21. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

7. 4. 2020
podatki objavljeni: 7. 4. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki Vlade, pričenjam 21. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da bojo na seji, kot nadomestni člani sodelovali z pooblastili Jurij Lep, ki nadomešča poslanca Roberta Polnarja, potem Mojca Škrinjar, ki nadomešča poslanca SDS, kjer je prosto mesto, Rudi Medved, ki nadomešča Tino Heferle, Andrej rajh, ki nadomešča Mašo Kociper, Jožef Horvat, ki nadomešča Blaža Pavlina in pa Janez Moškrič, ki je tudi nadomestni poslanec stranke SDS. Naj vas najprej še opozorim, da vodim to sejo sam, kot podpredsednik in sicer, kot najstarejši podpredsednik tega odbora, v skladu z drugim odstavkom 47. člena Poslovnika. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim, v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo torej na 1. – in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora, je na 64. seji, dne 6. 4. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 1. 4. 2020 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. 4. 2020, ter mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 6. 4. 2020. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, k 1., 2. in 3. členu in pa amandma Poslanske skupine LMŠ, k 2. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za javno upravo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo, morda minister Boštjan Koritnik? (Ne.) Ne želi. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Katarina Kralj.
Katarina Kralj
Ja, hvala za besedo, gospod predsednik. Mi smo proučili predlog zakona z vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom. Gre za novelo zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, torej, ustavno materijo, zato se tudi sprejema s kvalificirano večino. Ugotavljamo, da predlog zakona pomeni delno uskladitev zakona z Ustavnim zakonom iz leta 2013, ki je uvedel bistvene spremembe na področju zakonodajnega referenduma. Gre za uskladitev v tistem delu, ki zahteva ureditev postopkov v Državnem zboru in sodnega varstva, v primeru zakonov, glede katerih ni dopustno razpisati referendum. Zdaj, v zvezi s tem opozarjamo, da so roki za uskladitev zakona z Ustavnim zakonom in tudi z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018, že iztekli 6 let nazaj oziroma glede odločbe lani, zato opozarjamo, da je treba čim prej opraviti celovito uskladitev zakona z Ustavnim zakonom, kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Poleg tega smo podali tudi nekaj pripomb h konkretnim členom, ki se nanašajo na notranjo skladnost zakona in ugotavljamo, da so z amandmaji koalicije te pripombe ustrezno upoštevane. Hvala.
Ja, hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za državno ureditev? (Ne.) Ni ga prisotnega, v redu. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo 4 člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi, v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih, bi opravili glasovanje – najprej o predlogih amandmajev, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Torej, v razpravo dajem vse štiri člene predloga zakona in amandmaje. Kdo želi razpravljati? Ja, gospa Sukič, izvolite.
Ja, najlepša hvala, predsedujoči. Lep pozdrav z moje strani. Zdajle, vidim, da se izjemno mudi, glede na to, da niti ni, niti pristojni ne »obrazlagajo« več svoje intence, po tej spremembi. V glavnem, kot veste, v Levici že od samega začetka, že iz preteklosti, iz prejšnjega mandata, odločno nasprotujemo vsakršni spremembi Ustave, ki bi šla na račun demokratičnih standardov oziroma njihovega nižanja in dejstvo je, da smo pod pretvezo, nekoč, pod pretvezo nujnih varčevalnih ukrepov, v zadnjem desetletju videli že več tovrstnih poskusov omejevanja demokratičnega odločanja. Sprememba 90. člena Ustave je bila leta 2013 sprejeta skupaj, recimo, z vpisom škodljivega fiskalnega pravila, če se še spomnite. Nadalje, vsi ti slabi ukrepi, ki so se zgodili v preteklosti, so bili zmeraj utemeljeni z nujno potrebnim, recimo, takrat varčevanjem, potem je prišla na vrsto varnost, se pravi, v imenu varnosti, pod krinko, recimo, spremenjenih varnostnih razmer, ki naj bi jih bojda predstavljale horde beguncev, ki naj bi grozili uničenju naše kulture in sveta, kot ga poznamo, je torej nastopilo obdobje povečevanja represije in posegov v človekove pravice. Dobili smo kopico novih represivnih orodij za policijo, dobili smo rezilno žico na meji, dobili smo protiustaven Zakon o tujcih, sporne novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o obrambi in policijska pooblastila za vojsko in tako naprej. Zdaj smo v novem obdobju, v obdobju epidemije in kaj smo dobili v, niti ne še mesecu dni, odkar smo to epidemijo pri nas razglasili? Povečanje represije, omejevanje in posege ali pa vsaj poskuse, v človekove pravice in teptanje vseh doseženih demokratičnih standardov, tokrat torej utemeljujemo z grožnjo epidemije. Namreč, samo spomnimo se, pred nekaj dnevi, sprejemanja mega paketa, mega korona paketa, v katerega sta se pritaknila izjemno sporna člena – 104., ki je bil potem sicer, zaenkrat, umaknjen in pa 103., ki je bil sicer spremenjen na dveh izjemno kritičnih točkah, se pravi vstopanju policije v stanovanja ljudi, izdelovanja fotorobotov, ampak to še zmeraj ne pomeni, da 103. člen ni ustavno sporen, kajti, še zmeraj pomeni velik poseg v človekove pravice, v občutljive podatke o posameznicah in posameznikih, do katerih je, po sedaj veljavni zakonodaji, imel pristojnost izključno NIJZ. Po novem, po tem zakonu, ima to pristojnost tudi policija in to so te stvari, na katere je treba biti še kako pozoren in občutljiv, kajti, gre za to, da v imenu izrednih ukrepov in dobrih ukrepov, kot jih recimo korona zakon prinaša, ti vtakneš eno takšno zadevo, kot je ta, 103. člen in tu nastopi problem in če bomo sedaj, z spremembo referendumske zakonodaje preprečili, da bi se o vsaj spornih členih lahko odločali na referendumu, dobimo kakšno situacijo? Dobimo situacijo, ko sicer lahko damo zadevo v ustavno presojo, ampak predstavljajmo si, če bi 104. člen ostal, bi vsaj 45 dni lahko policija nemoteno vstopala v naša stanovanja, nadzirala naše mobilne telefone in mi ne bi mogli narediti nič. To se dogaja s tovrstno idejo, kot jo imamo danes pred sabo. V vsej zgodovini se še ni zgodilo, kajne, mislim, da bi kdorkoli, kadar gre za izredne razmere, sprožil referendum za ukrepe, ki so dobri. Jaz ne vem, od kje ideja, da bi se kaj takega lahko sploh zgodilo? Da pa ti v izrednih razmerah ali pa v izredni zdravstveni situaciji, kot jo imamo trenutno, to situacijo izkoristiš na način, da v zakone, ki naj bi skrbeli zato, da ljudje, da državljanke in državljani na čim boljši način prebrodimo to izjemno krizo, vtakneš, recimo, 103. člen, pa poskus 104. člena, istočasno vemo kakšen pritisk se dogaja za podeljevanje policijskih pooblastil vojski. V takšni situaciji pa, oprostite, se lahko pojavijo in porajajo resni dvomi o dobrih namerah predlagateljev. Pač vprašati se je treba, kje je tista meja, ki bo to trenutno vlado Janeza Janše zaustavila. Namreč, ne vem kako ne razumete, ampak dosedanji ukrepi, pa dobre tri tedne je ta vlada aktivna, leži precej dvomov. Recimo, morda bi še to rekla, pač utemeljitev je, da gre za uskladitev z Ustavo. To je pač ta argument s katerim se preprečuje javnost. Ampak dejstvo je, da Ustava že danes določa način, se pravi izvedbo spremembe 90. člena Ustave, določa torej pravila, postopek, kako se to naredi. Ne določa pa Ustava kaj moramo določiti v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi in to je velika in pomembna razlika. Ustav torej ne določa, da mora ureditev biti takšna, da bo Vlada lahko pod izmišljenim argumentom nujno potrebni rešitev zakon takoj razglasila, odločitev Ustavnega sodišča pa bo znana, recimo, šele čez 45 dni, ko bomo pač recimo ustavno sporen člen, kot je recimo 103. člen dali v ustavno presojo. In teh 45 dni, dragi moji, bomo mi živeli pod temi ukrepi, najmanj 45 dni, ki se bodo na primer na koncu pokazali za protiustavne. Mislim, s takimi stvarmi se na tak način igrati tako zlahka, mislim, ne vem. V glavnem, poglejte, Vlada je rekla, ko smo sprejemali ta prvi korona zakon, pa ko bomo sprejemali kmalu drugega, da je seveda ukrep potreben za hitrejši zagon gospodarstva. Drži. Ukrepi so potrebni za to, da zaščitimo državljanke in državljane in da zaščitimo naše gospodarstvo jasno. Ampak treba se je pa tudi vprašati pri teh stvareh, ko tako rokohitrsko sprejemamo take zadeve čez noč pod pritiskom na tak način, koliko denarja se v času epidemije pretaka za različna naročila, recimo. Zadnji sporen primer smo ravno včeraj brali v medijih, je prime podjetja, kjer je zaposlena mama ministra za obrambo in to podjetje je dobilo naročilo v vrednosti 30 milijonov evrov. In to še pred sprejemom korona zakona. In treba se je vprašati koliko denarja se bo mimo javnih naročil, recimo, takole mogoče pretakalo sem in tja. In potem ko bomo na koncu to ugotovili se bo zgodilo - kaj? Bo mogoče kdo kaj vračal? Ima mogoče parlament ta trenutek nadzor nad zadevami? Nima jih. Trenutno nimamo nadzora v Državnem zboru nad javnofinančno porabo. Žal ne, ker še zmeraj ne delujejo ustrezni odbori in komisije na način, kot bi morali delovati. In treba je povedati, da v korona zakonu je bilo kar nekaj takih ukrepov, ki v resnici nimajo nobene zveze z epidemijo, niti niso nujno potrebni za preprečevanje epidemije. Na primer dvig vseh mejnih vrednostih pri javnih naročilih. Ta ukrep v resnici nima zveze z nakupi respiratorjev in zaščitne opreme, ker so ti nakupi že sedaj izvzeti iz sistema javnih naročil. Torej, zakaj po tem takem takšne zadeve v zakonu. Tukaj če govorimo samo o tem primeru, 103. člen, se pravi ko gre za   stopnjevanje represije nad državljankami in državljani, in to popolnoma nepotrebne represije, ki prav tako ne prispeva k preprečevanju epidemije. To, kar določa 103. člen pač ne prispeva k preprečevanju epidemije. To je pa nekaj, kar je skrajno sporno in posega v osnovne temeljne človekove pravice. Ampak vsi, ki kakorkoli opozorimo na spornost določenih ukrepov znotraj tega mega zakona, ki je obsegal, ne ve, sedaj na pamet, 111 členov ali koliko, skratka blazno dosti členov, seveda smo takoj deležni napadov, kritik, celo veleizdaje, kolikor slišim in berem razne poslance, ki gladko izjavljajo, vladajoče stranke SDS, ki gladko izjavljajo, da smo poslanci opozicije veleizdajalci samo zato, ker… /oglašanje iz klopi/ Ja, seveda smo, je rekla kolegica, ravnokar pritrdila svojim kolegom. Mi smo veleizdajalci. Zakaj? Ker ne želimo, da se brez potrebe stopnjuje, podeljuje repersivnemu aparatu prevelika pooblastila. Ne želimo, da vojski podeljujemo pooblastila, ki segajo v civilno sfero. In zato je tudi zelo pomembno, da pazimo kaj delamo z referendumsko zakonodajo in kako zelo omejujemo državljanke in državljane, vse bolj omejujemo tega, da sploh še participirajo pri demokratičnem odločanju. Treba se je vprašati, če je to sploh še demokracija. In to predlaga stranka, ki je sama do sedaj v zgodovini vlagala največ raznih referendumov in to takih, ki, recimo, tudi sploh niso bili potrebni, pa jih je vlagala in je trdila, da gre za ohranjanje demokracije, da gre za demokratične postopke. Če ne verjamete vam lahko pozneje za ilustracijo celo citiram spoštovanega kolega Grimsa iz SDS kaj je izjaviš še nekaj let nazaj iz iste stranke, ki danes želi to demokracijo na vsak način okrniti in to v nekaj tednih, da se razumemo, pod pretvezo boja proti epidemiji, ker nima nobene zveze z bojem proti epidemiji. Skratka, ne bom apelirala na pozicijske stranke, ker verjetno nima prav nobenega smisla. Apeliram pa na opozicijske stranke, da resnično premislite še enkrat, preden tako z lahkoto nasedete, ker se vam zdi to neka mala sprememba skladna z Ustavo, kar sem vam prej povedala, da ni tako, kar se vsebine tiče. Vlada vas pač potrebuje, da današnji predlog podprete. Danes pač potrebuje ti dve tretjini od nas. Za vse slabe interventne ukrepe, za represivne ukrepe, za posega v varstvo človekovih pravic in konec koncev sklep s katerim bo prepovedala morebiten referendum pa vas več ne bo potrebovala. Danes ji boste to na videz nedolžno spremembo s tem ji boste podarili pravzaprav vse, ker potrebuje. In to je zadnje dejanje s katerim ji boste odprli avtocest do tega, da bo lahko počela karkoli se ji bo zljubili. Hvala zaenkrat.
Hvala lepa. Naslednji prijavljen je Rudi Medved, Poslanska skupina LMŠ, pripravi naj se Nik Prebil.
