oholost, sprenevedanje, cinizem, prezirljivost in vaš pogled na državljane, kot da so vaši hlapci, in vaša nedostojna in primitivna retorika je nevredna vaše funkcije.   Zdaj boste rekli, da ste edini sposobni voditi državo in da je vaša ekipa pokazala izjemne rezultate, pa naj se dotaknem tudi tega. Definitivno so vaš najvidnejši rezultat zadnjih dveh mesecev izginule desetine milijonov evrov, ki ste jih preplačali za maske, ventilatorje in ostali material. Samo za primer naj navedem, da je sosednja Hrvaška porabila 50 milijonov evrov, naša veliko manjša Slovenija pa 200 našega, ne vašega denarja. In ljudje upravičeno zahtevajo odgovore, kam je odšel ta denar, ki ga bodo odplačevali še naši vnuki. Ljudje zahtevajo tudi odgovor, zakaj ste korona krizo izkoristili za obračun z naravovarstveniki, s kulturniki, za privatizacijo vodnih virov, narave, zdravstvenega sistema, ki se je v času krize ravno zato, ker je javni, pokazal za izjemno učinkovitega. In nenazadnje odgovarjati boste morali za genocid nad starejšimi, kajti kar 80 % žrtev covida je iz domov za starejše, ki niso dobili ustreznega bolnišničnega zdravljena. Hvala za odgovore.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Janez Beja
To, kar je bilo prebrano, niti ne zahteva odgovora. Toliko neumnosti naenkrat je težko dati na papir, bom pa vedno branil vašo pravico, da to počnete.
Hvala lepa.   Kolegica Tomić, izvolite.
Izjemno me veseli, da ste poudarili, da boste branili mojo pravico do drugačnega mnenja, kajti žal z vaše strani oziroma s strani vaših podpornikov ni tako. Pred nekaj dnevi sem dobila beli prah v nabiralnik. Najlepša hvala pošiljatelju.   Skratka, želim vam tudi povedati, ker imam čas in dovolite, da govorim …
Kolegica, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Dopolnjujem vprašanje. Diskreditirate tudi ljudi, ki kolesarijo. Veste, zadnjič sem slučajno spoznala mladega gospoda, ki je naredil selfi s policajem. Zmerjate jih z lenuhi, zajedavci, kar je nedostojno. Ta isti mladi mož ima doma družino, dva majhna otroka in vstaja ob 4.15 vsak dan in me je prosil, da vam to povem. Zvečer, ko pride domov ob 19. uri, nima moči, da bi svojega otroka dvignil v naročje. Nedostojno je tako žaliti državljane in davkoplačevalce. Na cesto je šel kolesarit zato, ker si želi, da bi njegovi otroci živeli v Sloveniji in da bodo lahko ponosni nanjo. Policaj, ki je odreagiral pravilno in ga je pridržal, ko ga je zaneslo, je tarča vaših napadov. Ta isti policaj je med svojimi kolegi izjemno cenjen, tudi sam je riskiral svoje lastno življenje, ko je reševal osemletno punčko. In na take se nedostojno spravljate. Glejte, kar želim povedati, je, da je nedostojno za enega predsednika vlade, da se na tak način obnaša in da je v vojni z vsemi in potem se čudi, če ljudje odidejo na ulice.  Prosila bom za še eno dopolnitev, kajti mislim, da se o tem moramo pogovoriti v Državnem zboru.
Predsednik Vlade, imate besedo.
Janez Beja
Jaz sem pozorno poslušal, samo moram reči, da pojma nima o čem govorite. Očitno kolesarjenje samo po asfaltu ne pomaga ravno k treznemu razmišljanju, tako da bo treba malo v klance.
Hvala lepa.   Kolegica Tomić, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Hvala.   Vidim, da se sprenevedate do konca. Mislim tudi, da ste večkrat očitali, da vam grozi nekdo, in mislim, da če pogledate Slovar slovenskega knjižnega jezika, kaj piše pod janšizem, boste videli, da to ne pomeni grožnje vam osebno, temveč konec takim politikam, lažem, manipulacijam, razdvajanju, netoleranci, sovraštvu, netransparentni porabi našega skupnega denarja in razgradnji vsega, kar je gradnik civilizirane družbe. To je janšizem, ki je večino ljudi pognal na ulice in v popoln obup. Ker imam še malo minut, vam želim povedati, da kljub vašim prizadevanjem za spreminjanje dejstev se zavedajte, da Slovenci nikoli nismo bili del varšavskega pakta in nikoli nismo bili za železno zavezo. Nikoli. In ravno zaradi tega smo vsakič v zgodovini dokazali, da smo sposobni in da smo pripravljeni ubraniti naše demokratične pravice.   Zato vas, gospod Janša, pozivam, če vam je kaj do lepše prihodnosti za Slovenijo, če vam je do sprave, če vam je za boljši jutri Slovencev in Slovenk, zakaj ne odstopite. Prosim, da se o tem opravi razprava na prihodnji seji Državnega zbora. Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.   Naslednji je na vrsti za poslansko vprašanje mag. Marko Pogačnik, SDS.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.
Malo tišine, prosim, kolega Kordiš.  Kolega Pogačnik ima besedo.
Spoštovani predsednik Vlade! Slovenija sodi med najuspešnejše države na svetu v boju z epidemijo covid-19. Vladi Republike Slovenije je s hitrim sprejetjem premišljenih ter učinkovitih ukrepov uspelo obvladati epidemijo koronavirusa, hkrati pa je ohranila socialno in gospodarsko stabilnost Slovenije. Zaradi hitre priprave obeh protikorona zakonskih paketov smo med socialno in gospodarsko manj prizadetim državami. Prvi protikorona paket je bil namenjen predvsem ohranitvi delovnih mest in pomoči najbolj prizadetim skupinam prebivalstva, drugi protikorona paket pa je bil namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in zvišanju povprečnin občinam. Pripravljen je tudi tretji protikorona paket. Z njim sprejemamo dodatne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19. Z najpomembnejšim ukrepom iz tega zakona, to je delnim subvencioniranjem skrajšanega polnega delovnega časa, pa po mojem mnenju določamo tudi izhodno strategijo za čas, ko bo epidemije covid-19 ne samo pri nas temveč tudi v svetu konec.   Vendar pa se pri določanju ukrepov oziroma izhodne strategije soočamo z dvema neznankama. Prva je ta, da nihče ne ve, kdaj bo epidemije v svetu konec, druga neznanka, ki je seveda povezana s prvo, pa je ta, da zaradi tega ni možno dokončno oceniti posledic te krize in na podlagi te ocene sprejeti ustreznih ukrepov oziroma strategije.   Kakšne ukrepe in strategijo namerava ob teh neznankah v bodoče sprejemati Vlada in kakšna je ocena uspešnosti in učinkovitosti ukrepov, sprejetih v protikorona paketu 1 in v protikorona paketu 2?  Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima predsednik Vlade.
Janez Beja
Hvala lepa.   Zdaj vseeno dva stavka na to, kar je bilo prej rečeno. Smrt janšizmu baje ni usmerjena proti konkretni osebi. v 30. letih prejšnjega stoletja so po Nemčiji kričali Juden raus in so rekli, da ni proti nobenemu konkretno usmerjeno. Potem so jih pa 6 milijonov skurili v krematorijih. Toliko v zvezi s tem.  Kar se tiče vašega vprašanja, je pa tako, da ukrepi, ki jih bo Vlada sprejemala zato, da naslednje leto Slovenija ponovno raste, nastajajo. Niso bila vsa ministrstva v Vladi enako obremenjena z neposrednim spopadom z epidemijo in določene priprave so bile lahko izvedene. Eden od teh rezultatov je v obliki zakona o odpravi ovir za pomembne investicije pred vami in je to zelo ključna zadeva, zato da sprostimo tiste potenciale, ki obstajajo. Se pravi, kjer so finančne sheme, kjer so prostori, kjer so programi in kjer so trgi za izdelke, ki bi jih lahko prodajali, pa jih ne, ker nekateri projekti leta čakajo na razna dovoljenja.  Zelo pomembno je tudi to, da vidimo znake, ki prihajajo iz okolja, kamor največ izvažamo. Evropska komisija bo ta teden predstavila nek program za pomoč pri okrevanju evropskega gospodarstva po epidemiji. Ne bo se slučajno ta program imenoval zeleni program, kar pomeni, da se bo poskušalo tudi s tega mesta spodbujati določena prestrukturiranja v gospodarskih panogah, ki so bila nekje na razpotju že pred samo epidemijo. Če povem za primer, v Sloveniji mislim da več kot tisoč podjetij dela za evropsko oziroma svetovno avtomobilsko industrijo. Nekateri malo, nekateri veliko, nekateri pretežno, smo torej zelo vpeti v to proizvodnjo. Trenutno več držav, nekatere bodo to ta teden najavile, razmišlja o subvencioniranju nakupov hibridnih ali pa električnih avtomobilov. To zahteva masovno prestrukturiranje v teh panogah. Vlada namerava z ukrepi, ki so ji na voljo, pa tudi s tem, kar se bo dalo narediti v okviru teh evropskih programov, izrazito podpreti te reformne ukrepe za prestrukturiranje, ker je to pač prihodnost. Tisti, ki bo tukaj zaostal, ne bo zaostal zaradi korone, ampak ker teh signalov enostavno ne vidi. Ta debata je recimo zdaj zelo živahna ob nekaterih zahtevah avtomobilske industrije, zato je Vlada že v tretji paket vključila tudi možnosti dodatnega kreditiranja, ugodnega kreditiranja preko SID banke prestrukturiranj v avtomobilski industriji oziroma te programe bomo v prihodnosti še razširili za vse, ki bodo izpolnjevali pogoje iz tega zelenega načrta Evropske komisije. Ključno pa je seveda, da ustvarjamo okolje, so pa tukaj problemi, ki jih ni prinesla epidemija, ampak obstajajo v Sloveniji že dolgo, kjer je podjetništvo zaželeno, kjer se podjetnikom ne grozi, kjer se jih ne imenuje za izkoriščevalce in tako naprej, ampak kjer se ve, da denar ne raste na drevesu, da ga je treba ustvariti in da vsak, ki je podjetnik, ki skuša zagotoviti, da neki programi shodijo, zaposluje nove ljudi, prispeva k družbeni blaginji. Da odpravimo te ovire, je Vlada ustanovila tudi strateški svet za debirokratizacijo in računamo, da bomo število teh ovir, ki dušijo še posebej male podjetnike v Sloveniji, bistveno znižali oziroma bistveno zmanjšali že do konca tega leta. Računamo, da bo na ta način veliko tega, kar je potencial, pa ljudje ne vedo, ali bi začeli te programe v Sloveniji ali bi iskali kakšno boljše okolje, tisto, kar bo odločilo, da se ostane doma.
Hvala lepa.   Kolega Pogačnik, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor.  Da Slovenija ohrani položaj države, ki je najuspešnejša v boju z epidemijo covid-19 v Evropi in da lahko Slovenija stopi po poti hitrega gospodarskega okrevanja, je po mojem prepričanju poleg čiste epidemiološke slike treba ohraniti tudi ugled Slovenije. Vendar pa se ugled Slovenije ruši s strani številnih deležnikov. Od opozicije, ki z umetno ustvarjeno afero nabave zaščitnih mask brutalno obračunava z vlado in jo ruši v enem od najtežjih časov za Slovenijo, preko nekaterih medijev, ki z lažnimi novicami, kot je bila ta, da upokojenci ne bodo dobili turističnih vavčerjev, zavajajo in vznemirijo slovensko javnost, do demonstracij skrajnih levičarskih skupin, s katerimi se ogroža javno zdravje in katere vodijo in usmerjajo skrajni levičarski politiki.   Kako se lahko Vlada na to odzove?  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima predsednik Vlade.
Janez Beja
No, v svetu vseeno, ne glede na vse to, kar ste navedli, najbolj odmevajo realne stvari. Ko je vlada prejšnji teden na podlagi epidemiološke slike ugotovila, da lahko s koncem tega meseca, če se ta slika v tem času ne poslabša, razglasimo formalno konec epidemije, ker imamo na dan nekaj primerov ali pa nič primerov novih okužb, je, ne ta novica, ampak podatki o tem, kje je Slovenija, kakšno sliko smo imeli zadnjih 14 dni v primerjavi z drugimi državami, obšla svetovne medije. Prejšnji vikend je bilo 24 tisoč objav, kolikor se je dalo ugotoviti z brskalniki, s to novico. Ni pisalo, da Slovenija misli, da je konec epidemije, ampak so bile predstavljene številke, ki to dejansko dokazujejo. Moram reči, da nihče ni podvomil v slovensko stroko, da tukaj ne navaja pravih številk. Zaradi tega je bilo ogromno omemb Slovenije v pozitivnem smislu, kar samo po sebi prispeva k temu, da se tudi tujci, ko bodo za to nastali pogoji, vračajo ali pa obiskujejo naše turistične destinacije. Seveda to ni nepomemben dejavnik pri odločitvi tistih, ki v tem trenutku iščejo nove lokacije za preselitev proizvodnje, in to ne samo medicinske ali pa zaščitne opreme, ampak številnih drugih kritičnih artiklov iz Azije v Ameriko ali v Evropo. Jaz mislim, da ni denarja, ki bi ga lahko dali katerikoli svetovni piar agenciji za tako dobro sliko v državi, kot jo je ustvaril naš uspeh v boju z epidemijo. Prišle so številne čestitke od povsod. Mogoče je to celo preveč vplivalo na nekatere pri nas, ki mislijo, da je pa zdaj že vsake nevarnosti konec in da previdnost za naprej ni potrebna.   Zdaj se tudi iz številnih strokovnih krogov iz drugih držav obračajo na nas z vprašanji in primerjajo, kateri so bili tisti ukrepi, ki so omogočili, da je Slovenija brez tega, da bi razglasila izredno stanje, vojno stanje, policijsko uro, kot so delali drugi, prišla do takšne slike. Enotna ugotovitev je, da sta dva razloga za takšno stanje. Prvi je ta, da smo se pravočasno odločili za pravilen nadzor širjenja okužb, čeprav smo bili zato takrat kritizirani. Drugi razlog pa je v tem, da so bili ukrepi sprejemani pravočasno in da so jih ljudje upoštevali. Marsikje … / izklop mikrofona/
Predsednik Vlade, se zahvaljujem za podane odgovore.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog.   Besedo ima kolegica Jerca Korče, ki bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.  Spoštovani minister, na skrb vzbujajoče razmere v domovih za starejše občane že dva meseca opozarjajo številni. Med drugimi smo na vaše ministrstvo naslovili kar nekaj poslanskih vprašanj. Prav tako je bila ta tematika obravnavana tudi na seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru. Domovi so postali žarišče okužbe, največ okuženih in umrlih pa je bilo prav starostnikov iz domov. Kljub nujnosti ukrepanja se je na žalost vaša vlada raje ukvarjala z drugimi zadevami, hkrati pa sicer poudarjala, da rešujete življenja. V domovih so zaposleni bili bitko, država pa jih je pustila prepuščene same sebi. Jaz upam, minister, da se boste na tem mestu strinjali, da bitka, ki se je bila v domovih za starejše občane, ni nikomur v tej državi v ponos, da smo tiste starejše, ki so gradili to državo, pustili nekako prepuščene same sebi. Namesto da bi te obolele stanovalce preselili v bolnišnice, ste jih raje spremenili v negovalne bolnišnice, kljub temu da so vsi vedeli, da strokovnega znanja za reševanje teh zadev v domovih za ostarele nimajo. Če ponovim večkrat slišana opozorila – domovi ne morejo zagotoviti ustrezne zdravstvene obravnave obolelih za covid-19 in tega od njih tudi nebi smeli pričakovati.   Pa če se od te tragične zgodbe, ki se je odvijala v zadnjih dveh mesecih, kljub temu znamo obrniti v prihodnost, me na tem mestu, spoštovani minister, zanima sledeče:   Ali se morda kljub vsemu do določene mere čutite objektivno odgovorni za to, kar se je dogajalo v domovih?   Ker po zadnjih podatkih oziroma če gledamo procentualno, je kar 80 % vseh smrtnih žrtev ravno iz domov. Glede na to da strokovnjaki in tudi vaša vlada napoveduje možnost drugega vala epidemije novega koronavirusa, me zanima:   Kako boste ravnali ob morebitnem drugem valu?   Ali imate pripravljene primerne scenarije, da se nam ne ponovi to, kar se je dogajalo – ali boste zagotovili bolnišnično oskrbo ali kako boste v teh primerih ravnali, jih boste osamili?   Kako na splošno boste preprečili širjenje okužb v domovih za starejše občane ter s tem posledično morebitne smrtne žrtve?   Jaz mislim, da to je tematika, ki upam, da vas v polnosti zaseda oziroma obremenjuje in da imamo resnično pripravljene scenarije, kako zaščititi tiste, ki so prepuščeni bili sami sebi, pa mislim, da je bilo to skrajno neodgovorno in neprimerno ravnanje. Hvala.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa. Spoštovana poslanka, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik, prvič s tega mesta. Hvala za ta vprašanja.   Kot sem že večkrat poudaril, iz vseh podobnih vprašanj veje velika skrb za stanje starejših v Sloveniji in jaz ga tako dobronamerno tudi jemljem. Naj najprej na kratko orišem dogajanje v slovenskih domovih za starejše občane, ki niso edina oblika institucionalnega varstva v Sloveniji, kot veste, v času covida oziroma v času pandemije. V Sloveniji sta 102 domova za starejše. V teh domovih je slabih 19 tisoč oskrbovancev. Jasno je, da je to bila ena izmed prioritetnih skrbi zame kot resornega ministra in za vlado, da se zagotovi kar najvišji nivo oskrbe in zaščite za te varovance oziroma oskrbovance. V 90 % domov okužbe s koronavirusom ni bilo. V 14 domovih se je le-ta pojavila, ampak v veliki večini samo z enim ali dvema primeroma in so jih ekipe teh domov tudi uspešno zajezile oziroma stabilizirale situacijo. V tistih domovih, kjer se je virus bolj razširil, najbolj tu poznamo 4 domove po Sloveniji, pa so vse ekipe, ne samo ekipe tistih konkretnih domov za starejše, ampak tudi ekipa ministrstva za delo, ekipe lokalne civilne zaščite in ostalih, ki so sodelovali, vložile veliko napora, skrbi, veliko dela v to, da smo jim kar najbolje pomagali. To, da 90 % domov ni imelo okužbe s koronavirusom, jemljem kot znak, da so bili ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z boleznijo covid-19 v domovih za starejše uspešni. Na tem mestu naj povem, da sem ponosen in hvaležen vsem požrtvovalnim strokovnim ekipam domov za starejše, ker samo z njihovo pomočjo smo v Sloveniji uspeli preprečiti italijanski scenarij.   Kot sem omenil, so okužbo ugotovili v štirinajstih domovih. Največji izbruhi so bili v domovih starejših Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Metlika, v manjši meri tudi Horjul in enota Bokalci, to je enota doma za starejše občane Vič Rudnik. Okužbo pa so ugotovili tudi v nekaterih drugih domovih, vendar kot sem rekel, največ z enim oziroma dvema covid pozitivnima osebama.   Stanje v domovih za starejše se umirja, zato so naše trenutne aktivnosti že usmerjene v pregled uspešnosti vseh ukrepov in dobrih praks ter oblikovanje načrta za obvladovanje okužb s covid-19 ob morebitnem drugem valu. Oblikujemo delovno skupino za pripravo načrta za obvladovanje okužb s covid-19, v katero bo vključena stroka, predstavniki izvajalcev in obeh pristojnih ministrstev. Vemo namreč, da si pristojnost v domovih za starejše delimo z Ministrstvom za zdravje in skupaj z njimi že od začetka, od prevzema odgovornosti tesno sodelujemo pravzaprav na dnevni bazi pri pripravi in sprejetju potrebnih ukrepov in navodil. Ključna naloga te delovne skupine bo pregled vseh ukrepov in dobrih praks poteka obvladovanja okužbe covid-19 ter priprava načrta za primer drugega vala. Tako bomo oblikovali tudi protokole in usmeritve, kako naj izvajalci delujejo, ukrepajo ob morebitnem drugem valu. Cilj je, da se zagotovi varnost in zaščita naših oskrbovancev, stanovalcev in zaposlenih ter v največji možni meri, kar je tudi zelo pomembno, ohranja normalno življenje stanovalcev domov za starejše.
Kolegica Korče, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?
Ja. Najlepša hvala, spoštovani minister, za ta oris stanja. Težko bi se strinjala, da v 90 % teh okužb ni bilo, da je to kakršenkoli izgovor ali pa morda celo pohvala Vladi, da je odreagirala. Če samo v enem domu ti ukrepi niso delovali, in podatki kažejo, koliko je bilo smrtnih žrtev, in domovi nam poslancem poročajo tudi, da so bili prepuščeni sami sebi, da niso imeli jasnih navodil in pa nenazadnje najpomembnejše, da je komunikacija očitno tudi z Ministrstvom za zdravje in z bolnišnicami bila na tako nizkem nivoju, da ni prišlo do tega, da bi se te oskrbovance premestilo v bolnišnice, kjer so bile kapacitete prazne. Jaz mislim, da v naši državi si vsak, ne glede na starost, gmotni položaj in še kaj drugega zasluži enakopravno obravnavo. Tukaj te enakopravne obravnave ni bilo. Pojavlja se tudi v medijih, kako so se izdelovalni neki seznami. Vse te stvari so, jaz mislim, da nevredne leta 2020 in nevredne tega, da imamo po ustavi zagotovljeno enakopravno obravnavo.   Zanima me, če lahko dopolnite odgovor:   Kdaj bodo ti protokoli pripravljeni?   Kako daleč je delovna skupina?   Kdaj bodo te usmeritve dane?   Jaz mislim, da tukaj ni časa za čakanje, za pretirano diskusijo v delovnih skupinah, ampak da dobijo domovi čim prej jasna navodila, da bo ta drugi val povsem drugačen, kot je bil prvi val. Pa niste mi odgovorili, kako čutite svojo objektivno odgovornost, ki je v politiki v takih primerih po mojem prva na mestu. Hvala.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa spoštovana poslanka.   Ponovno bi želel povedati, da iz tega vprašanja in podobnih vprašanj čutim veliko skrb za oskrbo starejših, jo tudi delim in v skladu s tem tudi z ekipo delujemo. Kot veste, sva s kolegom ministrom Gantarjem že zelo zgodaj, ko se je zaznala večja okužba v domu starostnikov v Šmarju pri Jelšah, šla tja, se pogovorila z vodstvom, preverila stanje. Tudi še z nekaterimi drugimi vodstvi domov sem se sestal v času krize in ravno zaradi tega, pa bom zdaj zelo oseben, zelo težko sprejmem oceno, da so recimo ekipe domov odgovorne za te smrti. Glejte, vsaka smrt je izjemno hud udarec za vse svojce, za vse, ki so tistega, ki se je poslovil, poznali. Zagotavljam vam, da so ekipe domov za starejše nudile najvišji možen nivo oskrbe in podpore vsem, ki so oskrbo potrebovali.  V petek sem bil skupaj z varuhom človekovih pravic v domu starejših občanov v Novi Gorici. Tudi tam smo slišali zagotovilo, ki je potrdilo našo usmeritev že med pandemijo, da vsi oskrbovanci, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali, so ga tudi dobili. Prav vsak oskrbovanec, ki je potreboval bolnišnično zdravljenje, ga je tudi dobil. Menim, da je prav tako.  V tem smislu bi rekel, da so ekipe domov za starejše, to preizkušnjo opravile z odliko. Samo zaradi njihove požrtvovalnosti in zaradi njihove strokovnosti lahko rečem, da smo preprečili italijanski scenarij. Protokoli bodo pripravljeni v najkrajšem možnem času. Želimo pa, da so strokovni, da so dobri, da so dobro podprti z izkušnjo pandemije iz tega časa in da bodo tudi preprosti in uporabni, jasni, da bodo lahko ekipe domov za starejše in drugih oblik institucionalnega varstva tudi dobro pripravljene na morebitni drugi val.