Hvala lepa, predsedujoči. Živimo v času, ki nam narekuje hočeš nočeš smo prisiljeni v to, da sprejemamo ukrepe tako rekoč čez noč, nujne ukrepe in seveda da bodo ti ukrepi seveda veljali tudi dlje, kot bi si vsi skupaj želeli. Takšna je naša realnost. In seveda v teh izjemnih okoliščinah, ne govorim v izrednih, ampak izjemnih okoliščinah spreminjamo tudi zakonodajo, tudi takšno, ki pomeni temelj demokratične ureditve naše države. In zakon o referendumu in ljudski iniciativi je eden izmed takih temeljnih dokumentov, ki ureja izjemno močno orodje državljank in državljanov pri nadzoru tako izvršilne kot tudi zakonodajne oblasti.  (Nadaljevanje): In ravno zato smo se v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca najprej vprašali ali je v tem trenutku primeren čas za poseg v tako pomembno materijo kot je Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki vendarle terja eno poglobljeno razpravo in zdaj, če se oprimem tiste znane fraze, da se tovrstna zakonodaja spreminja s tresočo roko, kot bi temu rekli. Pa vendarle je na koncu prevladalo mnenje, da 90. člen Ustave vendarle narekuje in nas pravzaprav že kar dolgo sili v to, da to področje uredimo, in da je v tem trenutku še posebej pomembno ravno zaradi tega, ker sprejemamo v Državnem zboru določene ukrepe in zakone, ki lahko dokaj hitro sprožijo tudi vprašanje referenduma in posledično vprašanje ali referendum dopustiti ali ne dopustiti. To je izjemno pomembno vprašanje. Reševano je bilo tudi že v preteklosti politične volje za dokončno rešitev tega vprašanja, nekako ves čas ni bilo, žal. Lahko bi bilo dejansko to že urejeno, pa je vselej prišlo kaj vmes. Ampak 90. člen Ustave relativno jasno določa štiri zakonodajna področja o katerih referenduma ni dopustno razpisati. Zdaj, če jih morda samo naštejem, glede na to, da se je gospod minister odrekel razpravi in morda malo podrobnejši obrazložitvi za kaj gre.  Ta področja so oziroma zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb, zakoni ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in drugo protiustavnost.  V predlogu 21. člen kot to predlaga Vlada, ureja vsa področja, ki sem jih naštel, razen seveda prve alineje, to je, to so zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. To pa posebej ureja 21.a člen in, seveda zdi se mi tudi smiselno, da to posebej ureja, ker namreč zakoni o davkih, carinah, ratifikacijah, mednarodnih pogodb so relativno jasne zadeve in tudi postopek kako priti do tega, da se referendum ne razpiše, je dovolj jasno v 21. členu tudi predstavljen.  Področje, ki govori o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnost ali odprave posledic naravnih nesreč, pa je lahko seveda pri sklepanju o suspenzu referenduma kot enega izmed temeljnih orodij državljank in državljanov pri nadzoru oblasti, pa je lahko zakonodajna veja oblasti mnogokrat na spolzkem terenu. Jaz ne bom še enkrat pogreval. Zdaj prvega korona zakona in morda kakšnega izmed členov v tem zakonu, ki je bil sporen in bi v primeru, da 21.a člen ostane tak kakršen je, bi seveda Državni zbor potem ko je zakon sprejel, sprejel tudi z navadno večino sklep, da se referendum ne razpiše in v takem primeru bi pač zakon takoj stopil v veljavo in šele  (Nadaljevanje): morda po odločitvi Ustavnega sodišča bi se lahko situacija spremenila. Mi v Poslanski skupini LMŠ želimo prav tvorno pripomoči, da bi tovrstne situacije, ko gre vendarle za, bi rekel, za zelo zahtevne odločitve, sklep o suspenzu referenduma je zahtevna odločitev, da bi se te odločite vendarle sprejemale pretehtano in seveda nič ne bi bilo narobe in zato smo mi tudi predlagali amandma, da se takšen sklep o suspenzu referenduma sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. To se nam zdi nekako smiselno. Tudi po analogiji že sam zakon se ureja z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in govorim o sprejetju sklepa, ki bi pomenil suspenz referenduma na določen zakon, ki je sicer sprejet z navadno večino, ampak na ta način bi lahko predlagatelji, torej Vlada ali drugi kvalificirani predlagatelji takega sklepa vendarle, bom rekel, malo bolj poglobljeno in v miru pretehtali to odločitev v Državni zbor bi nekako z večjo odgovornostjo in širšo odgovornostjo sprejel takšen sklep. Poleg tega smo predlagali, da lahko glasovanje o takšnem sklepu poleg Vlade predlagajo tudi ali poslanska skupina ali deset poslancev Državnega zbora, torej da bi se ta krog vendarle tudi razširil. Mi smo sicer v amandmaju predvideli tudi skrajšanje roka za odločitev Ustavnega sodišča v primeru, da bi predlagatelj referenduma preverjal odločitev Državnega zbora na ustavnem sodišču in sicer iz 30 na 15 dni. Namreč ravno za to, ker po izglasovanem sklepu o suspenzu referenduma, ko zakon začne veljati takoj, torej praktično naslednji dan ali v dveh ali treh dneh, če se tudi Državni svet odpove vetu, Ustavno sodišče pa ima potem na voljo praktično 30 dni za odločitev in v primeru, da bi bila odločitev protiustavna, lahko vendarle zakon oziroma ta suspenz veljal že 30 dni in s tem povzročil tudi morda v določenih primerih nepopravljivo škodo ali posledice. Iz tega razloga smo se v Poslanski skupini LMŠ odločili za vložitev tega amandmaja, ne zato, kot je rado očitano, da v teh izjemnih okoliščinah, ko stranke iz opozicije karkoli predlagamo, da smo večkrat ožigosani, da nagajamo, nikakor seveda ne. Mi se zavedamo ravno tako, da je pomembno, da se to področje, tako občutljivo področje kot je omejevanje oziroma suspenz referenduma uredi, da lahko v neki normalni razpravi to urejamo tudi v takih okoliščinah v kakršnih smo zdaj. Zato pravzaprav obžalujemo, da se ni Vlada ob tem odločila tudi za ureditev referendumskega spora pri tej noveli, to kar od nas zahteva Ustavno sodišče, ker bi v tem primeru z dvema popravljenima členoma in enim novim praktično zadostili vsem zahtevam, torej tako uskladitvi z 90. členom Ustave kot tudi odločbi Ustavnega sodišča in bi bil Zakon o referendumu in ljudski iniciativi za, verjetno, kar za precej časa zaprt in kot tak, skladen z Ustavo. Vlada se za to ni odločila, čeprav, jaz mislim, da kakšnega hujšega napora to Državnemu zboru ne bi pomenilo in tudi, kolikor vem, je ta referendumski spor v predlaganem zakonskem besedilu tudi relativno dobro urejen. Poslanske skupine – večina poslanskih skupin – je to to novelo zakona, iz katere sta vzet tudi zdaj 21. in 21.a člen. Poslanske skupine so, v veliki večini, to materijo že pretresle in niso imele kakšnih večjih pomislekov, vsaj tiste, ki se strinjajo, da je v zakon treba poseči, tako da bi lahko v tem primeru uredili tudi to. Ampak, dobro, se pač Vlada za to potezo ni odločila in je seveda vprašanje, kdaj bo lahko potem to, glede na situacijo, v kakršni smo, tudi prišlo na vrsto. Torej, mi vsekakor apeliramo, da se razmisli o podpori našemu amandmaju, ker, ne zato, da bi želeli ali zavirati ali nasprotovati, ureditvi tega področja, ampak, da bi na ta način samo nekoliko bolj zavarovali to izjemno pomembno orodje, ki ga imajo državljanke in državljani – to je referendum, kot orodje za nadzor, tako nad izvršno, kot zakonodajno oblastjo in v tem je, bistvo tega našega predloga in seveda želimo, da ostale poslanske skupine o tem tudi razmislite. Hvala lepa.
Hvala lepa za vašo razpravo. No, k besedi se je javil minister, Koritnik Boštjan. Izvolite.
Boštjan Koritnik
Hvala, predsedujoči. Lep pozdrav vsem in iskreno opravičilo, na začetku sem narobe razumel, kot politični novinec, sem mislil, da je bilo vprašanje glede pripombe na dnevni red. Seveda, predstavit sem zakon želel in se zahvaljujem gospodu Medvedu, ker je v bistvu opravil en del tistega, za kar sem se pripravljal. Tako da, zdaj bi želel samo odgovorit na nekaj predlogov oziroma slišanih besed. Prva stvar je, da se absolutno strinjam z gospodom Medvedom, da je treba spreminjat Ustavo in ustavno materijo, s tresočo se roko, hkrati pa, kot je tudi sam poudaril, 90. člen Ustave že zelo dolgo narekuje, torej, možnosti oziroma, nam zapoveduje, da uredimo postopek za sprejem zakonov, kjer referendum ni dopusten. Tudi na začetku smo slišal, da smo roke za uskladitev zamudili že, torej 6 oziroma, 1 leto smo v zamudi. Pomislek, ki ga je tudi izrazil gospod Medved, da bi lahko ta zakon sprejeli v celoti, torej to novelo, v celotnem besedilu, kakršen je bil že pripravljen in dvakrat usklajevan, tudi na voljo na e-demokraciji, na zadnje, mislim da, decembra 2019. S to idejo oziroma možnostjo, to smo tudi obravnaval, smo pa menil, da je lažje v teh nujnih razmerah epidemije izpeljat, torej, uvedbo oziroma uveljavitev štirih členov, to je desetina celotnega predloga, kot 40. Že sedaj slišimo, da je to lahko znak nekega, torej, ima to negativno konotacijo, kakšno negativno konotacijo bi šele imel, če bi bilo to 40 členov. Še enkrat poudarjam, 40 členov, ki so bili že v široki javni razpravi dvakrat, pa je enkrat zmanjkal 1 glas za sprejem, dejstvo pa je, da potrebujemo ta zakon oziroma to novelo, zaradi sprejemanja nujnih ukrepov, zato da pride pomoč, ki jo vsi državljani zelo potrebujejo – potrebujemo – tudi za zagon gospodarstva in za izhodno strategijo iz te krize in da s tem prihranimo 8 dni. Pomisleki glede omejevanja demokracije so vedno aktualni, dejstvo pa je, da je tukaj »kavtel« zelo veliko. Prvi je ta, da Vlada predlaga, drugi je, da Državni zbor to sprejme, tak sklep. Potem se mora še Državni svet odpovedat vetu in na koncu, to je pa ključno, vsak volivec torej lahko zahteva presojo ustavnosti v 15. dneh, torej vsak brez pravnega interesa. To je zelo širok dostop, zelo široka možnost in jaz mislim, da vse te »kavtele« zagotavljajo demokratičnost postopkov. Zdaj, glede amandmajev, torej, dvotretjinske večine za sprejem takega sklepa. Torej dvotretjinska večina za sprejem aktov je potrebna za spremembe Ustave in drugih najvišjih aktov, to določa Poslovnik Državnega zbora in, kar sem ravnokar naštel, torej predlagana ureditev vsebuje že toliko drugih »kavtel«, ki varujejo ustavno varovane vrednote, da po našem mnenju dodatno omejitve niso potrebne. Torej, kot rečeno, Državni zbor, Državni svet, Vlada kot predlagatelj in na koncu, kdorkoli, z volilno pravico v Sloveniji, lahko poskrbi, da bodo ti ukrepi ustrezni. Druga stvar, glede omejitve časa za odločanje Ustavnemu sodišču, to sva z gospodom Medvedom tudi že govorila. Skrajšanje roka s 30 na 15 dni, bi bilo dodatno omejevanje Ustavnega sodišča. Vemo, da gre za zelo zahtevna vprašanja in Ustavno sodišče, kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter varuh ustavnosti in zakonitosti, mislim, da mora imet ustrezen čas, da sprejme utemeljeno in daljnosežno odločitev. Kot rečeno, v praksi, to, da bi čakali 45 dni in bili podvrženi nekemu neustreznemu aktu oziroma ukrepom, to ni realna možnost, glede na to, da je Državni zbor že pred tem, eno merilo, potem še Državni svet in še enkrat, torej, Vlada, kot predlagatelj, ki najbolje ve oziroma izvaja te ukrepe, ki so nujni in mora prevzet odgovornost in ocenit, ali, koliko časa potrebuje za določen ukrep in ali je čas ustrezen.  Tako da, tisto, kar je ključno, je, potrebna je bila celovita novela Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in se strinjam z dvema govorcema pred mano, da je to treba uveljavit in jaz se zavezujem, da bomo to čim prej spravil v postopek, v tem trenutku, se je zdelo pa to, glede na, bi rekel, situacijo, morda manj primerno. Hvala.
Ja, hvala. Naslednji je prijavljen Nik Prebil, Poslanska skupina LMŠ. Pripravi se Anja Bah Žibert.