Hvala lepa.  Kolegica Korče, imate postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru?
Ja, najlepša hvala.  Ekipe domov vsak dan opravljajo, tudi pred koronavirusom, ker vemo, da so podhranjeni, vsi vemo, pa za to so odgovorne vse vlade, tudi pred vami, da ne bo tukaj kakšne pomote. Zvračati zdaj odgovornost oziroma kot ste hoteli prikazati moje vprašanje, da ekipe domov za ostarele naj bi bile odgovorne, tega jaz nisem rekla. Politika je tista, ki je bila odgovorna, kakšne usmeritve so te ekipe prejele in ali so bile prepuščene sami sebi ali ne. Kolikor nam je znano, je tukaj politika postopala do neke mere ignorantsko in se tej tematiki ni posvetila takrat, ko bi se morala, ker ste se pač ukvarjali z drugimi zadevami.  Jaz mislim, da je tematika domov za ostarele tudi v času koronavirusa razgalila številne probleme, in na tem mestu podajam postopkovni predlog, da se okoli te zadeve opravi splošna razprava. Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.  Naslednji je na vrsti za vprašanje kolega Samo Bevk, ki bo vprašanje postavil ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!   Na območju četrte razvojne osi se izvaja kar nekaj projektov. Največji so na relaciji Želin – Most na Soči, galerija Jelični vrh v Zali, v letošnjem letu pa naj bi se po napovedih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo začela gradnja tudi med Trebijo in Sovodnjami. Nekateri odseki na tej zelo pomembni prometni osi pa so povsem prezrti. Predvsem na relaciji Želin – Spodnja Idrija, kjer se v naslednjih letih sploh ne načrtujejo novi investicijski projekti, niti načrti zanje ne, je pa ta del četrte razvojne osi danes v najslabšem stanju. Že vrsto let se načrtuje tudi obnova ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo, vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke.  Zato vas, spoštovani gospod minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, sprašujem:   Kdaj se bo začela izdelava načrtov za obnovo odseka Želin–Spodnja Idrija?   Kdaj lahko pričakujemo začetek obnove ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo?   Kako je z načrtovanjem novega dostopa do avtoceste na Kalcah, kar bi skrajšalo čas vožnje do avtoceste iz Zgornjega Posočja, Idrijsko-Cerkljanske regije ter dela Notranjske in razbremenilo promet za velik del Logatca?   Za vaše odgovore se vam, gospod minister, že vnaprej zahvaljujem. Hvala lepa.
Minister, imate besedo za odgovor.
Najlepša hvala za vprašanje. Cenjeni in spoštovani kolegice poslanke, poslanci!   Projekt četrte razvojne osi, ki povezuje Zgornje Posočje in Cerkljansko z Gorenjsko, preko idrijsko-logaškega kraka pa naprej z osrednjo Slovenijo je bil, kot ste sami omenili, že v preteklosti, v zadnjih desetih letih deležen bistveno intenzivnejših vlaganj, kot so bili primerljivi ukrepi, na primer, tudi na ostalih razvojnih oseh. Sam se večkrat uporabnik te ceste, ko grem v Posočje. V preteklosti se je zlasti na tem spodnjem delu gradnje, kar ste tudi omenili, kar veliko postorilo, če pogledamo toliko in toliko let nazaj.   Glede tega omenjenega odseka glavne ceste Želin–Spodnja Idrija to drži. Za ta odsek ni opredeljen poseben načrt razvojnih programov oziroma z veljavnim načrtom vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, ki je bil sprejet v decembru leta 2019. Se pravi, ni opredeljen noben ukrep na tem odseku, tako da se vsa posodabljanja izvajajo v okviru rednih investicijskih del na državnem cestnem omrežju. Treba bo spremeniti načrt, če želimo delati večjo rekonstrukcijo tega odseka. V okviru vašega vprašanja smo idejo za določeno rekonstrukcijo v cestnem omrežju tukaj dobili. Se pravi, da se tukaj to opredeli v načrt. Je pa res, da je vse povezano na koncu s finančnimi sredstvi, ki morajo biti primerljivo vložena na vse regije po Sloveniji, na vse tako rekoč razvojne osi. Ampak poudarjam, da je ta del za decentralizacijo pomemben, ker ta del Slovenije je nekako odrezan od osrednjega dela Slovenije, zlasti je tukaj problem slaba prometna infrastruktura. Se pravi, da bi to lahko nekoč vnesli, lahko bi spremenili ta načrt, o katerem sem govoril. Ampak da ne bo pomote, vse, kar je v okviru rednih investicijskih del, se tudi na tem odseku izvaja. Res pa je, da v načrtu ni širše rekonstrukcije.   Obnova ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Vzporedno z rekonstrukcijo ceste na odseku Spodnja Idrija v tem delu, ki ste ga omenili, se pravi v dolžini 1,4 kilometra, se bo gradila tudi kolesarska pot, ki bo konstrukcijsko večinoma na konzolah, nad vodotokom, kar je pohvalno. Za gradnjo kolesarske poti so skladno z dogovorom za razvoj Goriške razvojne regije predvidena tudi kohezijska sredstva. Rekonstrukcija ceste in gradnja kolesarske poti se bo predvidoma začela sredi prihodnjega leta, se pravi leta 2021. Jaz upam, da bi ta datum lahko premaknili že kaj naprej. Se pravi, ko bodo pridobljena tudi vsa zemljišča in tudi vzporedno s tem vsa dovoljenja ter odločitev o dodelitvi sredstev EU. Splača se počakati še nekaj časa, da dobimo ta sredstva in da lahko vzporedno naredimo tudi potrebno kolesarsko pot za ta odsek.  Zelo se vam zahvaljujem pa za tretji del vašega poslanskega vprašanja, in sicer glede dostopa do avtoceste tam pri Kalcah. Načrtovanje novega dostopa do avtoceste na Kalcah, kar bi, kot ste omenili, razbremenilo velik del Logatca, hkrati bi tudi pohitrilo dostop na avtocesto s strani prebivalcev Idrije, pa naprej Cerknega in tako dalje. To se bo začelo s prostorskim umeščanjem obvoznice. Jaz sem bil na obisku pretekli teden v Logatcu in sva to diskusijo odprla z županom Občine Logatec. Mislim, da lahko tudi on potrdi, jaz sem dal naročilo Družbi Republike Slovenije za infrastrukturo, da se naredi vzporedno s tem vsa priprava, vsa potrebna dokumentacija, da se ta projekt uvrsti v proračun, kar bi bila pa osnova za začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja. S tem projektom bi razbremenili tako Logatčane, kot bi pohitrili dostop do avtoceste s strani prebivalcev Idrije, Cerknega ter celotnega tega dela Posočja.
Hvala lepa.   Kolega Bevk, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Pozdravljam vašo namero za spremembo razvojnega načrta, ki je prezrl ta zelo pomemben in danes, bi lahko rekel, najslabši del ceste na četrti razvojni osi med Želinom in Spodnjo Idrijo. Tako da bi lahko tukaj pričakovali kakšen večji investicijski projekt, ne pa samo redno vsakoletno vzdrževanje, kar pomeni nekaj metrov nove preplastitve. Tako da to pozdravljam. Veselim se tudi, da je napoved, da se lahko začne gradnja že leta 2021 do Spodnje Idrije. To somestje med Idrijo in Spodnjo Idrijo potrebuje bolj sodobno infrastrukturno ureditev, cesto, kolesarsko stezo. En del je bil že narejen, tako da sem zadovoljen z vašimi odgovori.   Glede dostopa do avtoceste na Kalcah pa sem tako pobudo sam podal Vladi in pristojnemu ministru že pred več kot desetimi leti, vendar takrat za to ni bilo posluha. Veselim se, da so sedaj spoznali tudi v Občini Logatec, da je to nujno potrebna investicija.   Jaz sem trenutno tudi predsednik Kluba primorskih poslancev, zato nameravam v mesecu juniju na temo projektov na četrti razvojni osi sklicati tudi Klub primorskih poslancev, ki sedaj zaradi te epidemije ni mogel delovati. S tega mesta vas vabim, da se Kluba primorskih poslancev na to temo tudi udeležite. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, želite še dopolniti svoj odgovor morebiti?
Ne želim v bistvu nič dopolniti, ker mislim, da se z gospodom Bevkom tukaj strinjava, da je ta del odseka treba obnoviti, treba je narediti širšo rekonstrukcijo. Tudi glede obnove ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo, tukaj je časovnica zelo jasna, v sredini prihodnjega leta. Sem minister, ki pač zahtevam, da se speljejo stvari, ki so obljubljene, da smo tukaj učinkoviti. Verjemite, da bom jaz tisti, ki bom najbolj tečen tudi do svojih sodelavcev, da pride do izvajanja teh projektov, ki so bili obljubljeni že v preteklosti.   Kar se tiče Kluba primorskih poslancev, sam sem tudi minister s Primorske, tako da se z veseljem odzovem vašemu vabilu. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Tomaž Lisec, ki bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec Lipicer.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovana ministrica, kolegi in kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!  Glede na to da sem že tretji mandat ne samo poslanec Državnega zbora, predvsem pa član Odbora za izobraževanje, sem v času epidemije še bolj pozorno spremljal vse ukrepe, ki so se dogajali na področju izobraževanja. Moram reči, da teh ukrepov ni bilo tako malo. Bi pa imel, gospa ministrica, za vas nekaj vprašanj in upam na konkretne odgovore.   Jaz zelo pozdravljam to, kar ste sprejeli tako znotraj PKP1 in PKP2 v tem času. Spremljam tudi vse odloke, ki ste jih sprejeli in so se posredno ali neposredno dotikali študentov. To je po moje populacija, ki je ravno v tem času že tako v neki krizi, stiski. Stari so približno 18 let, tudi brez epidemije bi bil pred njimi konec let, bi zdaj bili pred tako imenovanim predizpitnim obdobjem in verjetno so zaradi tega še bolj pozorno spremljali, kaj se na tem področju dogaja.   Pa me zato, spoštovana ministrica, zanima najprej glede tega solidarnostnega dodatka za vse redne, izredne štipendije.   Od kod ta pozitivna in pa smela ideja, da so tudi študenti del ukrepov, ki ste jih izvedli?   Ali imate morda podatek, če je kakšna evropska država sledila takšnemu pozitivnemu primeru, ki ste ga vi kot predstavnica Vlade in mi kot poslanci Državnega zbora sprejeli za pozitiven ukrep za študente?   Ali imate morda tudi kakšen odziv Univerze v Ljubljani na tem področju?   Me pa v tej fazi zanima tudi nekaj drugih zadev:   Ali ste bili uspešni pri tem, kar smo v zakonu napisali, na primer prilagoditev izobraževanja, praktično usposabljanje in predvsem podaljšanje statusa študentov, za katerega sam mislim, da je poleg tega solidarnostnega dodatka in pa spremembe obveznih sestavin študijskih programov eden ključnih momentov, ki je bil morda piarovsko prezrt, verjamem pa, da so ga študentje zelo dobro slišali in da bodo z njim tudi delovali?   Za začetek:   Od kod ta pametna ideja o solidarnostnem dodatku za slovenske študentke in pa študente?   Hvala.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Simona Kustec
Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, spoštovani poslanec Lisec, za vaše vprašanje. Spoštovane poslanke in poslanci!  Odločitev za enkratni solidarnostni dodatek za vse redne in izredne študente v naši državi je bila na nek način odraz ene simbolne skrbi in pozornosti, ki jo v teh težkih časih država namenja tudi tej pomembni skupini v družbi. Ni bilo nekega večjega, širšega ozadja kot zgolj v tem smislu, da jim damo tudi kot država signal, da vemo, da so tu in da želimo tudi njim to neko simbolno pozornost v tem smislu nameniti. Imate prav, po informacijah, ki jih imamo, smo edina država v Evropi, ki je tej skupini, študentski populaciji namenila kakršenkoli solidarnostni ukrep tega tipa. Kolikor mi je znano, pravzaprav naj bi bili unikum tudi v svetovnem merilu glede tega.  Mogoče nekaj zanimivih statističnih podatkov in pa glede celotnega procesa, ki je bil povezan s sprejetjem in samo izvedbo tega ukrepa, bi vam želela povedati, da smo do prejšnjega petka, 22. 5., že uspešno izplačali solidarnostni dodatek 52 tisoč 180 študentkam in študentom. Samo na prvi dan, ko se je odprla prošnja za prijavo za izplačilo tega dodatka, smo beležili okrog 35 tisoč vloženih vlog zanj. Kot zanimivost, celotna eUprava v državi je v letu 2019 skupaj prejela okoli 60 tisoč vlog. Danes je pravzaprav tisti ključni tudi datum, na katerega želim predvsem študentke in študente, ki še niso oddali svojih vlog, opozoriti, če želijo, da bodo prejeli nakazila do 1. 6., da naj te vloge oddajo prav danes.   Zdaj pa nekaj informacij še v zvezi s samim ukrepom. To je bil tudi za nas, za naš sistem en povsem nov ukrep. V luči pristojnosti in delovanja na ravni ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport, je bil to ukrep, ki je pravzaprav neke vrste sestavni del sistema izplačil transferjev posameznikom in posameznicam, ki praviloma absolutno ni v tej pristojnosti, ker veste, da se transferji izplačujejo preko ministrstva, pristojnega za delo. To pomeni, da smo mi morali dobesedno čez noč kot nosilci izplačila tega ukrepa vzpostaviti celovit sistem, ki bi omogočil študentkam in študentom, da bodo lahko oddali vlogo in da bodo potem tudi v zakonsko predpisanem roku upravičeni do izplačila tega ukrepa. Tako da so predvsem zaposlene in zaposleni na Direktoratu za visoko šolstvo v sodelovanju z zaposlenimi na Ministrstvu za finance, z Upravo Republike Slovenije za javna plačila, z Ministrstvom za javno upravo in pa ekipo eUprave ter v sodelovanju tudi z Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije aktivirali in postavili na noge ta sistem – sistem, ki je bil vzpostavljen od tiste prve točke elektronskega obrazca, ki je bil pripravljen 21. 4., do potem samega sistema izplačil. Tukaj mi dovolite, da se res iskreno, iskreno zahvalim in tudi pohvalim vse tiste, ki so sodelovali pri postavitvi tega sistema. Brez njih, mi verjemite, tega ne bi bili zmožni izvesti. Celo na nek način lahko rečem, da se je že celotna odločitev in kompleksnost samega sistema zdela tako široka in tako zahtevna, da je že na papirju delovala zastrašujoče, ali jo bomo zmožni izvesti v praksi. Smo pa to uspeli. Toliko, ker mi zmanjkuje časa.
Hvala lepa.  Imamo še zahtevo za dopolnitev odgovora.  Kolega Lisec, izvolite.
Hvala.   Moram reči, da nisem bil do sedaj seznanjen, da je v bistvu tako velik logistični zalogaj izpeljati takšno zadevo. Zato še enkrat vsem skupaj, ki ste pri tem sodelovali, še večje pohvala in zahvala. Bi imel pa še dve dodatni vprašanji.   Zanima me:   Kako ste v tem času dobrih dveh mesecev sodelovali s Študentsko organizacijo Slovenije?   Ali so bili pripravljeni sprejeti tudi nase kakšen del ukrepov, da bodo sami pomagali študentom?   Drugo vprašanje:   Kako ste v tem času sodelovali z univerzami in fakultetami v Sloveniji?   Tretje vprašanje: Ali imate kakšne informacije, kolikšen del študentske populacije se bo odločil za ukrep iz 49. člena zakona, podaljšanje statusa študenta? Najlepša hvala.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo.
Simona Kustec
Hvala lepa.  V mejah seveda pristojnosti, ker veste, da je v osnovi univerza avtonomna, sodelujemo z univerzami. Smo tudi v stalnem kontaktu s predstavniki študentske organizacije. Želela bi tudi v luči tistega ukrepa, o katerem sem govorila prej, povedati, da smo imeli izjemno, izjemno pomembno in dragoceno sodelovanje tudi s študentskim e-servisom, ki nam je skupaj z mediji omogočal, da smo lahko nemoteno pojasnjevali, informirali študentke, študente v zvezi s tem izplačilom in pa tudi z vsemi ostalimi številnimi ukrepi, ki smo jih sprejeli za to, da pomagamo študentkam in študentom v teh časih in jim olajšujemo pravzaprav tudi nadaljevanje njihovega študijskega dela. V okviru teh tako imenovanih koronazakonov smo tudi aktivirali možnost podaljšanja statusa študenta, če študentke, študenti zaradi aktualnih razmer niso utegnili, niso uspeli opraviti izpitov. Olajšali smo številne tudi postopke in pa priznavanja, pa potrdila, ki jih potrebujejo, z elektronskimi lažjimi poenostavitvami. Tam, kjer smo lahko in je bilo v naši pristojnosti na ravni države oziroma Vlade, ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport, smo naredili vse, kar je bilo mogoče, da študentkam in študentom olajšamo tudi to obdobje in tudi njihov celoten študijski proces. Če mi dovolite, bi prav na tem mestu vsem skupaj zaželela eno srečno obdobje opravljanja izpitov, ki so pred njimi, in potem zaslužene počitnice do jeseni. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Primož Siter, ki bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.  Kolega Siter, izvolte.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovana ministra, pozdravljeni!  V Sloveniji po nekaterih kazalcih se epidemija umirja, kar je dobra novica. Slaba novica pa ostaja ta, da so domovi za starejše še vedno žarišča, kar je razumljivo, starejši so rizična skupina, zato je treba z njimi posebej previdno in uvidevno. Slaba novica pa je tudi ta, da v Sloveniji, ne glede na to, da vlada rada paradira s svojimi uspehi o obvladovanju te epidemiološke krize, nas za dobro jutro zbudi dejanska statistika – 80 % vseh smrti s covid-19, ki so se zgodile v Sloveniji, so se zgodili med stanovalci domov za starejše. 87 % vseh iz domov za starejše pa ni nikoli prišlo do bolnišnične oskrbe. V teh statistikah presegamo tako rekoč vse druge države.  Problematično je dejstvo v obvladovanju epidemije v domovih, da vlada starejših ni premeščala v bolnice, ni sistematično testirala. Tudi na to smo opozorili v Levici že s sklicem nujne seje Odbora za zdravje. Posledica pa je ta statistika, visoka umrljivost posameznikov in nekontrolirano širjenje okužb med oskrbovanci in osebjem. To zdaj ni neka pavšalna ocena. O tem poročajo tako stanovalci, osebje, civilna družba, aktivisti, ki se ukvarjajo s to problematiko, na kar je v končni fazi opozorila tudi naša, prej omenjena seja, na kateri se je resnično zvrstila dolga vrsta civilne družbe in stroke. Vlada pa je bila – tukaj sem kritičen – doslej neodzivna.   Zato sprašujem v zvezi s tem ministra iz obeh resorjev, ki pokrivata domove za starejše in ki sta odgovorna za nastalo situacijo:   Zakaj je prišlo po vajinih ocenah do teh statistik?   Kateri so razlogi, da Slovenija prednjači v odstotku smrtnosti med oskrbovanci domov za starejše?   Kaj je vzrok in kako je vlada dejansko reagirala nanj?   Zakaj ni napotovanje okuženih v bolnišnično oskrbo veljalo kot splošen ukrep?   Na kakšen način in pod katerimi pogoji se oskrbovance in oskrbovanke sploh napotuje danes na bolnišnično oskrbo?  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod minister za zdravje.
Tomaž Gantar
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa tudi za vprašanje.  Me veseli, da so danes ta vprašanja na dnevnem redu, glede na to da je kar nekaj, dajmo reči, neprimernih informacij tudi v javnosti. Kot prvo, da se razumemo, kot človeku in kot zdravniku mi je seveda za vsako smrt žal, po drugi strani pa lahko rečem, da smo se od začetka, ko smo prevzeli, ko smo začeli s tem delom na področju ekonomije, zavedali tudi ranljivosti starejših v teh domovih. Lotili smo sprememb v obeh sistemih, se pravi zdravstvenem in tudi v sistemu zdravstvene varnosti v teh domovih. Bilo je potrebnih kar veliko sprememb, da smo prišli do tega, da smo nekako vsaj naredili primerna oba sistema za situacijo, v kateri smo se prvič tudi v resnici znašli. Gre za zdravstveni in socialni sistem na tem področju, ki sta bila vrsto let v veliki meri podhranjena.  Morda tudi to, da je zmoten podatek, da gre pri domovih za starejše občasne samo za socialne zavode. Treba je vedeti, da je že vrsto let financiran tudi s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zdravstveni program tako za zdravstveno nego kot tudi za zdravniško oskrbo. Govorimo o populaciji, ki je tudi sicer v največji meri na eni strani izpostavljena okužbam in tudi največji umrljivosti. Seveda statistika je čudna stvar. Vi ste povedali ene podatke, jaz bi lahko statistično navedel podatke, ki kažejo na bistveno boljšo sliko. Dejstvo pa je, da je v teh domovih umrlo veliko število starostnikov, če pogledamo procentualno glede na celotno sliko.  Zdaj seveda razlogi. V enem delu je jasno, gre za starejše občane, ki so v povprečju v domovih mislim da stari okrog 86 let in jih spremljajo številna bolezenska stanja, zaradi katerih žal tudi umirajo oziroma umiramo, če dosežemo takšno starost v takšnih pogojih. V teh primerih nobeno bolnišnično zdravljenje ni tisto, ki lahko življenje še naprej vzdržuje. To je večno vprašanje, ki se dogaja pri ravnanju z bodisi hudo obolelim, hudo oslabelim, kakšno je optimalno zdravljenje oziroma oskrba. Zato smo poskušali to odločitev iz rok osebnega zdravnika, ki je odgovoren za določen dom starejših občanov, prenesti na tim, ki bi lažje odločal o tem, za koga je dejansko smiselna bolnišnična obravnava, kdo pa takšne bolnišnične obravnave ne potrebuje, ker mu ne bi kot rezultat povzročila podaljšanja življenja ali pa izboljšanja zdravstvenega stanja. To se dogaja v času epidemije, to se dogaja vedno tudi izven vsake epidemije. Zakaj pa ravno v domovih? V vseh državah, o katerih govorimo, je bilo med umrlimi največ starejših oseb. Pri nas večje število v domovih tudi zato, ker je pri nas v povprečju tudi večje število postelj na tisoč prebivalcev, kot je v drugih državah. Na primer, v Sloveniji je to 54, 4 postelje na tisoč prebivalcev, v Italiji, kjer jih je bilo bistveno manj, pa čeprav je bilo smrtnih žrtev bistveno več, pa ne v domovih, je samo 19,2 postelji na tisoč prebivalcev. V povprečju je OECD tudi nižji od Slovenije, in to je enostaven odgovor, zakaj ravno Slovenija in ravno domovi za starejše občane.  Moram ob tej priložnosti še povedati, da niti slučajno, niti v najslabšem scenariju ni bil ne naročen, ne predviden, ne izvajan nikakršen sklep o tistih, ki se jih pusti. To je sprijeno razmišljanje, ki mu odločno nasprotujem in tudi z dokazi lahko, pa zdajle zmanjkuje časa, to povemo, da temu ni bilo tako.