Predsedujoči, hvala lepa. Kolegice in kolegi, lep pozdrav. Spoštovani gospod minister. Ja, hvala, ker ste oglasil, pa obrazložil predlog zakona. Sem za trenutek mislil, da smo prišli že tako daleč, da tudi to več Vlada ne bo več počela, ampak hvala za to obrazložitev. Zdaj, da lahko o tem zakonu mičkeno bolj na široko govorim, bom šel mičkeno v zgodovino, in sicer, je bil ZRLI sprejet prvič leta 1994. Vemo, da še nekajkrat, v nekih manjših delih, ampak, »temeljiten« je leta 2006. Ureja številna področja referenduma. S spremembo Ustave Republike Slovenije v maju 2013, pa je bil ta zakonodajni referendum urejen povsem na novo in zato je bilo, v skladu z ustavno odločbo, potrebno uredit oziroma spremenit tudi ZRLI, kar pa pač do danes še nismo uspeli. Zdaj, predlagatelj, torej Vlada, navaja, da je namen in cilj predloga zakona predvsem implementacija ustavne ureditve zakonodajnega referenduma, leta 2013, kot sem rekel, a vendar pa nas, pošilja zgolj štiri člene, kar so le ene od sestavin, ki sicer zadeva celoten predmet tega referendumskega odločanja in tukaj, imam jaz eno težavo, ker namreč sem mnenja, da bi takšna zadeva, tudi v skladu z ustavno odločbo, se morala urediti enotno in celovito, v skladu s spremembo celotne zakonodaje.  Zdaj, predlagatelj pravi, da se sicer zaveda, da gre za spremembo Ustave in, pač, glede na to   (nadaljevanje) odločbo res za potrebno celovito prenovo, a ob tem se minister zavezuje, da bo v najkrajšem času predlagal celovito novelo. Sedaj jaz tukaj pač vidim nekaj kontradiktornosti. Namreč, prej ste rekel, da ste razmišljali tudi o tem, namreč, večina tega zakona je bila že usklajenega, tudi medresorsko kot tudi v javni razpravi. Vendar ste predlagali samo štiri člene, ne glede na to, ali gre za štiri člene ali bi šlo za celovito spremembo zakona rabite dvotretjinsko večino v Državnem zboru. In Jaz mislim, da bi ne glede na to in ne glede na to, da so stvari več ali manj v celoti pripravljene lahko prišli tudi s celovito spremembo zakona tudi danes pred ta državni zbor.  Vemo, da je bila ena takšna zadeva obravnavana tudi leta 2016. Predlog takrat ni bil deležen te dvotretjinske podpore v Državnem zboru. Med drugim ga niste podprli tako v SDS, kot v NSi. In še enkrat, referendum se v skladu z zakonom oziroma postopki referenduma pač morajo odločati z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.  Razumem lahko to, da je to hitenje, ki se meni sicer zdi problematično, posledica trenutne krizne situacije, a vendar nikakršna krizna situacija ne more biti razlog za neko nespametno početje ali pa krčenje demokratične ureditve v naši državi. Težava lahko nastane predvsem takrat, ko so v nekem zakonu, ki ga želimo sprejeti oziroma da velja takoj, težave, ki so sporne. Ne bom jih sedaj ponavlja, ker sta jih kolega pred menoj že omenila. In takrat lahko pač pridemo do neke težave, ki je iz nekega demokratičnega vidika sporna.  Bistvo te spremembe je, da doslej je Ustavno sodišče odločalo o tem, ali je odločitev Državnega zbora o tem, da je referendum nedopusten, ustavno skladen in pravilen in je lahko sodišče referendum vseeno dovolilo. Sedaj na podlagi zakona pa v primeru teh zakonov, se pravi referendum sploh ni več mogoč. Lahko pa se oceni ustavnost takšne odločitve Državnega zbora, kar pa pomeni, da Ustavno sodišče lahko pove, da Državni zbor ni ravnal prav in razveljavi cel ali pa del takšnega zakona. Ne more pa torej priti do izvedbe referenduma in odločanja državljank in državljanov o zavrnitvi sprejetja zakona, kar pa pač je drugače od tistega kar ste spoštovani minister povedal prej.  Zakaj tako hitite s temi štirimi členi in njihovimi uveljavitvami? Jaz razumem, kot sem rekel, da pač želite hitro uveljavitev sprejetje zakonov. Ampak, spoštovani, poglejte, Vlada ima vseeno na voljo in mehanizme za retroaktivno veljavo zakonov in to smo že uporabljali in bi lahko takšne krizne zakone reševali tudi na ta način, ne s takšno spremembo kot je ta, ki ureja referendum. Vemo v čem je težava. Težava pri vas se nahaja v tem obveznem 7 dnevnem roku, ki ga mora upoštevati predsednik preden pošlje zakon v razglasitev. Vendar že danes imamo zadostno pravno podlago in tudi prakso, da pa Državni zbor zavrne razpis referenduma in to lahko stori že v fazi dane pobude za referendum, ča pač oceni, da bi bil referendum nedopusten, ker zakon že predvideva nujne ukrepe in to smo že počeli. Če se spomnimo Zakon o obrambi iz leta 2015 je šel na tak način. In zato ne vidim te potrebe po hitenju, ki jo Vlada s temi štirimi členi spremembe prihaja pred nas.  Morda še za konec, poglejte, Ustava sicer govori o nedopustnosti referendumov zoper tovrstne nujne zakone. A vseeno moramo biti pri zakonodajnem urejanju tako pomembne pravice kot je pač ustavna pravica do referenduma in odločanja državljank in državljanov izjemno previdni. Namreč, izkušnje iz preteklosti nam kažejo, da takšne določene omejitve pravice do referenduma, pa bodisi ali so upravičene in ustrezne, je treba biti pozoren in preprečiti nek namen izvršilne ali pa zakonodajne veje oblasti, da bi se referendumska pobuda nesorazmerno omejila in pomembnost te pravice in zagotovitve njenega pravnega varstva pa je večih odločbah že ugotovilo Ustavno sodišče in tudi poudarilo. Zato še enkrat poudarjam, da to hitenje in določba 21.a člena pač spominja na nekaj drugega. In jaz mislim, da moramo biti s tega vidika še toliko bolj previdni.  Morda samo še glede amandmaja, ki smo ga v LMŠ vložili. Vi v predlogu zakona v 21.a členu praktično položite zakonodajalcu, torej Državnemu zboru v usta predlog sklepa oziroma način ugotovitve sklepa in jaz osebno menim, kot tudi v LMŠ, da bi pač morali takšen sklep in takšno spremembo sprejemati tudi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev v tem zakonu in tukaj niti jaz, niti naša stranka od tega ne odstopamo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja ima besedo Anja Bah Žibert Poslanska skupina SDS.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Tudi z moje strani lep pozdrav! Poglejte, danes se pravzaprav pogovarjamo o zadevi, ki traja oziroma gre za leto 2013, ko je Ustava določila omejitve glede prepovedi referenduma v določenih okoliščinah. Kolegice in kolegi, če bi to rešili takrat, potem danes takšne situacije ne bi imeli. Bilo je rečeno, kaj vse bi morala sedaj narediti ta vlada, rešiti zakon v celoti, rešiti stvari, ki jih drugi niste naredili, spoštovani. Imeli ste nenazadnje tudi v tem mandatu čas, da bi se ta stvar rešila celovito, pa tega seveda niste naredili. Če bi bilo danes to narejeno, potem se danes s temi vprašanji sploh ne bi več ukvarjali in bi lahko v situaciji v kateri se je znašla danes ne samo Slovenija, ampak celoten svet, ko gre za naravno nesrečo, ko gre za smrtonosni virus, kjer je treba reagirati zelo hitro, sprejemati odločitve čim hitreje in da seveda rešitve pridejo do državljank in državljanov tudi čim hitreje moramo danes seveda reševati ta zakon na način, jaz mislim, kot ga je predlagala Vlada, dober. Ker, kot rečeno, že to, kar se danes pogovarjamo vidimo, da v tem državnem zboru očitno nekatere stvari nismo sposobni preseči. Nekateri v vseh stvareh vidite strahove, imate različne insinuacije, ampak poglejte, to, jaz mislim, da največ govori o vas samih, pa iz sistema iz katerega prihajate ali pa iščete tudi svoje vzornike. Ampak danes se pač pogovarjamo res o konkretni situaciji, kako rešiti to, kar je zapisano v Ustavi in med drugim določa tudi nedopustnost razpisa referenduma, ko gre za obrambo države, varnost in odpravo posledic naravnih nesreč. In poglejte, nobeden, še mesece nazaj si ni predstavljal kaj se bo dejansko zgodilo. In resna in odgovorna politika danes ve, da moramo to rešiti, ker pač za nekatere stvari se čas danes ne meri več v mesecih, ampak se meri v dnevih. Meri se tudi v trenutkih, spoštovani. Vsak dan imamo nove žrtve. Vsak dan imamo več okuženih. Vsak dan je treba sprejemati določene ukrepe. In ni res, da se tukaj omejuje kakršnakoli demokracija, ker vsak volivec ima še vedno možnost, da na podlagi nekih rešitev poda zahtevo ali gre za ustavno sporno zadevo ali ne. Tako, da tukaj pač ni res, da je omejitev taka in da lahko Vlada sprejme karkoli, potem pa na podlagi sklepa Državnega zbora se vsa zadeva zaključi in nihče več   (nadaljevanje) ne more na to vplivati. To ni res. Pravno varstvo obstaja. Vsak volivec ga ima. Seveda tisti, ki pač namigujete na karkoli, na zmanjšanje nekih demokratičnih odločitev, tukaj dejansko iščete namišljene sovražnike. Ampak jaz mislim, da imamo danes pa realnega sovražnika vsi skupaj, moramo narediti vse, da ga premagamo s čim manj posledicami, tako življenje ljudi kot potem gospodarstvo. In še veliko ukrepov bo treba sprejeti. Potem pa še kljub temu kakršnekoli ukrepe bomo sprejeli, vprašanje kako dolgo bomo živeli s posledicami tega virusa tudi po tistem, ko se bo zadeva zaključila.  Mislim, da je zakon pripravljen dobro. Tisto, kar je bilo pomanjkljivo, kar je opozorila Zakonodajno-pravna služba so za to vloženi tudi ustrezni amandmaji. Zadeve potekajo v rešitev dveh smeri. Se pravi, tisto splošno kot omejuje zakon glede 90. člena Ustave, glede Ustave in pa še posebej takrat, ko govorimo o zagotovitvi obrambe, države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Tukaj ima še vedno vlogo Državni svet, še vedno je opcija veto. In kot sem potem povedala tudi opcija, da se pač da neko presojo tudi vsak državljan oziroma volivec, če meni, da je karkoli narobe.  Ampak ne zdi se mi pa korektna danes razprava o tem, zakaj predlagatelj zakona, se pravi Vlada, ni zadeve pripravila celovito. V teh dneh sprejema ukrepe zelo, morajo biti učinkoviti, tudi zaradi tega, ker smo bili v zamudi. Z ukrepi, ki bi bili lahko že sprejeti preden je zasedal ta vlada. In danes, kot rečeno, se nam o tem zakonu sploh ne bi bilo tega pogovarjati, če bi ga sprejeli tisti, ki ste bili takrat ali pa od 2013 naprej ste imeli škarje in platno in bi lahko te zadeve uredili. Pa se niso uredile. Zato ne danes govoriti zakaj pa danes ne naredimo vse celovito v teh nekaj dneh. Jaz mislim, da pač se danes ureja tisto, kar je najbolj problematično. In jaz sem zelo vesela, da pač posamezne poslanske skupine pa vendarle vidijo, da gre tukaj za eno višjo stvar. Da gre za to, da dejansko mi zakonsko nimamo podlage za hitro ukrepanje, ko gre za naravne nesreče. In to se lahko vsi skupaj s pepelom posipamo. In danes rešujemo ravno te situacije. V eni živimo. Ne vemo kaj bo jutri, pojutrišnjem. Ampak dejstvo je, da kolegice in kolegi s predlogom tega zakona nihče ničesar ne jemlje, kajti omejitve so določene v Ustavi Republike Slovenije. Tukaj gre samo za to izvedbo, za to izvedbeno plat, da zadeve speljemo na način, da bomo lahko v kritičnih trenutkih reagirali čim hitreje. Veste ljudi ne zanimajo postopki, njih zanimajo rešitve, ki bodo čim prej prišle v njihov dom. Ampak noben pa ne želi tukaj na kakršenkoli način jemati, ne vem, demokratičen postulat in tako naprej. To ni res. To je zavajanje. Kajti, pravno varstvo je omogočeno in to gre res za proceduro. Jaz mislim, da če smo res dobronamerni v teh časih, potem v teh predlogih ne moremo videti nobene nevarnosti, nič slabega, ampak samo zato, še enkrat, samo zato, da bodo rešitve, ki so nujno potrebne lahko prišle do naših državljank in državljanov čim prej. IN vedno znova nekateri iščete neke razloge, neke strahove, strašite ljudi, dobesedno strašite ljudi. Ali se vam ne zdijo danes ljudje že dovolj prestrašeni?   (nadaljevanje) Jaz mislim, da so prestrašeni bolj kot kdajkoli prej, ker ne vemo, še danes ne vemo s kom imamo opravka. Vidite sami, da so vsak dan nove informacije glede te bolezni, glede tega virusa. Dejansko sploh ne vemo s čim imamo opravka. In zato je prestrašenost ljudi že sama po sebi dovolj velika. In govoriti o tem, da neka politika želi zmanjševati neke demokratične standarde, to je pa smešno. Politika, ki danes sprejema hitre ukrepe, učinkovite ukrepe, da pridejo do državljank in državljanov, politika, ki rešuje tudi stvari, ki so jih nekateri zamudili, pa res ne morete danes iskati v nekih zmanjšanih standardih. Napačno razmišljanje, predvsem pa zavajajoče in v teh časih nespodobno. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika? Nik Prebil replika.
Hvala lepa. Kolegica, jaz se moram odzvati na to, ker imam občutek, da nisem najbolje razumljen. Sedaj ves čas poudarjate kaj vse je bilo zamujeno, ves čas eno in isto. Jaz sem prepričan, da je bilo marsikaj storjeno pravočasno in v skladu s situacijo, ki se je takrat razvijala. Je pa situacija pad od takrat napredovala in zato ste pač sprejeli v vaši vlad ukrepe, kakršne ste pač sprejeli. Za marsikoga lahko tudi preostre, za marsikoga pa tudi manj.  Govorili smo o tem, da lahko ne glede na vse ukrepe, ki ste prej razlagala, da morajo državljani dobiti zadevo takoj, uveljavite v zakonodaji že sedaj retroaktivno.  In, spoštovani, če kdo straši tukaj ljudi jih strašite samo v vaši stranki in vaš vladni govornik, jasno, razlaga, da naj ljudje uživajo še danes, ker jutri več ne bodo mogli. In to je strah, ki na ljudi vpliva in to je nepošteno z vaše strani. In, poglejte, takšna sprememba sedaj v resnici ni potrebna, ker nihče ne bo vlagal pobude za referendum, če bodo zakoni v redu pripravljeni. Če pa boste notri dajali takšne stvari kot je 103. ali pa 104. člen pa se bodo takšne stvar dogajale. In to je tisto krčenje demokratičnih standardov, o katerih sem govoril. Hvala lepa. / oglašanje iz klopi/
Ja, jaz upam, da bo res. Izvolite.
Hvala lepa. Poglejte, to je bilo čisto izkoriščanje Poslovnika. To ni bila replika, ker midva sva se zelo dobro razumela. In moja razprava je bila čisto jasna. Se bom pa potem še enkrat prijavila, ker bom spoštovala Poslovnik Državnega zbora, ker ni nobene potrebe, da se ga krši. Vidim, da nekaterim popuščajo živci. In jaz bom pač potem, predsedujoči, se še enkrat oglasila zato, da odgovorim na nekatere spet neresnice, ki so bile…
Kaj pa je bilo postopkovno?
Postopkovno je bilo, da je kolega izrabil Poslovnik, ker to ni bila replika. Rekel je, da se nisva razumela. To, kar je on govoril, nisem jaz govorila…
No, to ni bilo postopkovno. Repliko pa ima še Rudi Medved.