Hvala lepa.  Kolega Siter, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Jaz bi se odzval ministru na nekaj trditev. Ko govorimo o teh seznamih, ki so v ljudskem jeziku dobili neko ime, seznami za odpis, ki so žalostna realnost te situacije, je tako. Da ti seznami obstajajo, smo izvedeli iz več virov. O tem so poročali novinarji, o tem govorijo svojci in anonimno, ker jih je bržkone strah za službo in svojo varnost, poročajo nekateri uslužbenci domov za starejše. To je ta žalostna realnost. Še bolj žalostno pri tej stvari pa je, da so se ti seznami, tako poroča teren, oblikovali brez vednosti ljudi, ki so se na teh seznamih znašli. To je problematika teh seznamov, oprostite besednjaku, za odpis.   Še na eno stvar bi odgovoril. Minister, pravite, da domovi za starejše niso samo socialni zavodi, izvajajo tudi zdravstveni program. To je res, ampak nikakor ne v tolikšni meri kakor bolnišnica, kakor ena infekcijska klinika, ki ponudi 100-odstotno kakovostno obravnavo bolnika. Ta podatek je pa še posebej pomemben ob dejstvu, da tako ministrstvo za zdravje poroča, da so kapacitete, ki so bile na voljo v bolnicah, zapolnjene samo do ene tretjine.   Ker je pred nami bržkone po nekih predvidevanjih novi val jeseni ali kadarkoli, oba ministra sprašujem:   Na kakšen način smo pripravljeni, da se tovrsten scenarij ne bo ponovil še enkrat, da ne bomo zopet priča bolnicam, ki bi lahko ponudile pomoč, in na drugi strani seznamom, oprostite izrazu, za odpis na drugi strani?
Gospod minister, imate besedo.
Tomaž Gantar
Še enkrat odločno nasprotujem tej teoriji o seznamih. Na drugi strani pa moramo vedeti, da je covid-19 bolezen, ki lahko poteka na različne načine, od asimptomatske okužbe do blagega respiratornega infekta pa vse do težje ali pa najhujše oblike, kjer je potrebno intenzivno zdravljenje, vključno z asistiranim dihanjem. In vsak, ki je takšno zdravljenje potreboval, je bil tudi v bolnišnico premeščen. V lažjih oblikah brez izrazitih znakov respiratornega infekta ali pljučnice hospitalizacija ni bila primerna. Rešitev je, da se v teh domovih odpravijo predvsem v tem času anomalije, ki so prisotne že vrsto let, se pravi kadrovska stiska na vseh nivojih zdravstvenega in nezdravstvenega osebja in ustrezna edukacija, kjer je to možno. Tudi v bodoče pa bo za vsakega, ki bo potreboval bolnišnično zdravljenje, le-to namenjeno in na voljo v takšni obliki, kot bo posamezni bolnik to potreboval.
Še minister za delo Janez Cigler Kralj.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, poslanec Siter.  Veliko je povedal že kolega minister Gantar. Iz svojega resorja lahko zgolj zagotovim, da smo bili od prvega dne prevzema odgovornosti res tesno v stikih s skupnostjo socialnih zavodov in z vsemi vodstvi domov, še posebej pa jaz osebno tudi s tistimi direktoricami in direktorji domov za starejše, kjer se je pojavil covid-19. Osebno sem bil v stisku z vsemi, lahko jih vprašate, in vam bodo povedali. Skupaj smo iskali rešitve za njihovo situacijo. Nekateri domovi zaradi arhitekture, nekateri zaradi pomanjkanja kadrov ali pa drugih težav, ki se kopičijo že več kot desetletje, morda dve, niso mogli zagotoviti vsega, kar smo skupaj z Ministrstvom za zdravje v navodilih napisali. Ampak lahko vam povem, da so skupaj z nami iskali primerne rešitve, da bi tem oskrbovancem, ki pri njih živijo, in to je zelo pomembno, dom starejših občanov je za oskrbovance njihov dom, da bi vsem njim zagotovili čim bolj normalno življenje in čim višji nivo oskrbe. In tu so opravili dobro delo. Vsak, ki v domovih za starejše v Sloveniji potrebuje bolnišnično oskrbo ne samo v času pandemije tudi sicer, pa bolnišnično oskrbo dobi in jo je dobil.
Hvala lepa.   Kolega Siter, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Hvala lepa. Postopkovni predlog in še pred tem si dovolim en povzetek. Prevzemanje odgovornosti. Dober primer za prevzemanje odgovornosti je švedski premier, ki je pred nedavnim rekel: »Okej, naredili smo napako, napačno smo reagirali.« Oni so imeli 50-odstotno smrtnost oziroma 50 % vseh umrlih s covid-19 je bilo iz domov za starejše in je zato namenil 208 dodatnih milijonov za naslednji val in 10 tisoč novega kadra. Samo toliko o prevzemanju odgovornosti.   Slovenija ni med uspešnimi državami, kot pravi Vlada, v premagovanju epidemije. Poglejte statistike v domovih, se pravi 80 % vseh smrtnih žrtev, 87 % vseh teh ni prišlo do bolnišnične oskrbe. Vlada je z nekim dogovorom na eni strani omejila dostop do zdravljenja, na drugi strani pa s tem, ko ni preselila obolelih v bolnišnice, tvegala množične okužbe v domovih še naprej, medtem ko so bolnice zapolnjevala eno tretjino svojih kapacitet.   Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je Vlada brez vednosti pacientk in pacientov oblikovala te neke sezname, neke nedopustne triaže, odrekanje oziroma odredila neko paliativno oskrbo, še enkrat, brez vednosti, brez soglasja pacientk in pacientov, kar je pa najmanj nemoralno pa tudi zakonito ni. Zato pa imamo v končni fazi statistike takšne, kot so.   Zato da Vlado pokličemo na odgovornost je moj postopkovni predlog, da na naslednji seji poslanke in poslanci opravimo razpravo na to nadvse pomembno temo, sicer pa se vidimo tudi na eni nujni seji Odbora za zdravstvo in Odbora za delo. Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 27. maja, v okviru glasovanj.   Naslednji za poslansko vprašanje je kolega Franc Kramar, ki bo vprašanje postavil ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani gospod minister!  Jaz vam bom zastavil kar dve vprašanji, obe pa se vežeta na Gorenjsko. Najprej me seveda zanima:   Kje so postopki za izgradnjo južne razbremenilne ceste na Bledu? Ta obvoznica ima res dolgo brado. Prvi dokumenti o tej blejski južni obvoznici so bili sprejeti že leta 1969. Dejstvo je, da se Bled v poletni turistični sezoni duši s prometom, da je ena izmed znamenitosti Bleda poleg gradu in otoka to, da je v poletni sezoni promet skozi Bled skorajda nemogoč, in to se vleče že leta in leta. Sam vem, da so se že zbirala soglasja lastnikov zemljišč za to izgradnjo in da se je tam zadeva zapletla. Ampak dejstvo je, da je vaša predhodnica Alenka Bratušek zatrdila, da naj bi se dela izvajala fazno. To pa pomeni, najprej izgradnja krožišča v Betinu in pa potem po fazah naprej do Mlinega, kjer naj bi bil priklop na cesto za Bohinj.   Druga stvar, ki me zanima, je izgradnja gorenjske železnice. Zanima me:   Ali je podpisana že kakšna pogodba?   V mesecu februarju je bilo objavljeno javno naročilo za nadgradnjo gorenjske železnice, ampak samo za odsek Lesce–Podnart. Sami vemo, da je ta nadgradnja nujna, saj se izkoriščenost obstoječe proge ocenjuje na več kot 90 %. Zanima me, gospod minister:   Ali je kakšna opcija, da bi to celotno gorenjsko progo lahko naredili v enem koraku ali pa se bo to gradilo po trasah?   Za vaš odgovor se vam zahvaljujem.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Najlepša hvala. Hvala, gospodu Kramarju za to vprašanje oziroma dve vprašanji.  Na Ministrstvu za infrastrukturo, gospe in gospodje, se zelo dobro zavedamo pomembnosti nove južne blejske obvoznice, saj je to edina rešitev, ki bi prometno zelo učinkovito razbremenila turistični biser Bled in tudi Bohinj. Tisti, ki gre v Bohinj, trpi v nedogled, da pride do končne turistične destinacije. Če želimo biti turizmu prijazna država, potem moramo temu prilagoditi tudi infrastrukturo. Govorimo o tej cesti. Obvoznica je načrtovana z OPPN Občine Bled že dolgo časa in je investicijsko ocenjena na nekaj manj kot 40 milijonov evrov. Na tej trasi, dolgi 3,3 kilometra, je vključena gradnja večjih objektov, in sicer pokritega okopa dolžine 468 metrov, predora Megre dolžine 283 metrov in potem viadukta preko Jezernice, ki je dolga 108 metrov.   Glede odkupov zemljišč, kar ste omenili, za izgradnjo celotne trase južne razbremenilne ceste na Bledu, je treba pridobiti dokazila o pravici gradivi na zemljiščih v velikosti kar 181 tisoč 545 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je treba pridobiti dokazila za 350 parcel. To ni tako malo. Do sedaj so na celotni trasi podpisane pogodbe v skupnem obsegu za približno 273 parcel, to je zdaj zadnja številka. Objekti, predvideni za rušitev, so vsi odkupljeni oziroma je lastnik tudi potem preseljen v nadomestni objekt. Drži, da se nadaljuje gradnja po fazah. Na prvi fazi, ki predstavlja potek novogradnje dostopnega krožišča na Betinu do predora, je treba pridobiti še 14 parcel. Ko bomo to dobili, jaz upam, da bo to čim prej, je pa en problem, da za 8 parcel poteka postopek razlastitve. Veste, ti postopki niso tako hitri in enostavni. Na drugi fazi, ki predstavlja potek novogradnje od predora do priključitve na obstoječo regionalno cesto na Pristavi, so prebivalci Mlina zavrnili podpise, ker se ne strinjajo s potekom same trase. In tukaj imamo osnovni problem. Zaradi tega s pridobivanjem zemljišč na drugi fazi nič ne napredujemo oziroma postopki so se tam ustavili in krajani Mlina združeni v civilni iniciativi odločno nasprotujejo poteku trase na svojem območju. Občina Bled se je že odločila, da poišče predhodna mnenja nosilcev urejanja prostora na nove variantne rešitve spremenjenega poteka trase na tem območju. O zaključkih novih projektih rešitev, gospod Kramar, ter s predhodnimi mnenji na ministrstvu oziroma DRSI še nismo seznanjeni. Ko bomo s tem seznanjeni, vam pošljem dopis, kaj je glede tega.   Kar se tiče gradnje. Takoj po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja bomo začeli graditi, ker to drugače ne gre. Ampak predpogoj za to je, da pridobimo dokazila o razpolaganju z vsemi potrebnimi zemljišči, in to drugo fazo, da se občini s prebivalci Mlina tudi potem dogovorita.   Kar se tiče gorenjske železniške proge. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je 12. februarja tega leta objavila javno naročilo za nadgradnjo omenjene proge Podnart–Lesce Bled. Vlada, še ta vlada, to je bila ena izmed prvih sej te vlade je sprejela NRP o tem, da je ta del umestila, za kar sem hvaležen kolegicam in kolegom, brez tega tudi tega javnega razpisa ne bi mogli zaključiti. 22. 4. je potekel rok za oddajo ponudb. Prejeli smo dve ponudbi, in sicer ena ponudbo z vrednostjo 46 milijonov 899 tisoč in drugo ponudbo 52 milijonov 974 tisoč evrov. Trenutno sta v teku pregled in analiza ponudb. Začeli bomo graditi takoj, ko pride vsa pravnomočnost.   Kar se pa tiče ostalih odsekov, je veliko odvisno od finančnih sredstev, ampak predvidoma najprej začnemo ta del.
Hvala lepa.   Kolega poslanec, izvolite.
Ni vprašanje, ampak bi dal pobudo. Pri južni razbremenilni cesti na Bledu, sem jaz osebno prepričan, da bi ta bila že kdaj narejena, če ne bi lastniki temu nasprotovali. Problem te ceste je lastniški. V vseh teh letih so vedno znova in znova bila nasprotovanja tej cesti. Tako jaz razmišljam o tem, če ne bi prišlo do tega, da se dobi lastniška soglasja, da se gre v razlastitev. Vem, da traja, ampak vseeno je to po moji oceni na tem območju edina rešitev za prihodnost te južne razbremenilne obvoznice.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
Se strinjam, saj za 8 parcel tečejo postopki razlastitve v tem delu, ker se drugače ne da dogovoriti. Če pa želimo narediti nekaj v javnem interesu, in izgradnja te ceste južne obvoznice je v javnem interesu, se moramo posluževati v okviru zakonskih aktov, podaktov vseh pravnih elementov.   Še glede železniške proge Podnart–Lesce. Jaz se strinjam, da bi bilo bolj enostavno, da bi sedaj, ko se bo zaradi obnove zaprl predor Karavanke, tudi to bomo obnavljali, da bi v tem delu obnovili celotno gorenjsko progo. Ampak žal ni predvidenih finančnih sredstev za ta namen. Zaradi tega bomo šli po etapah, in sicer najprej Podnart–Lesce in ko se s tem zaključi naredimo nek dogovor, da se izvede še ostala obnova. Je pa res vse odvisno od denarja. če bi mi imeli neomejen vir finančnih sredstev za obnovo železniške in cestne infrastrukture, verjemite, da bi bilo lažje, ampak ne gre. To tudi ni bilo v proračunu v prejšnjem mandatu dogovorjeno. Žal, če nekaj ni v proračunu, tudi dvomim, da bomo mi zdaj v takih javnofinančnih časih, kot smo, lahko nekaj naredili z rebalansom proračuna. Hvala.
Hvala lepa.   Poslanec mag. Branislav Rajić bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju.   Izvoli.
Hvala lepa.   Spoštovani gospod minister, nekoč sva bila koalicijska sokolega, tako da mi je danes lahko, da govorim in vas prosim za odgovor na to vprašanje.   Decembra lani sem vašega ministrskega predhodnika spraševal glede normativne ureditve področja psihoterapije. Konkretno sem spraševal, ali se nadaljuje delo delovne skupine, ki je bila v letu 2018 ustanovljena za namen priprave Predloga Zakona o dejavnosti psihoterapije in svetovanja. Skrajni čas, da bi ta delovna skupina s svojim delom že zaključila, se je verjetno iztekel. In če je zaključila delo, me zanima:   Kakšni so zaključki njenega dela?   Če ni, potem verjetno ni perspektivna. Ne smemo obstati pred izgovori, da se stališča različnih strok, ki sodelujejo pri oblikovanju zakonske podlage za ureditev psihoterapije, niso zbližala.   Ali namerava torej Ministrstvo za zdravje v primeru nedoseženega soglasja različnih strok prevzeti nekoliko aktivnejšo vlogo pri pripravi izhodišč za ureditev področja psihoterapije?   S strani takratnega ministra sem v zvezi z zastavljenimi vprašanji prejel le skop odgovor, iz katerega je razbrati, da se je delovni skupini mandat iztekel in da se je stroka znotraj delovne skupine pokazala neenotna. Hkrati je minister Šabeder v odgovoru zapisal, da je bila javna razprava predloga normativne ureditve načrtovana za leto 2019, vendar so bile na normativni program dela Vlade uvrščene druge nujne zadeve. Zaradi tega Ministrstvo za zdravje gradiva ni uspelo pripraviti in se je priprava normativne ureditve področja psihoterapije prenesla v leto 2020.   Ne glede na to, da so do sedaj vse aktivnosti trenutne Vlade bile usmerjene v boj proti koronavirusu, me zanima časovnica priprave normativne ureditve področja psihoterapije.   Kdaj lahko pričakujemo ustrezno zakonsko ureditev?   Ali boste pri pripravi zakona upoštevali izsledke te delovne skupine?   Če načrtujete ustanovitev nove delovne skupine, kako boste preprečili škodo, ki bo nastala zaradi zamude na tem področju?   Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo.
Tomaž Gantar
Hvala lepa za besedo. Hvala tudi za vprašanje.  V resnici gre v bistvu za dokaj zapleteno področje, kar se je izkazalo v teh zadnjih nekaj letih. Po drugi strani pa za vsebinsko vprašanje nacionalnega pomena. Zaradi tega je bila tudi sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja že v letu 2018 in takrat je bilo tudi nekako ugotovljeno in rečeno, da je za ureditev tega področja potreben zakon o dejavnosti psihoterapije. Delovna skupina je kar dolgo časa poskušala najti rešitev. Res je, ta vprašanja so bila že postavljena maja lani in tudi februarja letos in nekega jasnega odgovora pač enostavno verjetno ni na vidiku. Namreč problem ni samo v različnih pogledih znotraj posameznih resorjev, ki imajo interes, da bi ta zakon zaživel oziroma da bi resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja zaživela, se pravi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na drugi strani je tudi Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport in na koncu tudi Ministrstvo za zdravje. Problem, ki se je pojavil, in tudi sami ste to omenili, je, da so predvsem znotraj stroke različni pogledi na ureditev tega področja. Medtem ko zdravstvo smatra psihoterapijo kot zgolj zdravstveno metodo, zagovarjajo drugi to kot samostojno znanstveno disciplino in je določitev psihoterapevta predvidena kot samostojen poklic izven zdravstva. Tu prihaja do različnih stališč, medtem ko pa imamo že danes mislim da dva akreditirana programa za psihoterapevte pri dveh različnih zavodih in spadata na področje psihologije.  Jaz tu težko vidim pravo rešitev. Želel bi si seveda konsenz znotraj stroke. Na koncu je vedno politika tista, ki je kritizirana in odgovorna. Težava pa je na eni strani, kadar stroke ne posluša, v tem primeru ima pa sama politika težavo z različnimi stališči na področju stroke. Jaz mislim, da je tu vseeno vredno napraviti še en napor znotraj same stroke, da poskušamo vsaj približati stališča. Gre namreč za zelo različna dela, ne samo same ozko usmerjene psihoterapije, ampak tudi psihosocialnega svetovanja, kjer je v Sloveniji kadrov za obe področji premalo. Zato se mi zdi tudi kreganje, kdo sme in na kakšen način sme to delo opravljati, na nek način nesmiselno, ker nihče od teh dveh različnih pogledov ne more v celoti pokriti vseh teh potreb. Verjamem, da bi lahko do nekega konsenza prišlo, če bi se te vsebine malo bolj natančno opredelile.   Tako da moje mnenje je še enkrat dobiti morda nekaj novih udeležencev, kar se tiče same stroke. Če tudi tu ne bo možno približanje stališč, bo treba sprejeti zakon, ne glede na razhajanja. Težko pa zdaj obljubljam kdaj, glede na to da ne vemo še, kakšno bo nadaljevanje te okužbe s koronavirusom in spremembami, ki so potrebne. Mislim, da ima prioriteto nekaj drugih zakonov, predvsem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo tudi tisto področje urejal. Dejstvo pa je, da ne podcenjujem niti tega psihosocialnega svetovanja in psihoterapije, ki je v resnici potrebno in se bomo skušali tudi res, čim bo šlo, tudi tega vprašanja še enkrat lotiti. Hvala.
Hvala lepa.  Mag. Rajić, imate besedo za dopolnitev.   Izvolite.
Hvala, gospod minister.  Razlog, da vendarle vztrajam s tem vprašanjem, ni samo ta zakonska neurejenost psihoterapije, temveč nuja kritično naraščajoče potrebe po psihoterapevtski pomoči zlasti pri mladini in zlasti zdaj v času epidemije, ko je skokovito narasla. V Mariboru denimo poročajo o neštetih primerih klicev na pomoč srednješolcev. Nekaj, kar je zagotovo nujno, je, da se zamislimo nad tem dejstvom. Bojim, da neobstoj zakona o psihoterapiji odpira možnosti nestrokovnim zaslužkarjem, ki se osebi v stiski predstavijo kot takoj dostopni, cenovno ugodni in prepričljivi, pacient pa nima možnosti, da preveri njihovo strokovnost in nehote v obupu pade v še večjo globel. Zaradi dejstva, da nimamo zakona o psihoterapiji, ne smemo kot družba dopustiti mazaštvo in neodgovornost. In ob viski stopnji samomorilnosti se bojim, da z inertnostjo samo pomagamo, da se ta porazna statistika nadaljuje in poglablja.   Zato vas res prosim, da presekate to vrzel med različno mislečimi, izhajate iz stroke in uradne doktrine, omogočite napol ilegalno zaslužkarstvo samooklicanim mentalnim zdravilcem in jasno opredelite, da sta psihiatrična in psihološka stroka pridobljeni na univerzah, združenih v poklicno zbornico, edini merodajni za najhitrejšo možno pomoč ljudem, ki brez nje ne zmorejo živeti kakovostno, ne zmorejo naprej in eni celo ne zmorejo živeti nasploh. Hvala.
Hvala.  Minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Tomaž Gantar
Lahko se strinjam, da v tem, dajmo reči, na nek način prestižnem strokovnem prerekanju pobirajo tisti, ki dejansko s stroko nimajo veliko skupnega. Na drugi strani je dejansko tudi veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč, bodisi psihoterapijo ali ustrezno svetovanje. Slovenija je država, ki ima še vedno težave od samomorilnosti do raznih odvisnosti do težav starostnikov kot posebne skupine in v resnici ta dejavnost tudi sodi med osnovni del pravic, do katerih bi morali ljudje imeti dostop. Verjetno bo trajalo še nekaj časa, da izobrazimo zadostno število strokovnjakov za to področje. Strinjam se, da ga moramo res čim prej urediti. Jaz bom skušal narediti, kar lahko, kar je pač v moji moči.