Jaz pa bi se direktno odzval na izvajanje spoštovane kolegice samo v tistem delu in nočem pogrevati zgodovine nazaj, kako je bilo in kdaj je kdo, po domače rečeno, zamočil, da te spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi niso že davno uveljavljene. Rad bi samo spomnil, da škarje in platno v tem primeru nima samo vladajoča koalicija, ne vsakokratna vladajoča koalicija, ampak je za spreminjanje tega zakona potreba dvotretjinska večina navzočih poslancev. Torej, niti takrat leta 2015 ni imela škarje in platna samo vladajoča koalicija, pa tudi sedaj v novejšem času. Sam sem bil po drugo leto minister za javno upravo. In kot rečeno, vnovič smo pripravili celovito rešitev, kompletno. In jaz moram tu pač povedati, da ko smo to predstavljali lansko leto proti koncu leta poslanskim skupinam v Državnem zboru, da Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ne samo, da ni imela želje, ampak je zavrnila naš obisk v poslanski skupini, kjer bi to vsebino predstavili. Tako da ob tem, ko je pa stranka Levica že tako ali tako napovedala, da ni za   (nadaljevanje) tovrstne spremembe, smo seveda lahko ugotovili samo, da vnovič ni potrebne večine za uveljavitev teh sprememb. To je bila lahko samo posledično ugotovitev tistih razmer. Tako samo zato da se ne bomo venomer sukali okoli tega kdo je sedaj kriv, da to že ni bilo ali pa zakaj ni bilo uveljavljeno. Tako je pač bilo. Bila je želja vseh ministrov doslej in tudi sedanjega je, da se te spremembe uveljavijo. Ampak pač, kot sem že prej na začetku povedal, razmere oziroma politične volje za to pa nikoli ni bilo, kar me pravzaprav čudi. Ker je besedilo te novele, ki je tokrat na mizi, praktično identično in par mesecev nazaj pa na primer v Slovenski demokratski stranki o tem niso niti želeli govoriti. Je identična. Mi pa ga in jaz trdim, da je besedilo dobro pripravljeno takšno kot je. Mi ga želimo samo v nekem segmentu nadgraditi. Nikogar ne strašimo, nič ne govorimo, da so demokratični standardi okrnjeni. Veste, ko govorimo o suspenzu referenduma je pravzaprav normalno, da so demokratični standardi okrnjeni, ker jih pač razmere narekujejo. Ustava jih narekuje. Torej, govoriti o tem, seveda so okrnjeni. To je pač realnost tega. Mi želimo samo nadgraditi in to odgovornost za takšno odločitev, pač, razširiti na Državni zbor v širši sestavi, kot je samo vladajoča koalicija.
Repliko je želela še poslanka Nataša Sukič. …/oglašanje iz klopi/ Razprav pa še ni na vrsti. Potem se je prijavil k besedi minister Boštjan Koritnik. Izvolite.
Boštjan Koritnik
Hvala. Torej, želel sem na tri stvari opozoriti. Prvo in tega ne morem dovolj poudariti, tako širokega dostopa do Ustavnega sodišča pač še ni bilo, to, kar omogočamo vsakemu volivcu brez pravnega interesa, to je velika varovalka.  Druga stvar, rečeno je bilo, da lahko vse zakone, torej pri vseh zakonih dosežemo retroaktivnost. Ne gre za retroaktivnost in uveljavitev. Gre tudi za čakanje uveljavitve. In kot vidimo danes, psihologija ljudi, gospodarstvenikov ta trpi. Torej, vidite, da, torej so čakali dnevno, smo imeli klice, kdaj bo uveljavljeno, kako bo lahko uveljavljeno, koliko časa bodo morali čakati. Torej, odločitve se morajo sprejemati v takšnih situacijah res hitro. In vsak dan je pomemben. Mi s to spremembo dosežemo skrajšanje za 8 dni. Sedaj pa zadnja stvar v tem sklopu, kot rečeno, jaz sem politični novinec in razlogi zakaj, kaj ni bilo sprejeto v preteklosti mi niso znani. Ampak zdravorazumsko gledanje, zdrava kmečka pamet opozarja, da če bo nekaj predlog prejšnje vlade v takšni obliki, torej povsem identično besedilo, pripravljeno usklajeno in je prejšnja ali katerakoli vlada trdila, da je to idealen predlog, zakaj bi sedaj videla, torej stranka, ki je bila v vlade in katere predlog je to, potrebo po spremembah in dodatnih kavtelah. Jaz ne vem, če sem, torej nisem dovolj poudaril, pa bom sedaj, sprejemamo mehanizem za vsako vlado, ne glede na sestavo. Torej, za vsako vlado, ki se bo znašla, bog ne daj, v takšnih razmerah. Jaz bi apeliral, povratno apelira, da izprašate svojo vest, če res ne želite omogočiti katerikoli vladi, da se ustrezno odziva po mehanizmu, ki je bil že usklajevan. Kot rečeno, zakaj ni bil sprejet ne vem. Ali je prav, da ni bil sprejet? Očitno ne.   (nadaljevanje) In dejstvo, da smo izvzeli samo štiri člene od štiridesetih. Če imamo razpravo in so amandmaji že za štiri člene, ki so v identičnem besedilu, je to zame osebno, pa lahko sem naiven, dokaz, da štirideset bi jih pa še toliko težje spravili skozi. Kot rečeno, rabimo pa jih. Hvala.
Naslednja prijavljena je Bojana Muršič Poslanska skupina Socialnih demokratov, pripravi pa se Janja Sluga.
Hvala lepa, podpredsednik za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Danes so res izjemne in izredne razmere. Žal pa je Ustava bila spremenjena že leta 2013. Ob podpori ustavnim spremembam smo Socialni demokrati takrat izhajali iz ocene, da obstajajo sprejemljivi razlogi za spreminjanje referendumske ureditve. Sprememba takratne ustave in sedaj veljavne ustave dovoljuje omejiti dostopnost do referenduma. Absolutno pa ne sme preprečiti ljudstvu, da ne bi zavrnilo v državnem zboru zakonov, za katere pač smatrajo, da so za njih nesprejemljivi. Po drugi strani pa zakonov, ki jih je sprejela v Državnem zboru ustrezna večina ne more izenačiti peščica oziroma izrazita manjšina vseh volivcev. Zato je v Ustavi urejeno, da je referendum veljaven, če je dosežen tudi določen predpisan kvorum. Zakaj je bilo potrebno takrat doseči ta kvorum v Ustavo je absolutno s strani večkrat, tudi s strani političnih strank se je zlorabljal ta institut referenduma, zato smo takrat pristali ne te spremembe. Ob sprejemanju ustavnih spremembe se je takrat Državni zbor tudi zavezal, da bo v roku enega leta spremenil zakon o referendumu in ljudski iniciativi in jih uskladil z Ustavo. Ja, to bi res moralo biti leta 2014 maja, še ne ve prejšnjem mandatu, ampak še en mandat nazaj, vendar tega ni bilo.  In zakaj danes to tudi navajam? Včeraj je predstavnik Vlade gospod Predalič in tudi danes kolegica Anja Bah Žibert izpostavila to, da bi že to moralo biti narejeno, ampak jaz bi želela citirati včeraj predstavnika Vlade. Citiram: »To smo bili, ste bili oziroma poslanci v prejšnjih mandatih dolžni storiti, pa vendar ni bilo narejeno in sedaj so izredne razmere, razmere glede te epidemije, pripeljale do tega, da se bo to končno implementiralo tudi v zakonodajo.« Jaz moram reči, da je res izjemno izjemno zanimivo bilo to slišati, kajti v prejšnjem mandatu je bilo, pa kolegica Bah bo vedela, izjemno veliko interesa vloženega, pa napora, da bi uskladili ta predlog, ki smo ga imeli v prejšnjem mandatu na mizi, leta 2016. In kdo je nasprotoval? Kolegica tudi vi ste bili med njimi, SDS, zmanjkal je pa en glas tudi s strani Nove Slovenije. Vedno je potrebna dvotretjinska večina. Tako da vedno bo treba nek širši konsenz iskati, tako da ne sedaj kazati na prejšnjo vlado, na predprejšnjo vlado, da niso mogli sprejeti. Žal pač politični sistem v državi je takšen, da je pač se treba usesti za mizo, pa iskati nekako skupne cilje in skupne interese. Sedaj če vam takrat določeni členi niso bili povšeči, bom rekla, bi takrat pač predlagali umike z amandmaji in vse ostalo, ampak tudi tega ni bilo ne vem koliko narejenega. Absolutno pa je takrat Zakonodajno-pravna služba jasno opozorila, da rabimo popolnoma nov zakon, kajti takrat smo govorili o štiridesetih členih. Danes govorimo zgolj o štirih. In tudi Zakonodajno-pravna služba je danes povedala, da je ta zakon o referendumu in ljudski iniciativi le delno usklajen z ustavnim zakonom, kar pomeni, da smo na, ne vem, prvi četrtini ali prvi tretjini, ne vem. Tu bo potrebno se zazreti tudi vase kaj se je dogajalo,   (nadaljevanje) zakaj nimamo te prepotrebne spremembe v zakonodaji že danes.  In če mi dovolite, bi se še mogoče malce dotaknila tudi tega, kar je kolegica Anja Bah Žibert danes, da so z naše strani strahovi, insinuacije, jaz res moram reči, da to nikakor ne gre z naše strani. Mogoče sicer nisem bila nenehoma, mislim, izpostavljena, ampak na opozicijo nekako to letelo. Jaz moram reči, da, kot je kolega pred menoj že povedal, se absolutno strah med ljudmi seje s strani, vladne strani z novinarskimi konferencami, tudi z izjavami posameznikov in enostavno ljudje so res v strahu samo zaradi tega. Kajti, s strani opozicijskih poslancev to absolutno ni. In kot ste rekli, da imamo vse več okuženih, jaz moram reči, na srečo, so z vsemi temi ukrepi, ki so bili sprejeti te okužbe padajo, kar, moram reči, da je to izjemno izjemno spodbudno. Verjamem in upam, da bomo čim prej prišli do sprostitve marsikaterega, bom rekla, res močnega posega s temi ukrepi, da se pač zajezi ta nesrečni virus, ki nas je pač dolete. Opoziciji ne popuščajo živci, absolutno ne. Mi želimo pomagati. Mi smo tisti, ki dajemo roko konstruktivno, želimo sodelovati, kar smo že pokazali pri imenovanju vlade. Kajti, zavedali smo se, da je potrebno sodelovati. In takrat smo se poslanci odpovedali razpravam. Tudi sedaj, moram reči, da jih izjemno omejujemo, tudi pri hiringih se je pokazalo, da smo nekako kar izpustili določene stvari skozi. Ampak pri določenih stvareh pa je potrebna razprava. In danes ob tem zakonu referendumu in ljudski iniciativ je potrebno izjemno izjemno biti previden kljub temu, da je teksta takšen kot smo ga že imeli. Ampak na koncu koncev tekst, ki ga je pripravila prejšnja vlada ni prišel v vladno proceduro. Je potrebno razmišljati in seveda v zakonski proceduri se še vedno lahko zadeve spreminjajo. Zato se mi zdi povsem na mestu kar predlagajo kolegi iz LMŠ z amandmaji. Tako da o tem je smiselno tudi razmišljati.  In sedaj če se dotaknem 21. člena, ta moram reči, da ni niti sporen. Pomembno pa je, da ste v koaliciji predlagali in sledili Zakonodajno-pravni službi in ste pobudnika referenduma tudi preimenovali oziroma da ste ga uskladili z njihovim mnenjem.  Glede 21. člena bi mogoče bilo potrebno še kakšno zadevico malce popraviti. Ampak poglejte, ne bomo zapenjali, ne bomo komplicirali, kajti čakamo na ta krovni zakon, ki bo prišel v vladno proceduro. Jaz upam, da ob sedanji strukturi, ki pač je v Državnem zboru, boste sposobni to pripraviti. Kljub temu, da, ne vem, ali boste sledili vaši izjavi iz leta 2016, da boste pripravljali referendumsko ureditev po švicarskem sistemu. To bomo pa rekli pa vam kar danes povem, da to pa ne bo šlo, kajti potrebnih bo bistveno več sprememb. Kolegica se nasmiha, ampak jaz bi želela zgolj za javnost povedati, da je takrat leta 2016 kolega Zvonko Lah povedal, citiram: »Glede na to, da predsednik Vlade Republike Slovenije zadnje čase ugotavlja, da tudi spremenjena referendumska ureditev omogoča zlorabe in oviranje zakonodajnega postopka, želimo spomniti na naš predlog, da bi morali referendumsko ureditev urediti po švicarskem sistemu. Potem bi bila referendum in zakonodajni postopek povsem ločena.« Pa ne bom nadaljevala, kajti neke zadeve so še bile.   (nadaljevanje) Tako da, za to zadevo pa mislim, da še naslednjih, bom rekla, štiri leta po vsej verjetnosti ne bo dovolj velike podpore. Kajti potrebno bo poseči tudi v ustavne spremembe.  Jaz moram reči, da načelom ta zakon, ki je, je deležen podpore. Kajti, temu nismo nasprotovali že leta 2016. Bom pa rekla, da se mi zdijo amandmaji Poslanske skupine LMŠ na mestu in določene bom tudi podprla. Prav tako se mi zdi smiselno, da se skrajšajo tudi roki za odločitev Ustavnega sodišča. In absolutno, ljudje morajo imeti vpliv na odločitve, saj le tako bomo zagotovili demokratičnost države. In ja, zakon o referendumu in ljudski iniciativi je pomemben zakon, sprejema se z dvotretjinsko večino, treba ga je sprejemati premišljeno s tresočo roko. In še enkrat, nenazadnje pričakujem, da bo Vlada resnično pripravila ustavne rešitve, da končno rešimo to zagato, ki jo imamo že šest let od sprejema spremembe Ustave. In prav tako, da se reši referendumski spor, ki je potrebno ga uskladiti z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018. Zaenkrat hvala lepa. V nasprotnem primeru se bom še oglasila. Hvala.
Hvala lepa. Replika Anja Bah Žibert.
Hvala lepa za besedo. Očitno ne vem zakaj ste se vsi našli v moji razpravi, ampak jaz sem bila na vrsti takoj sicer za kolegi LMŠ, ampak moja razprava se je jasno navezala v tistem delu, ko govorimo o strašenju na kolegico iz Levice. Kdor je pač njo poslušal je lahko slišal kaj vse je bilo izrečeno.  Sem pa med drugim povedala in to je prav, da še enkrat vsi slišite, da se moramo prav vsi posipati s pepelom. Ampak vedno je pa tako, da vladajoča, bom rekla, ali koalicija ali pa oblast ima pa večjo odgovornost kot jo ima opozicija. Kajti, neke stvari pripravlja in to je pa tudi res. In tega se moramo zavedati. In jaz seveda zato še enkrat poudarjam, da danes pač rešujemo neke stvari iz zaostankov iz preteklosti, da bi bilo dosti lažje, če bi jih reševali v preteklosti. Danes se pa stvari mudijo bolj kot kdaj koli prej. In to je bilo bistvo moje razprave. Mudi se, res se mudi, zato da pač neke stvari pridejo do volivk in volivcev oziroma državljank in državljanov čim prej.
Komu replicirate poslanka Sukič? Sedaj ona je imela repliko, torej ne morete replicirati na njeno repliko. …/ oglašanje iz klopi/ Ja, verjamem, ampak ne gre, Poslovnik pač moramo spoštovati, zato sedaj v tem trenutku ne morem dati možnosti replike.  Naslednja razpravljavka je Janja Sluga, pripravi pa se Jožef Horvat.
Hvala lepa. No, jaz v svoji razpravi ne bom o tresoči roki, niti o posipanju s pepelom. Če kdo, se SMC pri tem predlogu nima za kaj posipati s pepelom. Namreč, ravno minister Koprivnikar v prejšnji vladi je bil tisti, ki je celovito pripravil predlog spremembe tega zakona skladno s tem, kar določa Ustava Republike Slovenije in dal zakon v javno obravnavo, ga popravil, uskladil, vložil zelo veliko napora v to, da bi bila zadeva sprejeta in na koncu prinesel to na mize poslancev Državnega zbora. Kot je bilo rečeno, je takrat umanjkal en sam glas. Sem pa takrat razumela, da te določbe, ki so danes na naših mizah že takrat v resnici niso bile sporne, kar se je ponovilo tudi sedaj pred štirimi meseci, ko je tudi bil ta isti zakon v javni razpravi v točno takem besedilu teh členov, kot ga imamo danes na mizah. Predlagal ga je minister LMŠ in je menil sam, da je dober, pripomb ni bilo, sedaj pa kar naenkrat ta isti minister in njegova stranka temu besedilu ne nasprotuje, pač pa ga želi nadgraditi in izboljšati. To je, ne vem, mislim, če lahko to kdo razume, to zagotovo nisem jaz. Pojdimo po vrsti. Besedilo kot sem povedala, tako ki ga imamo danes na mizi, je bilo dvakrat v javni razpravi in dvakrat v tem dolgem času, torej od leta 2015 pa vse do konca leta 2019, ti členi niso doživeli nobenih pripomb. Zdaj, če lahko kdo razume, da nek poslanec v istem stavku reče, očita da se sprejema to besedilo po nujnem postopku. Potem pa postavi vejico, niti ne piko in v istem stavku zahteva, da bi se moral spremeniti pa cel zakon, ne vem če lahko kdo to razume. In vse razprave, ki so do zdaj bile s strani opozicije, razen mogoče kolegica Bojana, so bile take, da so si sami sebi nasprotovale. Jaz se lahko strinjam, da je sprememba potrebna celotnega zakona, bili so poizkusi, bili so poizkusi tudi že v tem mandatu do seveda javne razprave, naprej pač ne, ampak dejstvo pa je, da je situacija v tem trenutku takšna, da je že po zdravi kmečki pameti najboljša možna rešitev ta, da se spremeni samo tisto kar je v tem trenutku nujno, ker sicer bi od teh istih poslancev, ki so se zdaj oglašali, poslušali pa točno ta očitek, da zakaj vendarle zdaj pa o takem nujnem postopku pa celoten zakon pa suspenz demokracije, itn. In ko nek poslanec reče, da nihče ne bo vlagal pobude, če to reče poslanec, to pa je za mene suspenz demokracije. In ko se pogovarjamo o retroaktivnosti, jaz bi vas res prosila, da se malo informirate kaj je retroaktivnost in kdaj je ta sploh možna in kdaj ne. In da ne bo kakšne pomote, bili so tudi poizkusi, da se uredi znotraj antikorona zakona v 110. in 111. členu neka pravna podlaga za to kar zdaj urejamo s tem zakonom. Ampak je bila ocena vseh nas skupaj in ustavnih pravnikov, da je ta podlaga, ki jo zdaj imamo na mizah, bistveno boljša, in da ni smiselno tvegati ustavne spornosti interventnega zakona takšnega kot je antikorona. In ne glede na to kaj tam notri piše, kako za nazaj veljajo ukrepi, tisti zakon zdaj čaka, da se razumemo, in še ne velja, ker mora preteči rok. In dane je bilo večkrat rečeno, da se hitenje zdi problematično. Ne vem, če lahko temu rečemo hitenje. Če je zakon v javni obravnavi bil v roku štirih let, dvakrat, pripomb na ta del ni bilo, težko rečem temu hitenje. Je pa minister hitel s tem, da je od poslanske skupine do poslanske skupine predlagal in obrazložil ta predlog, pa je recimo v Poslansko skupino LMŠ predlog poslal 31. marca, danes smo 7. aprila, ampak Poslanska skupina LMŠ še ni imela časa se z njim sestati. Niti ni dala nobenih pripomb, da ne bo kakšne pomote. Pripombe je prinesla zdaj pred kamero na mizo. In to pripombe, ki niso skladne s tem, kar je ta ista stranka štiri mesece nazaj zagovarjala. Niso. In še, ko berem ta vaš en amandma, ker je bilo danes rečeno, da jih je več, ampak eden, je ta amandma znotraj samega sebe kontradiktoren, če ga beremo, če ga pazljivo preberemo. Zakaj? Zaradi tega, ker ta amandma predlaga, da se po eni strani razširi krog upravičenih predlagateljev sklepa, da referendum ni dopusten. Torej poleg Vlade bi ta amandma razširil, da bi bili takšen sklep upravičeni predlagati tudi predlagatelj zakona, ki je praviloma pri interventnih zakonih Vlada, in tudi Poslanska skupina oziroma najmanj deset poslancev. Torej se bistveno razširi krog tistih, ki se lahko v nekem trenutku spomnijo pa rečejo ops, o tem zakonu pa ne bo referenduma. Po drugi strani se pa v naslednjem odstavku zaostruje predlagana večina s katero se tak sklep sprejme in se dviguje na dve tretjini. Razumi kdor more. In tega, te nadgradnje in tega izboljšanja tega člena, LMŠ-jev minister / nerazumljivo/ ni predlagal, še enkrat povem. Pa je to zdaj bistveno izboljšanje.  Jaz bi opozorila tudi na to, da Zakonodajno-pravna služba v bistvu je imela minimalne pripombe k temu besedilu, res minimalne. In te so, kot je bilo danes že povedano s strani Zakonodajno-pravne službe, v teh treh predlogih amandmajev kjer se dejansko samo dikcija popravlja skladno s temi pripombami, v bistvu že tudi vse popravljene. Še enkrat ponavljam, dejstvo je, da Ustava je bila spremenjena leta 2013. dejstvo je, da se v šestih letih ta zakon ni uspel spremeniti, da potrebne dvotretjinske večine ni bilo. Dejstvo je tudi, da smo danes v situaciji v kateri smo, ko je potrebno zelo hitro sprejeti zelo drastične ukrepe, da se pomaga ljudem, da se pomaga gospodarstvu, da se pomaga tistim, ki vsak dan stojijo v prvih vrstah za to, da je vsaj tako kot je. In da, kot sem že enkrat rekla v svoji razpravi, končno ustavimo to krivuljo rasti okuženih in mrtvih in se nehajmo tudi s temi številkami ukvarjati, ker se nam več ne bo treba. Ampak potem pa sledi druga faza. To je faza reševanja tistega kar se potem rešiti še bo dalo. In kot je minister zelo lepo povedal, vsak volivec, vsak državljan Republike Slovenije, ki ima zgolj in samo volilno pravico, lahko tudi v tem primeru zahteva od Ustavnega sodišča, da presodi ali je sprejet sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma upravičen ali ne. Bi pa jaz bila zelo skeptična pri tem, glede na pretekle izkušnje tudi, ki jih imamo s sodišči, da bi mu še skrajševala ta rok za odločanje iz 30 na 15 dni. Mislim, da z vidika kakovosti odločitve to zagotovo ne bi bilo dobro. In čeprav se lahko mogoče deloma celo strinjam s tem, da je ta čas, ko seštejemo vse te roke skupaj, mogoče zelo dolg, pa kljub temu mislim, da ni pametno tega še skrajševati.  Jaz vam res predlagam predvsem poslanci LMŠ, da se zazrete vase in dejansko razmislite ali danes nasprotujete samo zato, da nasprotujete ali dejansko v osmih dneh niste našli ure časa, da bi se dobili z ministrom in uskladili svoje poglede, pa da bi jih uskladili tudi s svojim bivšim ministrom, to bi bilo zelo dobro. Hvala lepa.
Ja, replika Rudi Medved.
Hvala lepa.  Ja, smo zazrti vase, predvsem pa seveda zazrti tudi v prihodnost, saj zdaj se nekako želi prikazati, da s tem našim predlogom omejujemo ta zakon, v bistvu to novelo zakona, da bi to pomenilo dodatno zavlačevanje pri odločanju, ampak saj nismo predlagali nič drugega kot neko kvalificirano večino za potrditev sklepa, ki ima tako daljnosežne posledice kot so suspenz referenduma, nič drugega. In kot sem že na začetku rekel, to ni nobeno nagajanje, to je pač naš predlog, tako to stvar vidimo. Zdaj, jaz nikoli nisem trdil, tudi ko smo predstavljali ta zakon, da je to nekaj najboljšega kar je možnega in seveda, tako ta kot marsikateri drugi zakon, drugo zakonsko besedilo je, če se tako izrazim, živ organizem in pač ko več ljudi več ve, smo prišli v poslanski skupini LMŠ do takšne rešitve. Torej, nič ni bilo, da je zdaj ali spregledala poslanska skupina ali pa, da minister ni spregledal. Pač skupaj smo prišli do take rešitve, ker se nam zdi pač ustrezna. Imamo različne poglede in nekaterim se zdi neustrezna. V redu je. Pač saj ne moremo vsi misliti enako, ampak da imamo pravico povedati, da stvar vidimo tako in da smo v to prepričani, pa mislim, da seveda v razmerah neke parlamentarne demokracije ne more biti nič narobe. Torej nikogar ne napadamo s tem predlogom. Že večkrat sem danes rekel, da ne govorimo o tem, da je besedilo, ki ga je zdaj prinesel minister pred poslance, slabo. Nihče ni tega rekel. Nihče ni rekel, da tega ni treba uskladiti z Ustavo. Z vsem tem se mi strinjamo. To je pač naš predlog, ravno zato, da ima ali Vlada ali katerikoli drugi predlagatelj takega sklepa vendarle pred seboj, da je treba neka večja ali pa bolj kvalificirana večina za tak sklep, ki je lahko tudi nek korektiv, v primeru, da bi 104. člen obstal v tem korona paketu, pa smo videli, da je bil vendarle za mnoge sporen, lahko pa bi tudi ostal v tem zakonu. In seveda, z enako večino bi potem koalicija sprejela tudi sklep, da referendum na ta zakon ni mogoč in to bi pa lahko v nadaljevanju pomenilo tudi razveljavitev s strani Ustavnega sodišča, ne prejudiciram, ampak lahko bi pomenilo, zakon bi pa 30 dni že veljal. In samo to bi bila naša intenca, nek korektiv oziroma neko širša razprava o takšnem sklepu, ki pa ne bi nič zavlekla cele procedure, kakšna beseda več ali manj, ampak na koncu bi bila taka odločitev lahko kvalitetno sprejeta. In to je vse, tako da se ne bom več branil kaj sem naredil kot prejšnji minister pa kako sem zdaj spremenil stališče. Stališča nisem nič spremenil.
Tri minute.
Ja, se opravičujem. Nisem spremenil stališča, ampak če se mi zdi, da se da zadeva še izboljšati, pa mislim da lahko to tudi povem.
V redu. V skladu s pravili, prekinjam sejo za 15 minut, da malo prezračimo in nadaljujemo ob 10.47.