Hvala lepa.   Poslanec Dušan Šiško bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.  Izvolite.
Predsedujoči in vsi ostali, lep pozdrav vsem skupaj.   Na dan, ko je moje vprašanje potovalo v Državni zbor, ste se odpravili v moje mesto in Posavje z namenom, da se bolje seznanite s problematiko energetike. Jaz sem vam še na zaslišanju rekel, da je za novinca na tem področju to zelo zahtevna tema, ne glede na dejstvo, da ste na novinarski konferenci, ki je bila 7. maja 2020 na TV Slovenija, govorili tudi o nujnih interventnih intervencijah v energetiki. Navedli ste tri intervencije, katerih vrednost naj bi bila preko 260 milijonov evrov, in sicer: hidroelektrarna Mokrice, daljnovod proti Madžarski in odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Ob tem ste omenili, da gradnja odlagališča v Vrbini ni tako urgentna.   Gospod minister, seveda se zelo strinjam z vami, da je nujna gradnja hidroelektrarne Mokrice, vendar pa ne morem pristati na vaše stališče, da ni nujna tudi gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, na katerega čakamo Krčani in sama elektrarna že 40 let. Na to sem večkrat opozoril tako predsednika prejšnje vlade kot pristojne ministre za okolje in prostor ter za infrastrukturo, pod katero spada energetika. Dobil sem številne obljube, med drugim tudi napoved, da bo odlagališče ta čas že sredi gradnje, naslednje leto pa v poskusnem obratovanju.   Sprašujem vas:   V kakšni fazi je projekt izgradnje končnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini?   Kaj je z novelacijo programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva?
Hvala lepa.  Minister izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala. In hvala za vprašanje.  Drži, v petek smo bili v Krškem. Gospod Šiško, jaz se opravičujem, ker nismo poslali obvestila poslankam in poslancem, da bi se vzporedno s tem, ko smo bili v Krškem, lahko v zvezi z aktualno problematiko sestali tudi z vami. To sem že opozoril prej, ko smo se pogovarjal na hodniku o tem, naše službe, da ko gremo na teren, ste poslanci vključeni. Glede na varnostne razmere, ki so bile v Krškem in na sploh, so morda zaradi tega odločili, da ne.  Vrbina, odlagališče srednjeradioaktivnih odpadkov, to je urgentna stvar, ki jo nujno potrebujemo. To sem poudaril tudi v petek na obisku. Kar se pa tiče celotne zgodbe glede samega projekta, mora Slovenija mora izpolniti vse zaveze iz meddržavne pogodbe z NEK in najkasneje do leta 2025 prevzeti svojo polovico odpadkov s trenutnega skladišča, na lokaciji NEK. V ta namen je realizacija odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini nujna. Po informacijah, ki so trenutno na voljo vsaj na našem ministrstvu, se trenutno zatika predvsem pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo. To smo izpostavili tudi na novinarski konferenci.   Za pospešitev tega projekta je ministrstvo z vsemi vpletenimi vzpostavilo aktiven dialog, naredili smo redno koordinacijo na mesečni ravni, da skupaj s pristojnimi okoljskimi organi, tukaj imam v mislih zlasti ARSO, najdemo ustrezne rešitve, ki bi lahko omogočile pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2020. Brez veze, da operiramo samo s fakti, ampak je prav, da tudi to časovno umestimo. Jaz verjamem, da se tudi kolega minister za okolje in prostor zaveda te problematike, da če želimo naredit korak naprej, potem odlagališče nujno potrebujemo tudi za morebitno odločitev o umeščanju NEK-2. To eden izmed pomembnih pogojev.  Kot vam je verjetno tudi znano, sta po neverjetnih 15 letih za dokončno potrditev pripravljena, kar ste tudi omenili, oba zahtevana programa po meddržavni pogodbi, torej program razgradnje NEK in program odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz izrabljenega jedrskega goriva. Prešla sta tudi že vse notranje postopke, predelali so ju v obeh državah, tako na Vladi Republike Slovenije kot tudi v hrvaškem Saboru. Kot novoimenovani predsednik slovenske delegacije meddržavne komisije si bom pač prizadeval, da se meddržavna komisija, ki je v skladu z meddržavno pogodbo odgovorna za njun dokončen sprejem, čim prej sestane. Naj pa povem, da z naše strani smo pobude že dali, da pride do srečanj s hrvaško stranjo, kajti zavedam se namreč, da je dokončno potrditev obeh programov prvi ključni vsebinski korak, ki bo izpolnil vsa potrebna pričakovanja v zvezi z zagotavljanjem najvišje možne jedrske varnosti v državi.  Če zaključim. Vrbina je nujna tudi iz naslova, da se zažene investicijski tok. Zagotovo. Investicije potrebujemo, jo potrebujemo. Takrat sem to omenil na novinarski konferenci, kot ste me citirali, da to ni tako urgentna stvar, zlasti ker vem, koliko časa se pridobivajo okoljevarstvena dovoljenja. In mi tukaj čakamo. Jaz pozivam tudi ARSO in vse vpletene, da čim prej naredimo korak naprej. Po gradbenem dovoljenju, ko pridobimo soglasje s strani ARSA, se lahko začne graditi.
Hvala lepa.  Naslednji bo postavil vprašanje … / oglašanje iz dvorane/  Ja, oprostite, niste dvignili roke.  Kolega Šiško, izvolite, imate dopolnitev vprašanja.
Hvala.  Spoštovani minister, jaz sem vesel, da ste mi pojasnili, kaj ste počeli v Krškem v mojem Posavju. Jaz osebno sprejemam opravičilo, z ostali štirje poslanci stega območja smo bili začudeni, da nas niste povabili in verjamem, da to ni vaša naloga. Kot sem prejšnji vladi govoril, da zagovarjam ministre in državne sekretarje, da tisti, ki pa notri delajo, ki so pa odgovorni, nič ne odgovarjajo, vi se pa kot ministri potem menjate kot po tekočem traku. Ampak pustimo to.   Poglejte, še posebno poslanec Tomaž Lisec je dolgo spremljal posavsko energetiko, jaz kot Krčan pa sem neposredni udeleženec v procesu umeščanja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, kar smo na občinskem svetu že zdavnaj potrdili in se ne bom v to spuščal. Sicer se mi zdi v redu, da ste v izjavi po obisku v Krškem kot pogoj za odločitev o drugem reaktorju navedli zgraditev odlagališča za nizko- in srednje radioaktivne odpadke in skladišče za izrabljeno gradivo. Vendar pa vsaj v medijskih objavah ni bilo moč zaslediti, kako boste rešili problem s tistim delom odpadkov, ki pripadajo Hrvaški. O tem se nihče ne pogovarja. Tudi zunanji minister Logar in Radman pred dnevi nista niti omenila tega problema, ki imata mednarodne razsežnosti. Tudi onadva bi morala o tem spregovoriti. Sam ves čas opozarjam, da se Hrvati sploh še niso resno lotili tega vprašanja in bo zaradi tega njihov del odpadkov tudi po izgradnji odlagališča v Vrbini ostal na dvorišču elektrarne, kar pa je nespremenljivo. In o tem se je treba začeti pogovarjati. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Hvala.  Mi se želimo pogovarjati. Dejal sem, da smo hrvaški strani dali pobudo, da pride čim prej do meddržavnega srečanja, kljub temu da so oni na vrsti, da bi se sestali oziroma oni nam poslali vabilo. Zdaj so na Hrvaškem tudi volitve. Verjamem, da je ogromno drugega dela, ki ga ima tam hrvaška politika, upam pa, da čim prej pride do tega srečanja tudi s hrvaško stranjo, da lahko odgovorimo na to vaše vprašanje.  Naša stran pa vse odgovore ima. Vse odgovore imamo tudi za Vrbino.
Hvala lepa.  Poslanec Šiško, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala.  Tudi v minulih 40 letih so vse vlade in predstavniki in ne vem kdo še vse hodili v Posavje. Pogovarjali so se tako v Krškem, na Bledu, na Mokricah – vsepovsod, da ne bom katerega sponzorja omenjal kaj preveč. In do danes niso čisto nič naredili. To je dokaz, da se slovenska politika in država ne zaveda resnosti problematike, ki že obstaja, in še manj tiste, ki lahko nastane, če bi prišlo kaj narobe. V minulih tednih smo kljub vsem hvalam na račun rezultatov ob epidemiji koronavirusa lahko spoznali tudi številne slabosti in nepripravljenost našega sistema zaščite za take primere.   Gospodje z vlade, kolegice in kolegi, ali ste se v tem času morda kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi prišlo do manjše nesreče v jedrski elektrarni in samo malega onesnaženja okolice z radioaktivnim sevanjem? Niste. Seveda vem, da imajo na vseh ravneh od občine do države načrte in usposabljanja za tak primer, a mnenja o tem, kako bi se to odvijalo v praksi, so žal različna. Že v prejšnjih nastopih v zvezi s problematiko jedrske energije sem predlagal širšo razpravo v Državnem zboru, a to ni bilo sprejeto. Zato se tudi sedaj sprašujem, če bi dal predlog, pa da ne bom kršil poslovnika, bom dal predlog, da se opravi razprava po 246. členu. Tudi glede na vsa zagotovila ministra Vrtovca, bom to predlagal in upam, da se bomo enkrat začeli pogovarjati tukaj notri, da ne bo tako, kot mi je gospa bivša ministrica govorila, da niso določene stvari resne, za kar sem imel tudi dokumente. Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.   Poslanec Brane Golubović bo postavil vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani minister! V zadnjem času vse več vidnih članov koalicije zagotavlja, da je sedaj čas, ko je treba fokus iz zdravstvene krize usmeriti v uresničevanje koalicijske pogodbe. V to smer gredo tudi moja vprašanja.   Vašega resorja se dotika 2. poglavje koalicijske pogodbe, Mladi, družina, pokojnine in socialne zadeve, ki ima 19 ambicioznih ciljev oziroma obljub, ki ste jih dali javnosti ob podpisu te koalicijske pogodbe. Na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom ste 10. marca samozavestno napovedali, da boste, to so vaše besede, takoj začeli delati po znanem programu, ker je koalicijska pogodba vaš vozni red. Lahko razumem, da se je izvajanje koalicijskih obljub zaradi covid-19 zamaknilo za nekaj časa, a verjamem, da so vaše službe tako na domu kot na ministrstvu v času epidemije pripravile potrebne spremembe in dopolnitve zakonodaje, podzakonskih aktov in nekaterih drugih sistemskih dokumentov, ki so pomembni, da lahko sedaj, ko se končuje ta zdravstvena kriza, uresničite obljube oziroma zaveze iz vaše koalicijske pogodbe.   Spoštovani minister, prosim vas za odgovor:  Katere ukrepe iz že omenjenega poglavja 2 koalicijske pogodbe boste uresničili?   Še zlasti me zanima:   Kaj lahko pričakujejo upokojenci, ki ste jim poleg zdaj že pokopane višje uskladitve pokojnin obljubili tudi hitrejši dvig odmernega odstotka na 63,5 % v štirih letih, višjo minimalno pokojnino, ureditev vdovske in kmečke pokojnine, poleg tega tudi dokončanje dveh domov za starostnike in graditev najmanj petih novih domov in lahko bi še kaj naštel?   