Nadaljujemo s sejo.  Naslednji, ki je prijavljen na razpravo je Jožef Horvat, Poslanska skupina NSi. Imate besedo.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi, lepo vas pozdravljam! Jaz uživam v parlamentarni razpravi, v debati med koalicijo in opozicijo, seveda če gre za vsebino, ki jo definira dnevni red seje. Ni mi pa všeč, če gremo potem neke epske širine in odpiramo vprašanja ali pa kdo odpira vprašanja, ki preprosto ne spadajo niti na ta odbor niti v točko dnevnega reda.  Recimo prej smo slišali pripombe, pa samo tukaj naredim en izlet izven točke dnevnega red, moram se odzvati. Ja, da ni parlamentarnega nadzor. Ja dobro jutro. Vprašajte predsednika Državnega zbora zakaj ga ni in vam bo povedal, tako kot je meni po SMS, da še vedno opozicija se ni razjasnila kako glede KNOVS, itn., in predsednik čaka, da dobi predloge iz opozicije, da potem nadaljujemo posvet. To je treba resnico povedati slovenski javnosti. No, in zdaj k stvari. Tudi nimam nobenih težav se s komerkoli srečati. Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati je vedno imela, ima in bo imela odprta vrata za kateregakoli ministra, ne glede na to ali smo v koaliciji ali smo v opoziciji, kar lahko tudi zdajšnji kolega nekdanji minister gospod Rudi Medved tudi pove. Vedno smo se prav z veseljem, poudarjam, z veseljem z njim srečali, si velikokrat podali roke in tudi marsikateri predlog, njegov, kot opozicijska stranka, podprli. Zakaj? Ker je to normalno, da podpreš tisto kar je dobro. Zdaj, moji predhodniki, cenjene kolegice in kolegi, so šli nazaj v zgodovino, tudi sam bom šel, pa morda malo drugače. Danes očitati, da je bila narejena napaka takrat, ko smo spreminjali 90. člen Ustave, je nedoraslo, se opravičujem tej besedi, je nedoraslo. Bilo pa je 24. maja 2013, ko smo ob 15 uri in 1 minuta in 23 sekund, da sem točen, glasovali o ustavnem zakonu o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije. Danes govorimo o 90. členu Ustave. Bilo je prisotnih 87 poslank in poslancev, 86 je glasovalo za, 1 proti. Ja, za spremembo Ustave je potrebna dvotretjinska večina, ampak meni pa le nekaj pove, če kar 95,5 % vseh poslancev potrdi neko spremembo, 95,5 % vseh poslancev je potrdilo spremembo 90. člena. Pa če se malo poigram s številkami, od prisotnih pa je 98,8 % poslancev glasovalo za to spremembo. Tako da, meni pač te številke nekaj povedo. Bistveno drugače je bilo recimo pri spremembi Ustave, ko smo zapisovali v Ustavo pravico do pitne vode. Zakaj med drugim to omenjam? Zato, ker ja, mea culpa, Državni zbor ima večkrat mačehovski odnos do naše slovenske Ustave. Lahko na dolgo govorim o nerealiziranih odločbah Ustavnega sodišča in o tem kaj ustavni zakoni pravijo. Vsi ste že govorili o tem, da je ustavni zakon, ki je spremenil, s katerim je Državni zbor spremenil med drugim tudi 90. člen, bil objavljen v Uradnem listu 31. maja, podpisan s strani takratnega predsednika Državnega zbora Janka Vebra, 24. maja 2013, in piše: »Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi se uskladi s 1. členom tega ustavnega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.« Vsi ste izračunali s kakšno zamudo se s tem ukvarjamo. Ja, kolega Rudi Medved je želel to narediti v prejšnji Vladi. Zdaj na nek način očitki, saj so standardni ja, to poznamo, očitki opozicije, da zdaj hitimo, da brezglavo hitimo ali kakorkoli že. Na nek način sprejmem, ampak pod tem moram tudi sprejeti dejstvo, da recimo če gori hiša, da moramo mojemu prostovoljnemu gasilskemu društvu najprej naložiti, da napiše elaborat kako bo zdaj to hišo gasil in potem gre gasit. Žal tako ne gre.  Na nek način je danes, ko bomo popoldne se sestali na seji Državnega zbora in spreminjali med drugim tudi Poslovnik, lahko rečem, da je praznik demokracije. Marsikoga bom zdaj spodbod…, ne vem, marsikdo bo verjetno zrevoltiran zaradi te moje izjave, ker se nam pač koaliciji toliko očita, da krnimo mehanizme demokracije, itn., ampak danes bomo, upam, če bo tako kot je razvidno iz podpisov, spremenili tudi Poslovnik, da bo lahko ta Državni zbor deloval tudi v izrednih razmerah, kakršna je recimo epidemija novega koronavirusa. Jaz ne želim in mi v Novi Sloveniji ne želimo, poudarjam, ne želimo, da bi prišli do te faze, da bi moral Državni zbor aktivirati 92. člen Ustave in razglasiti izredne razmere. Ne želimo si tega. Želimo, da bo Državni zbor o vseh vprašanjih, o vseh rešitvah razpravljal in glasoval, ne glede na to ali sedimo v dvorani ali sedimo v Ljubljani ali pa sedimo v svojih domovih. Upam, da bo tukaj prevladala zdrava pamet. Jaz tudi ne želim, da bi bili med, kot imam podatke, konec marca je kar 17 držav od 27. članic EU razglasilo izredne razmere. Mi si želimo v Novi Sloveniji, da bi Državni zbor sprejemal ključne odločitve, ne Vlada ne predsednik republike, kar mu 92. člen Ustave tudi omogoča. ravno zdaj ta zakon? Zato, ker Ustava ni izvršilni akt. Zato piše v ustavnem zakonu, da je potrebno spremeniti Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki zakon pa je izvršilni akt. In zakaj zdaj baje hitimo? Zelo preprosto povem. Zato, da bi preprečili morebitne blokade zakonov, ki jih bomo še sprejemali in so nujni in je za njih nujno, da jih hitro sprejmemo, in da se tudi hitro, predvsem hitro začnejo izvajati, da dobijo ljudje, naše državljanke in državljani, slovensko gospodarstvo, da dobi finančno pomoč v obliki 3,1 milijarde evrov, da bi čim lažje, kolikor se seveda to da, prebrodilo posledice te epidemije. Zato ja, na nek način lahko rečemo, sinom prilike. Zdaj, pač moramo imeti na mizi ta zakon, kar se mene tiče, besedilo pravzaprav sploh ni nekaj novega, ga že poznamo nekaj časa, seveda pa še enkrat sem pripravljen in smo pripravljeni slišati, poslušati kritike opozicije, ampak kakšne prave, tiste ki temeljijo na nekih argumentih in ki temeljijo na resnici.  Tukaj moram povedati in s tem zaključujem. Ko sem začel z izjemno dobrimi rezultati v glasovanju sprememb 90. člena Ustave, sam mislim, da ni potrebna dvotretjinska večina za sklep kot to v amandmaju predlaga LMŠ in tega amandmaja ne bom podprl. Bom pa podprl koalicijske amandmaje, ki so pa preprosti in sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe.  Hvala lepa gospod podpredsednik.
Hvala lepa.  Naslednji prijavljeni je Jani Möderndorfer, Poslanska skupina SMC.
Hvala lepa predsednik.   Veliko se zdaj govori preprosto samo o tem ali je smiselno podpreti to spremembo ali ne, iz enega preprostega razloga, zaradi tega, ker je ta saga, ki že dolgo časa traja, praktično šest let, doživela neko svojo zgodbo in pa predvsem kar je bolj pomembno od tega, isti obrazi ali pa večina istih obrazov, ki tukaj danes sedi, ki so ob razpravah pri spremembi tega zakona imeli različne razprave. To si je treba preprosto priznati, ampak ni tako preprosta razlaga še posebej zato ne, ker se je tako kot je Jože pred mano začel, treba vrniti na spremembo Ustave. Ker Ustava je podlaga za to, da mi danes se pogovarjamo o tem zakonu. Sicer zelo rad, na začetku je sicer omenil, res da 90. člen, pa še dva člena zraven, ampak ves čas je bila intenca in predlog spremembe Ustave je bil zgolj samo zato, ker pač seveda, to moram povedati, ker / nerazumljivo/ spomin pač izgleda peša iz leta v leto, to je, da smo imeli pred tem obdobjem mi dobesedno poplavo referendumov, ki so največkrat temeljili na političnih igricah in preigravanjih, raznih blokad ali pa neke vrste promocij strank političnih zato, da so s temi referendumi mahale v imenu ljudstva, v imenu ne vem koga vse, da bi lahko uveljavljali in predstavljali svoje ime in na nek način s prstom kazali na vsakokratno politično opcijo katerakoli je pač že bila in je predlagala določeno zakonodajo. Tako kot je bilo danes že povedano, leta 2012, je zanimivo ta Ustava se je začela s predlogom sprememb ene Vlade, spremenila pa se je, ko je prišla vmes na oblast druga vlada, zelo podobna situacija kot jo imamo zdaj tukaj v tem mandatu. Tako pravzaprav sta se dve vladi zarotirali in v bistvu je zelo na kratek rok možno videti in slišati iste poslance kako razpravljajo o posameznem istem vprašanju. Jaz podpiram spremembe, da ne bo nesporazuma, sem jih podpiral, Ustavo, z jasnim razlogom. Takrat smo mi s to Ustavo prvič ne samo zmanjšali referendume, ampak smo tudi odvzeli pravico poslancem in državnim svetnikom, da lahko predlagajo referendum. To je ključno. Zaradi tega, ker smo s tem presekali igračkanje z ljudsko iniciativo. To je referendumom. In kljub temu se je po tej spremembi še vedno, so se pojavila vsaj dva ali pa trije referendumi, kjer je bilo več kot očitno, da zadaj stoji samo politika in nobena ljudska iniciativa, to si upam še danes trditi, ampak je pa tega bistveno manj od te spremembe naprej, to je pa dejstvo. Dejstvo je tudi to, da v resnici bi morali spremembo oziroma tako, bom potem najprej zaključil z Ustavo. Ne smemo pozabiti, da takrat, ko smo Ustavo spremenili, to je bilo na začetku samo enkrat povedano, danes mislim, da od kolegice iz Levice, smo na isti seji tisti dan spreminjali tudi spremembo mislim da 48. člena, če se ne motim, da ne bom govoril na pamet, ja, kjer smo v bistvu spreminjali fiskalno pravilo. In tako visoka stopnja glasovanja, damo si roko na srce in nehajmo govoriti o tem kako smo bili složni, ne vem kaj še vse, tukaj je bil dogovor narejen in v bistvu sporazum, če se bo podprlo fiskalno pravilo, se bo podprlo tudi spremembo Ustave in zato je tudi prišlo do tega, da je samo eden od prisotnih, to je bil kolega Vogrin takratni, glasoval proti. In to so fakti. Potem se je pa seveda računalo na to, če so spremembe v Ustavi zapisane, imamo itak še pred nami zakon in z zakonom se bomo pa malo igrali in točno to se je zgodilo. In zakon kadarkoli je bil predlagan, v katerikoli Vladi, nikoli ni mogel doseči svojega zaključka, čeprav smo vsi vedeli, da moramo urediti to vprašanje že zaradi tega, ker je tudi ustavno sodišče svoje povedalo in v resnici, tako kot je bilo danes na različnih razpravah povedano, je bilo treba z izvedbenim aktom tudi povedati kako se bodo te stvari peljale. In zato je Zakon o referendumu in ljudski iniciativi bil vedno predmet samo političnega kupčkanja in igračkanja. Zdaj smo pa v situaciji, ko res krvavo rabimo ta zakon ali pa vsaj ta del. To je pa dejstvo. In je seveda, roko na srce, marsikdo pozabil na to politično igračkanje in je zdaj pripravljen to sprejeti, smo pripravljeni to sprejeti, bom govoril o množini, zato ker vemo, da je res včasih v tej situaciji vsak dan lahko res izgubljen dan, še posebej zato, in tukaj, če je bila ta večina dosežena pri Ustavi, in če smo bili iskreni ko smo Ustavo spreminjali, pri teh štirih tako imenovanih sidrih, ki so bila vnesena v Ustavo, kdaj pa referendum ne more biti izveden, je treba potem to samo še izpeljati, seveda z zakonom.  Ne bom se opredeljeval do tega zakaj neki amandmaji danes so na mizi in predlog takšen ali drugačen, ker je v končni fazi nepomemben. Za mene je bolj pomembno v tej razpravi ugotovi ali imamo dvotretjinsko večino. Vsak se naj pa potem podpiše pod to ali bo sodeloval v tej dvotretjinski večini plus, dvotretjinska in plus ali ne. V končni fazi jaz vedno pravim, stvar gre vedno v zgodovino in ne čisto v pozabo in hvala bogu imamo magnetograme, imamo neka določena dejstva zato da, ko bo prišel trenutek resnice in jaz to dostikrat počnem prav zato, ne glede na to ali je to levo ali desno, zato da se ve kako so se kakšne stvari sprejemale in ali so se sprejemale s figo v žepu ali ne.  Strah in bojazen, ki nastaja ob tem ali se bo to zlorabljalo ali ne. Sam osebno trdim, da ta strah je vedno prisoten. Vedno. Nenazadnje, če sem bil proti ZUJF sem, kot aktu kot forma, sem zelo nesrečen in to sem sem tudi na glas povedal, tudi pri tem korona zakonu, to pa zato, ker sem prepričan, da je takšen zakon, ki je pokrival 20 področij, lahko in možno sprejet v roku parih dni, če bi jih urejal v vsakem zakonu posebej. Ni 20 – je 20 področij – ampak ni 20 zakonov bilo za uredit, da se razumemo. Mislim, da jih je bilo ene 7, 8 zakonov, ampak 20 različnih področij. Pa si greste lahko pogledat, pa bomo videli, da to drži. Zakaj? Zaradi tega ker, če imamo redno sejo in imamo na redni seji tudi po 20 zakonov, jih v celemu tednu sprejmemo, pa če računamo, da ob ponedeljkih imamo poslanska vprašanja, se pravi je, ni takšen, kakršen bi moral bit in da dostikrat praktično končamo v petek, pravzaprav v treh dneh sprejmemo vse te zakone in je stvar rešena in bi zadostil tudi tistemu, kar pravna stroka vedno govori, da so takšni ali pa tovrstni zakoni, integrirani v en zakon, pravzaprav nedopustni in nepregledni in zelo hitro se da z njimi manipulirat. Zakaj pa to govorim? Da ne boste mislili, da se oddaljujem od predmeta, ki ga danes obravnavamo. Zato, ker je bilo danes večkrat omenjeno, da se v takih združevanjih, sploh ne vem, kako bi imenoval to formo, tega zakona, v bistvu pojavijo včasih stvari, ki se sploh ne tičejo teh, tovrstnih interventnih zakonov in to nas, po vsej verjetnosti, bo še čakal in, zato, od tukaj izvira verjetno tudi ta strah, zakaj ne podpret tega zakona, ki ga imamo danes na mizi, češ, noter se bojo tlačile stvari, tako kot se tlačijo. Ne smemo pa pozabit, da na referendumu, nikoli ne moremo odločat o enem členu, ki nam ni všeč, znotraj enega zakona, ampak odločamo samo o zakonu za ali proti. In to je pa ključno, zakaj ne sme bit takšnih referendumov ob intervencijskih zakonih. Še posebej zato, ker tudi tisti, ki niste glasoval za ta zakon, pravite, da je v tem zakonu bilo veliko – govorim o korona zakonu – veliko dobrih stvari. In iz tega razloga seveda, ni na odmet, ko rečemo, zakaj je treba bit pozoren, kadar razpravljamo o teh stvareh. Zdaj, naj samo še povem, aha… Tisto, kar se mi zdi še ključno, je to, hitrost tega zakona. Ja, roko na srce, takšen zakon je res malce neobičajno, da se ga tako hitro sprejme, ampak za mene, olajševalna okoliščina je, da v resnici o tem zakonu razpravljamo že 6 let. To je fakt. 6 let, več mandatov in vsi se na koncu strinjamo, da pravzaprav je to treba uredit. Enkrat pod formo celovito, enkrat pod formo časovne dimenzije in kaj ti jaz vem, kaj še vse. V resnici, pa je problem samo v tem, strahu. Jaz mislim, da imamo, tako v Državnem zboru in tako volivci in volivke, imajo dovolj veliko varovalko, da je možno, kadar se bo seveda sprejela kakršnakoli, misleč, nezakonita ali neustavna odločitev, vedno, da se temu, bom rekel, tako nasprotuje in preverja, ali je to res bilo storjeno ali ne. Nenazadnje, jaz verjamem, da tudi Vlada, pred katero vlada velik strah, po represivnih prijemih, veste, danes niso več mediji tisto, kar je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ko so bili samo poročevalski, ampak, v času interneta, v času digitalizacije in tako naprej, praktično je vsak državljan lahko v isti minuti seznanjen, kaj se dogaja v tej hiši in kakšni ukrepi se sprejemajo in temu primerno seveda tudi odreagirajo in nenazadnje, dokaz za to je, da je bil recimo v prejšnjem zakonu, ki smo ga imel prejšnji teden v tem Državnem zboru, 104. člen umaknjen in popravljen 103., saj drugače ne bi bil, če tega ne bi bilo, v to sem prepričan. In, zato jaz mislim in prepričan sem, da je treba te stvari preprosto potrdit, sprejet, predlagam pa ministru - ker je bilo danes večkrat povedano, da zakon ni celovit in ne ureja vprašanj – da pretestiramo to iskrenost, levih in desnih, zelenih in kodrlajsastih, kakor hočete, meni je vseeno. Preverimo… Minister naj takoj po sprejemu tega zakona vloži še vse ostale spremembe in naj teče postopek. Me zanima, ali bo sprejet? Bomo videli… Bojim se, da se bojo, pa nimam rad, kadar imam prav, ampak bojim se, da se bo uresničil to, o čemer govorim zadnjih 15 minut – politično nasprotovanje zaradi »inata«, ker si v neki trenutni poziciji in tako naprej in nekdo bo potem spet rekel, da potrebujemo še čas, pa še razmislek, pa kaj ti jaz vem, kaj. Ne bi rad, veste, ker enkrat se je to že zgodilo in zelo nasprotujem. Veste, kaj je bolj nevarno od vsega tega, kar se mi tu noter gremo, konkretno s tem političnim nagajanjem? Bolj nevarno je, ko začne Ustavno sodišče odločat namesto Državnega zbora in mi mu prav dajemo v roke napotilo ali pa darilo, da enkrat to počne in enkrat je to že naredilo to Ustavno sodišče in ne bi si želel, da to počne zdaj vedno več in da to celo postane praksa. Da ne bom govoril v prazno, jaz še danes, pač enostavno, preprosto, ne sprejmem dejstva, da je Ustavno sodišče ustanovilo Občino Ankaran in da še danes nimamo zakona, kjer je ta občina ustanovljena, ko pa vemo, kdo lahko edini v tej državi ustanavlja občine – samo Državni zbor, pa še to na podlagi samo odločitve oziroma referenduma in tako naprej in tako naprej, pa smo spet pri isti zgodbi. Tako da, to se mi zdi zelo pomembno, zelo pomembno, da imamo seveda v uvidu, kadar se odločamo in ko sprejemamo tudi takšno odločitev. To odločitev seveda podpiram, jo bom sprejel, bom pa še bolj vesel, če bo minister takoj, po tem sprejemu, vložil še predlog zakona, istega zakona, z ostalimi spremembami, ki so bile pripravljene že v prejšnji Vladi, prejšnjem mandatu in od samega začetka zadnjih 6 let. Hvala lepa.
Ja, hvala lepa. Besedo je želela predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Gospa Katarina Kralj, beseda je vaša.
Katarina Kralj
Hvala za besedo. Jaz bi samo na kratko pokomentirala amandma Poslanske skupine LMŠ k 21. členu in sicer, glede dveh vprašanj. Prvič, glede »predlagateljstva« sklepa po 21. členu. Zdaj, v osnovnem besedilu je predlagano, da je to izključno Vlada. K temu v Zakonodajno-pravni službi nismo imel pripomb, ker se nam zdi smiselno, ker gre za nujne ukrepe, ki se sprejemajo po nujnem postopku, predlagatelj pa je lahko le Vlada in to je zdaj določeno, kajne, v osnovnem zakonu, ožje, kot pri 21. členu, to je ta splošna ureditev, kjer velja pač ta splošna poslovniška ureditev in lahko predlog sklepa, lahko vloži vsak poslanec, matično delovno telo in Vlada. Zdaj, z amandmajem LMŠ pa se širi krog predlagateljev na štiri, ampak le pri 21. členu, kar je pa zdaj nekoliko neskladno, med obema členoma. Če se bo šlo v širitev pri 21.a členu kroga predlagateljev, potem se mora nujno širitev opravit tudi v 21. členu. Kakorkoli že, sklepno lahko povem, da predlagatelji sklepa po 21. in 21. členu morajo biti kvečjemu isti, lahko pa so pri 21.a ožji, ne pa obratno. To je glede tega vprašanja. Drugo vprašanje pa glede sodnega varstva in skrajšanja tega roka za Ustavno sodišče na 15 dni. Moramo povedat, da v veljavni zakonodaji so najkrajši roki, ki so do sedaj določeni za odločitev Ustavnega sodišča, 30 dni. Gre sicer za »instrukcijske« roke, vendar se jih Ustavno sodišče praviloma drži in ta rok 15 dni, bi bil pa, glede na izjemno zahtevnost te tematike, zelo, zelo kratek. Tu moram povedat še naslednje. Zdaj to, posebno sodno varstvo, po zadnjem odstavku, je namenjeno vsakemu volivcu in tu bo volivec pred Ustavnim sodiščem uveljavljal, da bi Državni zbor mogel razpisat referendum, pa ga ni in da je ravnal »neuskladno«. Tako da, po teh 45 dneh bomo mi prišli šele do odločitve Ustavnega sodišča, a je bila odločitev Državnega zbora skladna z Ustavo ali ne. Če bo ugotovilo, da bi referendum mogel bit, da je bil torej ta sklep neustaven, bo, bodisi zakon razveljavilo, ve enem primeru, tako imamo tudi že prakso, je celo odpravilo uveljavitev in vrnilo zakon v določeno fazo zakonodajnega postopka. To je zdaj posebno sodno varstvo. Veliko poslancev je razpravljalo v tej smeri, češ, ja, po 45 dneh bomo lahko prišli šele do odločitve, ali je bila kakšna določba ustavno sporna, kajne, to pa ne drži. Poleg tega sodnega varstva, ki ga imamo zdaj specialno po temu zakonu, imajo pa vsi upravičeni predlagatelji tudi splošno sodno varstvo, po Zakonu o Ustavnem sodišču, v katerem pa uveljavljajo neustavnost posameznih določb. Tako bo lahko recimo, upravičen je predlagatelj, je tretjina poslancev, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Državni svet, lahko pa napadlo ustavnost posameznih določb zakona, kajne, tako da… in celo predlagalo začasno odredbo, to je pa ključno. Če bi, potencialno Državni zbor zdaj v enem, tem mega zakonu, sprejel neko neustavno odločitev, bi lahko šli po teh splošnih pravilih, zahteval presojo ustavnosti, plus začasno zadržanje. Začasno zadržanje, je v bistvu, je največje varstvo, da ne bi do odločitev Ustavnega sodišča prihajalo do kršitev. Tako da, ta rok, 15 dni, ki je res zelo kratek, s tega vidika predlagamo, da se ponovno pretehta. Hvala.
Ja, hvala lepa. Besedo ima prijavljena Nataša Sukič, Poslanska skupina Levica. Izvolite.
Ja, najlepša hvala, predsedujoči. Najprej bom kar se odzvala na to zadnjo trditev. Glejte, spoštovana kolegica, dobro veste, da če je v mega korona zakonu 111. členov, od katerih je 103. člen ustavno sporen, da verjetno noben pri zdravi pameti ne bo šel v to, da bi cel zakon zadržali, ki pač koristi ljudem. Kar se člena tiče, bomo pa gotovo vlagali ustavno presojo, o tem ni dvoma. Zdaj, kolegica iz SDS, Bah Žibert, poglejte… Prej ste nas pritlehno spet okarakterizirali, kot da nas preganjajo demoni in strahovi preteklosti, vezani na neke naše vzornike - lahko si samo predstavljamo, kaj je imela kolegica v mislih. Jaz vam bom takole rekla; ne, ne preganjajo nas demoni in strahovi, glede na neke »kobajagi« vzornike, ki niti ne vem, katere imate vi vse v glavi, jaz gotovo nimam pred sabo recimo lika Stalina, kajne, ampak, se pa vsi dobro spomnimo Depale vasi. Ti strahovi pa so močno prisotni, ko se je recimo, ko se je dogajalo na ravni represivnega aparata, ko se je vojaška sfera vtikala v civilno in take stvari so se dogajale, v zvezi z vašo stranko oziroma nosilci vaše stranke. Tako da, zaupati ljudem z takšnim pedigrejem, pač ne gre kar tako, sploh, ko se pogovarjamo o spremembah tako pomembnih stvari, kot je sprememba Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kjer gre »očigledno« za oženje seveda pravic ljudstva, da bi lahko sprožalo referendum ob kakšen ustavno spornem vprašanju, ko gre »kobajagi« za neke posebne razmere. In prej sem lepo dokazala in pokazala, kaj se je zgodilo že v prvem korona paketu, 103. člen je ustavno sporen in posega na področje človekovih pravic. In, ko smo že pri sejanju strahu, to seje strah med ljudi – razni 103. členi, 104., ki je bil sicer umaknjen, ki je bil še nekaj hujšega… Si predstavljate, da vam vpade policija kar tako, v stanovanje, brez nekega posebnega sodnega naloga, da vas sledi po mobilnem telefonu, ja pa kaj je to? Mislim, ali tega naj se ne bojimo, ali kako? In to je tisto, ali pa izjave, Kacina – uživajte še ta vikend, dokler lahko. Mislim, to je tisto, kar seje strah, ne pa to, da opozicijski poslanci opozarjamo, da je treba biti previden, ko gre za takšne »podtaknjence«, kot je 103. člen in tako naprej in ne vemo, kaj bomo dobili v drugem korona paketu, nismo še tam. Nismo ga še videli, tako da, se lahko samo vprašamo, ko boste danes tole izglasovali, kaj vse nas še čaka, kakšen paket presenečenj, nas še čaka. Ampak vrnimo se malo v zgodovino, kajne, ker očitno imajo eni res neverjetno amnezijo, pa čeprav gre za leto 2016, za to, isti poskus, uveljavitve novele, kjer je bilo že predvideno to, za zakone o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, se določa poseben postopek, na podlagi katerega bo šel zakon takoj v razglasitev, volivci pa ga lahko glede njega nato vložijo zahtevo za presojo ustavnosti. To je bilo že takrat noter, leta 2016. No, 5. 4. 2014, na 16. seji Odbora za notranje zadeve in javno upravo pa smo lahko slišali spoštovanega kolega, mag. Branka Grimsa, povedati sledeče, navajam: »Vsem lep pozdrav. V Sloveniji ima oblast ljudstvo, uresničuje jo neposredno. Tisti, ki poznate Ustavo, veste, da sem ravnokar citiral člen Ustave in to v pravilnem zaporedju« - potem pa še nadaljuje – »in z volitvami, pa po načelu delitve oblasti…« In tako naprej. Se pravi, ko so nekoč sprejemali, kot »ustavodajalci«, Ustavo, so dajali referendum, torej, neposredno uresničevanje pač oblasti ljudstva, na prvo mesto. To se je danes že kar malo pozabilo. Zadnja sprememba Ustave je to do neke mere »relativizirala«. Jaz samo upam, da bo nekoč neka drugačna večina, da bomo šli v tisto smer, ki jo zagovarjam ves čas. To v smer švicarskega modela Ustave. Vemo, kakšen je švicarski model. Mislim, da imajo 1 ali 2 dneva na leto, ki sta referendumska dneva, kjer lahko odločajo državljani in državljanke, pač, o aktualnih zadevah, karkoli, o več hkrati. Rešili bi vse probleme, vse možnosti zlorab in predvsem bi rešili vprašanje demokracije. Potem bi imelo ljudstvo prvo in zadnjo besedo, tako kot se v demokraciji edino spodobi. Da bi pa to pri sedanji ustavni ureditvi lahko vsaj v največji možni meri ohranili in uveljavljali pri vsakokratnem glasovanju, je pa seveda brezpogojno nujno, da se določi rok, do katerega je Državni zbor zavezan spoštovati odločitev na referendumu in da ne sme pod nobenim pogojem sprejemati nasprotnih odločitev. Zdaj je ta rok 1 leto. Ta rok je brezpogojno treba ohraniti. Dobro bi bilo, če bi ga tudi podaljšali. Osebno mislim, da je predlog, da bi to veljalo do konca mandata, dober. To bi bilo, to samo dobro besedilno uskladiti, kar je lahko konec mandata, tudi bližje kot 1 leto, se pravi 1 leto bi moralo biti v vsakem primeru minimum, sicer pa načelno ostaja zaveza za čas mandata. Samo na ta način sploh lahko še govorimo, da smo demokratična država. Če bi se ta člen črtalo, tako kot je bilo zdaj predlagano v vladnem predlogu oziroma koalicijsko podprtem predlogu besedila, bi bil to nepopisan škandal. Veste kaj to v praksi pomeni? Da bi ljudstvo moralo doseči kvorum, da bi razveljavilo neko odločitev, sprejeto v parlamentu…« In tako naprej in tako naprej…. Skratka, na tej seji, SDS ni podprl novele, ki je bila predlagana in ker je tudi kolega, takrat poslanec, Dobovšek, zapustil sejo, zadeva ni uspela. Danes, pa vidimo popolni obrat, ampak nihče ni omenil, zakaj se tako mudi? Eno so razni 103. členi in dajanje, vedno bolj, vedno, torej, pretiranih pooblastil policiji, v tem primeru 103. člena, popolnoma nepotrebnih, kar nima nobene zveze z bojem proti koronavirusu, da se razumemo, drugo pa je nekaj, na kar pa danes še prav nobeden se ni ozrl ali pa opozoril ali pa pomislil, in sicer, kaj nas čaka pravzaprav v naslednjem paketu, ki prihaja pred nas, se pravi, paketu, kajne, če mi to danes sprejmemo, ki bo že obvarovan morebitne iniciative za referendum, česar se očitno tako zelo boji ta vlada in zato tudi verjetno tako hiti, domnevam. In sicer, naslednji paket ne bo pretežko več delil pomoči, ampak bo nekakšen, kako naj rečem, simbolno rečeno, nekakšen novi ZUJF, ki bo posegel, ki bo bolj srednjeročno in dolgoročno že posegel v uravnavanje te sanacije, od te krize, ampak na kakšen način, gotovo bo posegel, hočeš, hočeš, tudi v socialne in tudi v delavske pravice in, pač, to je treba vedet. Nekako bomo morali to krizo sanirat in, če jo bomo sanirali, ponovno, na plečih tistih, ki so že danes v najbolj ranljivem položaju, se pravi, s »fleksibilizacijo« trga dela in zaposlovanja, recimo, z raznim teptanjem socialnih in delavskih pravic, potem, kaj bomo naredili, sploh ne bo možen referendum. Ljudje sploh ne bodo več imeli priložnosti in možnosti, sprožiti iniciative, da bi soodločali o političnih odločitvah in ne o nekih strokovnih ali pa nekih, zajezitvenih odločitvah, v zvezi z samim virusom, ki je tukaj seveda naša trenutno grozljiva resničnost. In to se v resnici lahko zgodi in zaradi takih stvari je treba bit previden.  