Prosim vas za odgovor:   Kaj od zapisanega v koalicijski pogodbi, in strinjamo se, da je vse zelo pomembno in marsikaj od tega bi moralo biti že uresničeno, boste v tem letu in v naslednjem letu začeli uresničevati?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Hvala lepa, gospod poslanec Golubović za to vprašanje.   Kot ste sami omenili, je bil fokus od začetka našega prevzema odgovornosti na boju za zajezitev posledic epidemije covid-19 in obenem na učinkovitih hitrih ukrepih za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Še vedno smo z velikim ali pa večjim delom svojih moči in svojega fokusa usmerjeni v pripravo ukrepov za izhodno strategijo. Kot veste, je tudi Ministrstvo za delo nosilec tega tretjega ukrepa paketa zakonodajnih predlogov za čas po epidemiji.   V zvezi z vašim poslanskim vprašanjem glede uresničitve teh zavez iz drugega poglavja, ki nosi naslov Mladi, družina, pokojnine in socialne zadeve, lahko rečem, da smo te prioritete imeli na nek način pred očmi že v času epidemije. Kot ste lahko videli, smo z ukrepi v prvem in drugem protikorona paketu pomagali ali pa odgovorili na potrebe milijon 300 tisoč ljudi. Vključili smo številne ranljive skupine, pomagali smo ohraniti 200 tisoč delovnih mest, pomagali s tem gospodarstvu, da bo kar najbolje pripravljeno na čas po krizi.   Osredotočeni smo bili na najranljivejše skupine, ki so tudi izpostavljene v 2. poglavju koalicijske pogodbe. Sedaj ko prihaja do umiritve, kot ste dejali, in normalizacije razmer, bo moje ministrstvo pristopilo k realizaciji v koalicijski pogodbi navedenih predlogov, pri čemer bo upoštevalo tudi spremenjene razmere zaradi epidemije. To je zelo pomembno zaradi tega, da bomo lahko ponudili dolgoročne učinkovite rešitve, ki bodo odgovorile na te nove razmere. Morda izpostavim dve vidnejši dejavnosti, dve vidnejši prioriteti iz koalicijske pogodbe, na katerih že delujemo.   Prvi del bi nekako strnil pod naslov Celostna skrb za starejše. Vsi vemo, da se je v času koronakrize še posebej pokazala ranljivost domov za starejše, kadrovska podhranjenost in tudi finančna podhranjenost. Tako da bomo morali ponuditi rešitve, ki bodo takšne, da bodo odgovorile na te izzive. To se je nabiralo sedaj že več kot 10 let, tako da gotovo v kratkem ne moremo vsega rešiti, bomo pa tu imeli posebno pozornost. Zagotovili bomo dodatna mesta v domovih za starejše občane, in sicer dve dokončanji domov in pet novih domov, nekaj s podelitvijo koncesij in z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev, pa tudi kakšen javni dom bomo zgradili, ki ni bil zgrajen v Sloveniji že 14 let. Tukaj imamo tudi nekaj projektov, ki so vezani na zagotovitev dodatnih kapacitet za dnevno varstvo in deinstitucionalizacijo.   Drugi vidik naše pozornosti, našega dela, ki smo ga začeli že v času epidemije, je pregleden in uporabniku prijazen sistem socialnih pomoči. Naše aktivnosti so že usmerjene v debiroratizacijo sistema uveljavljanje pravic iz javnih sredstev s ključnim ciljem, ki sem ga izpostavil tudi že na zaslišanju v Državnem zboru, narediti sistem bolj pregleden, uporaben in uporabniku prijazen, skratka bolj življenjski. Raziskujemo tudi dodatne možnosti za boljše povezovanje evidenc, kar bi vodilo do boljše in hitrejše odzivnosti pri pomoči brezposelnih oseb.
Hvala lepa.   Poslanec Golubovič, imate besedo za dopolnitev vprašanja.   Izvolite.
Hvala lepa, minister, za vaš odgovor.   Vseeno bi želel, če se da, če mi odgovorite:   Kdaj predvidoma pričakujete, da boste lahko spremenili zakonodajo, s katero se bo dvig odmernega odstotka na 63,5 % zgodil v štirih letih?   Kdaj bo minimalna pokojnina za polno pokojninsko dobo dosegla prag tveganja revščine?   Ker ste kar nekaj časa namenili v odgovoru tudi domovom za starostnike, me zanima vaše mnenje oziroma neko stališče. Kot veste, smo v Listi Marjana Šarca zagovarjali, da se zemljišča, stavbe in finančna sredstva, ki so znotraj DUTB oziroma slabe banke, enostavno prestavijo ali stanovanjski sklad ali na nek nepremičninsko- stanovanjski sklad, iz katerega bi se lahko nato financirala tako stanovanja za mlade, to imate pod 1. točko v vašem poglavju, kot tudi varovana stanovanja ali sredstva za domove za starostnike. Veste tudi, da sta domova za starostnike v Vrtojbi in pa v Osilnici, če se ne motim, znotraj tako imenovane slabe banke.   Zanima me:   Kdaj bo dvig odmernega odstotka, kdaj bo minimalna pokojnina prišla do praga tveganja revščine? To so vaši cilji.   Kakšno je vaše mnenje, da se sredstva in pa zemljišča iz DUTB namenijo za domove za starostnike in stanovanja za mlade?   Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa.   Kot vidite, je v koalicijski pogodbi cilj tudi časovno opredeljen, namreč za dvig odmernega odstotka, in sicer se bo v štirih letih dvignil s hitrejšo dinamiko, bomo pa v najkrajšem možnem času pripravili tudi zakonske predloge za dosego te rešitve.   Pri točki glede minimalne pokojnine in njenega približevanja pragu revščine je tudi opomba, da je dinamika pogojena z gospodarsko rastjo in s proračunskimi možnostmi. Glede tega ohranjam dobršno mero optimizma kljub zelo slabim napovedim glede gospodarske rasti za leto 2020, ker je globalno za Evropo in tudi za Slovenijo optimistična napoved glede stopnje rasti BDP za leto 2021. Tako za enkrat ob predpostavki, da ne bo kakšnih novih epidemij oziroma pretresov, bi lahko veliko večino ciljev iz koalicijske pogodbe tudi rešili.   Glede nepremičnin, ki so na slabi banki, vam lahko povem, da Vrtojba je na DUTB, Osilnica ni. Vsekakor pa z ekipo, s sodelavci iščemo rešitve, ki bi bile za javne finance najbolj smotrne in obenem tudi preproste, učinkovite, da bi lahko čim prej zaključili te kapacitete, ki so nujno potrebne za Slovenijo, in vselili nove stanovalce. Morda omenim še, da bo v letih 2020 in 2021 na podlagi že objavljenega javnega razpisa zagotovljenih oziroma zgrajenih predvidoma 600 novih mest. Javno mrežo institucionalnega varstva pa načrtujemo razširiti še za dodatnih tisoč 100 mest, ki jih je že odobrilo Ministrstvo za zdravje. Razpis za podelitev teh koncesij pa bomo objavili do poletja 2020. Naš cilj je, da zagotovimo dovolj mest in da odgovorimo na to povpraševanje po oskrbi starejših.
Hvala lepa.   Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.
Hvala lepa.   V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se o odgovoru ministra opravi razprava na naslednji seji. Hvala lepa.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 27. maja 2020, v okviru glasovanj.   Poslanca Tadeja Šuštar bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.   Izvolite.
Hvala za besedo.   Spoštovani minister! Zakonski paketi za preprečevanje širjenja in omilitev posledic epidemije covid-19 so vsebovali tudi številne ukrepe na področju trga dela in zaposlovanja. Zanima me:   Kakšni so rezultati teh ukrepov in katere pozitivne učinke ste od njihove uveljavitve zaznali na trgu dela?  Kakšnih pozitivnih učinkov se na področju zaposlovanja nadejate od tretjega zakonskega paketa za omilitev posledic covid-19, v katerem je eden ključnih ukrepov subvencioniranje skrajšanega delovnega časa?   Za vaše odgovore se vam že v naprej zahvaljujem.
Hvala lepa.   Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.
Janez Cigler Kralj
Hvala predsedujoči. Hvala lepa gospa poslanka Tadeja Šuštar!   Že sprejeti ukrepi iz prvega in drugega protikorona paketa so zajeli milijon 300 tisoč ljudi. Glavni nosilni ukrepi v teh dveh zakonskih paketih za zajezitev učinkov in omilitev posledic epidemije so bili: čakanje na delo oziroma sofinanciranje čakanja na delo, začasno denarno nadomestilo in napotitev brezposelnih oseb na opravljanje začasnih ali občanskih del v kmetijstvu, oprostitev obeh prispevkov za pokojninsko zavarovanje delodajalcem in obveza, da tistim, ki delajo v času epidemije, izplačajo krizni dodatek 200 evrov.   Seveda je bilo poleg ukrepov za trg dela še veliko ukrepov za številne ranljive skupine, ampak v vprašanju ste se osredotočili na trg dela. Te ukrepe smo ciljali tako, da bi ohranili čim več delovnih mest in zmanjšali priliv v evidenco brezposelnosti in obenem zagotavljali materialno varnost, finančno varnost brezposelnih. Vlada je pri pripravi teh ukrepov v prvem in drugem korona paketu reagirala hitro, temeljito in ravno zaradi tega je zaznati začetek umirjanja naraščanja brezposelnosti v mesecu maju. Manj je prijav v evidenco brezposelnih in ta medletna rast priliva v evidenco brezposelnih se je precej zmanjšala. V mesecu aprilu je bila medletna rast 190 % priliv in v prvi polovici maja se je ta rast znižala na 6 %. Beležimo tudi več odliva v zaposlitev, in sicer se je v primerjavi z aprilom meseca maja zaposlilo skoraj 40 % več brezposelnih. Delodajalci so ukrep subvencioniranja čakanja sprejeli dobro. Po začasnih podatkih smo na Zavodu za zaposlovanje do 18. maja prejeli več kot 45 tisoč vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za skoraj 265 tisoč delovnih mest. S tem ocenjujemo, da smo obvarovali trg dela hujšega pretresa. V evidenco brezposelnih se je v tem času korona epidemije prijavilo okoli 14 tisoč novih oseb, večinoma so to zaposleni, ki so se jim v tem času se iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas.   Bistveno je tudi zagotavljanje materialne varnosti brezposelnim osebam, zato smo sprejeli začasno krizno denarno nadomestilo za brezposelnost osebam, ki so izgubile zaposlitev, pa ne izpolnjujejo pogojev po Zakonu o urejanju trga dela za prejem denarnega nadomestila. Do sredine meseca maja smo prejeli 630 vlog za to krizno nadomestilo.   Vprašali ste me tudi po tretjem zakonskem paketu. Za ta zakonski paket smo nosilci na Ministrstvu za delo, nosilni ukrep za izhodno strategijo, kakor tudi ta tretji paket imenujemo, je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Namen tega ukrepa je predvsem ohranitev zaposlitev še naprej, kot je bilo v prvem in drugem protikorona paketu, in hkrati pomoč podjetjem pri premostitvi poslovne škode in hkrati zagotovitev ekonomske in socialne varnosti zaposlenih. Predvidevamo približno 65 tisoč vključitev v ta ukrep skrajšanega delovnega časa mesečno. Predvidevamo, da bi lahko skupaj do konca leta, kakor smo ciljali, s tem ukrepom zajeli okoli 180 tisoč ljudi. Naša želja je spodbuditi gospodarstvo tam, kjer je le mogoče, k čim hitrejši aktivaciji, zato smo prešli iz doplačevanja oziroma subvencioniranja čakanja na delo na subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Izkušnje Avstrije, Nemčije ter nekaterih ostalih evropskih držav kažejo, da bi to lahko bil najbolj učinkovit ukrep za izhodno strategijo.