Ljudem, suspendirat to možnost, na take načine, oprostite, je milo rečeno, neodgovorno, ker ta naslednji paket, ne bo samo paket za tukaj in zdaj, za te 2, 3 mesece nekega obsednega izrednega stanja, ampak bo najmanj srednjeročno, če ne tudi dalj, nekako vplival na življenja ogromnega števila državljank in državljanov in tega, danes, tukaj, očitno ni, ne vem, noben hotel omenit ali se pa noben ni spomnil. Zdaj, žalosti me no, da minister reče, ali pa, ne vem, po eni strani pa, veseli, da je razkril ozadje zadeve… Minister je prej rekel, psihologija gospodarstvenikov trpi, češ, če zamujamo s temi zadevami. Prvo kot prvo, je treba reči eno stvar – prvi mega zakon bo, torej, podelil pravice, ki so predpisane noter, od 13. marca naprej, kljub temu, da je bil zakon sprejet pozneje, časovno pozneje, bodo te pravice ljudem dodeljene od 13. marca naprej, da se razumemo. Tako da, se izgovarjati, da bo kdorkoli kaj prikrajšan, samo zato, če bo na neko uveljavitev zakona treba čakati, ne vem 8 dni, namesto 1 dan, oprostite, je pa res, res, milo rečeno, tako prozaičen slepilni manever, da kaj takega pa še ne. Psihologija gospodarstvenikov, spoštovani minister, res trpi, mislim, ne vem, mogoče bi se bilo pa treba vprašat, kako bo trpela psihologija tistih, ki jih boste, recimo, udarili z naslednjim korona paketom, kajne. Ampak, pač, priznali ste, v ospredju je kapital, interes kapitala. Me zanima, če bodo v ospredju resnično interes delavstva, delavcev, ljudi, ki vemo, da tudi v tej korona krizi, kjer se tako prekomerni ukrepi uveljavljajo, kot je zamejevanje, da ne smemo iz občine v občino, medtem pa se 100 tisoče ali pa 10 tisoče delavcev vozi vsak dan v Ljubljano, to pa lahko, in to v tovarne, kjer niti nimajo zaščitnih mask. Res zanimivo, kakšen je to boj proti virusu, no, da takole rečem? Še kolegici Sluga bi rekla, ki je prej imela tudi nek, svoj trenutek, kjer je bilo čutit, da jo moti, da imamo opozicijski poslanci sploh še svoja mnenja… Ja, pač imamo jih, no. Ampak očitno vas še bolj moti, da bi ljudstvo imelo svoje mnenje na morebitnem referendumu. Pa ves čas ste se hvalila, kako ste vi seveda bili ves čas za to zadevo. Seveda ste bili, vaša Vlada je leta 2015, če se ne motim, celo hotela zamejit neke referendume v občinah ali ne vem kaj, saj se več ne spomnim točno… V glavnem, zelo ste bili demokratični, že takrat, no, tako da, res, vsaka čas. In zdaj, še enkrat, ob zaključku, no – poseganje v pravice delavcev nižanje plač, nižanje socialnih pravic, ponovni poskusi privatizacije storitev. To niso neki izmišljeni scenariji, to so kar realni scenariji, ki nas lahko doletijo, zato pač upam, upam, da se motim, kajne, to boste kaj kmalu pokazali in dokazali z drugim korona paketom, ampak, v parlamentu smo zato, da opozarjamo na potencialne nevarnosti, da podrobno pogledamo razne predloge in da ne gremo kar tako zlahka v spremembe nekega člena Ustave – v tem primeru 90. Pač ne gremo. Ustava ni kar nekaj, kar se s tako lahkotnostjo spreminja, sploh kadar so v igri takšne nevarnosti, no. In, skratka, poglejte, če se bo to zgodilo, če se bo to zgodilo, kar sem pravkar omenila, bo pač takrat prepozno, žal mi je. Ljudje ne bodo imeli možnosti za referendum, pa čeprav bodo njihove socialne in delavske pravice recimo poteptane, ne bodo imeli, tako kot očitno nimamo več možnosti se zbirat ta trenutek, kajti zbiranje je prepovedano. Skratka, očitno ta Vlada v treh, v dobrih teh treh tednih, zelo, zelo premišljeno pelje stvari in bo očitno poskušala narediti vse, da je ponovno ne odnese ulica, kar se je Janezu Janši zgodilo pred nekaj let. Pač, v Levici zaradi vsega povedanega, absolutno pri tem ne bomo pomagali, pa tudi če ostanemo sami, v tem trenutku, ki bomo glasovali proti temu, popolnoma nepotrebnemu manevru, ki se ga greste danes, tako na hitro in tako na silo. Dejstvo je – in tega nam ne morete očitat – od prvega dne epidemije se trudimo biti konstruktivni, vložili smo ne vem koliko amandmajev na prvi mega korona zakon. Ali je bilo kaj sprejetega? Je bilo kaj upoštevanega? Pa so bili to dobri predlogi, predlogi, ki bi bili v prid ljudem. Vsi pravite, da delamo za ljudi. No, in kaj je bilo narobe z našimi predlogi? Verjetno samo to, da smo jih pač dali mi, ki smo pač opozicija in toliko vam je torej do ljudi, da niste upoštevali. Upam, da bo v drugem mega zakonu se še kaj znašlo, od tega, upam, kajti mi bomo ponovno to vlagali. Ves čas nas pozivate k dialogu. Ja, smo za dialog, samo, dialog ni, da se vi smehljate in nas pozivate k dialogu, potem pa ste gluhi, za vse naše pobude in čisto ničesar ne sprejmete, pa čeprav veste, da je dobro. Še celo tako daleč greste, da kakšno stvar potem na koncu posvojite in jo predstavljate kot svojo ali jo poskušate predstavljat kot svojo. Ampak, saj je vseeno, važno je, da bo do ljudi prišlo čim več dobrega. Ne gre za to. Gre pa za to, da nehate manipulirat in zavajat, da kdorkoli nagaja, če v opoziciji nekdo opozori na neke realne nevarnosti in če vas spomni na vas same, na vaše lastne pomisleke, še nekaj let nazaj, na vašo lastno - kako naj rečem - takrat, bom rekla, pravilno ugotavljanje, kako je demokracija pomembna reč, ampak na tak način, dragi moji, da korak po korak to demokracijo takole krčimo in »odjemamo« ljudem, pač ne more biti praznik demokracije, kot je danes nekdo izjavil tukaj. Prav nasprotno. In bojim se, da bo na koncu še edini praznik demokracije, če bomo šli po tej poti, da bodo samo še volitve vsake 4 leta. Upam, da bo vsaj to ostalo. Hvala.
Ja, hvala lepa. Če sem prav razumel, je replika Janja Sluga, Poslanska skupina SMC. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. V bistvu imam repliko in postopkovno, pa bom najprej v repliki. Mi smo se zdaj že v resnici navadili, da Levica brez nekih posebnih argumentov, kar nekaj na pamet zavlačuje na vseh sejah delovnih teles, pa tudi na sejah Državnega zbora, ampak moram zagotovit, da večina tega, kar je bilo zdaj povedano, ne drži, in ko kolegica Sukič govori, da nihče ni omenil, zakaj se tako mudi, bi jaz opozorila, da, nasprotno, ves čas, danes, v tej razpravi, razlagamo, zakaj se tako mudi in za Levico je očitno, uskladitev z Ustavo popolnoma nepotreben manever, kot se je kolegica izrazila. Jaz kaj takega še nisem slišala. Če je zadeva potrebna spremembe, zato, da bo skladna z Ustavo, si ne znam res ne predstavljat, kako je lahko to nepotreben manever. In še bi opozorila na to, kar je letelo zdaj iz te razprave. Mislim da, ko se pogovarjamo o hitrosti ukrepov, je to bistveno. Ravno Levica je bila najbolj glasna, ko so s. p.-ji, zato ker v parih dneh ukrepov še ni bilo, začeli zapirat te svoje s. p.-je. Ravno Levica. In je ves čas opozarjala. Zdaj pa ravno to hitrost očitate in govorite, da niso hitri ukrepi potrebni in da jih gospodarstvo ne čaka. Zanikate sami sebe. In zdaj imam še postopkovni predlog, če dovolite predsedujoči. Namreč, kolegica je zdaj že drugič govorila o tem, da to, kar imamo danes na mizah, je protiustavno, pa prvič nisem reagirala, zdaj pa seveda moram. Zakonodajno-pravna služba je izdala pisno mnenje, v katerem ni niti z besedico opozorila, da bi to, kar imamo danes na mizah, bilo protiustavno. Nasprotno, usklajujemo z Ustavo. Zdaj ste pa vi v prejšnji razpravi in v tej razpravi, še enkrat izjavili, da je to protiustavno. Zakonodajno-pravna služba je tudi na tem delovnem telesu že dvakrat dobila besedo in ni opozorila, zato lepo prosim, predsedujoči, da ne dopustite takšnih zavajanj in kolegico opozorite. Hvala.
/ nerazumljivo/ bom se najprej jaz odzval na to, glejte, kar se tiče, to je zdaj nekako drug očitek, da gre za dopuščanje malo širše razprave. Če ste, vsaj tisti, ki ste člani od začetka, tega sestava, na odboru, ko je bil predsedujoči še gospod Černač, slišali, da bo dopuščal širše razprave in da bo, nenazadnje nikomur ne bo natikal nagobčnika, mislim, da se situacija ni spremenila v taki meri, da bi lahko to spremenili drugače. Zato bom dopuščal tudi malo širše razprave, kar se tega tiče  Hm, replika na repliko ne gre, spoštovana kolegice, tako da…. Jaz bi rekel tako, kajne, ko razpravljate, bi želel, da se, računate s tem, da bo vaša razprava izzvala repliko in morate računat tudi s tem, da vam ne bo dana možnost, da boste lahko kasneje replicirali na to repliko. Zdaj, če pa mislimo zlorabljat postopkovno, pa bi apeliral, da počakate in se prijavite na razpravo. Če je res postopkovno, gospa Sukičeva, izvolite.
Prosim, predsedujoči, da kolegici Slugi izrečete opomin, ker je dvakrat zavajala in sprevračala moje besede. Prvič je rekla, da… o protiustavnosti, ko sem govorila, nisem govorila sploh o protiustavnosti tega, kar je na mizi, govorila sem o ustavni spornosti 103. člena v prvem mega paketu. To je ena stvar. In pri hitenju, je tudi zavajala, seveda, sploh ne govorimo o tem, govorimo o z glavo skozi zid, o spremembi 90. člena Ustave, brez potrebe, ker potrebe za to v resnici ni in to sem ves čas utemeljevala in sploh se ni vezalo… in je ona popolnoma sprevrgla moje besede, tako da prosim, da opozorite, naj neha širit laži. Hvala.
Ne bom izrekel niti opomina, niti opozorila, nadaljujemo in k besedi se je javil minister za javno upravo, gospod Boštjan Koritnik. Izvolite, beseda je vaša.
Boštjan Koritnik
Hvala. Žal, zelo hitro spoznavam, kako deluje politika in moram opozorit, da tudi jaz ne bom tiho, ko se bo manipuliralo z mojimi besedami. Jaz sem zelo jasno rekel, psihologija gospodarstvenikov in državljanov. Sedaj, če kdo tukaj ni razbral, kaj mislim, možno, naj pa zdaj še dodatno pojasnim – če so gospodarstveniki v paničnem strahu, je njihova prva reakcija odpustit delavce, kar pomeni, da ti isti državljani, ki jih vi ščitite, so prvi na udaru in klici s terena so prihajali od delavcev; dajte nekaj naredit. Tako da, to je prvi argument. Drugi, za ta drugi proti korona paket, smo se včeraj dobili z predstavniki sindikatov, na Brdu. Sestanek je bil dolg, en, in potem še drugi. Tako da, namen drugega proti korona paketa ni zmanjševanje pravic, temveč ureditev ukrepov iz prvega paketa na način, ki bo vsem državljanom pomagal, prvič, prestati to epidemijo in drugič, čim prej zaživet normalno življenje. Upam, da bo to mogoče. Vsekakor ta zakon oziroma ta novela, ki jo imamo danes tu, rešuje situacijo večine teh skupin, ki ste jih, torej, izpostavili danes ali sicer. Jaz upam, da vseh, na tak ali drugačen način, in to je namen Vlade, da reši situacijo čimprej in psihologija tukaj je pomembna, poglejte primere iz tujine. Glede argumenta, da na eni strani prepovedujemo zbiranje, hkrati ste pa minuto pred tem omenil pritožbo oziroma, se pritožil, da se delavci vozijo na delo v Ljubljano. Zdaj, tukaj jaz vidim malo protislovje. Dejstvo je, da ne gospodarstvo in ne delavci, ne bodo preživeli in ne bomo preživeli, če ne bomo  (nadaljevanje) preživeli, če bom uredili, da bo čim prej mogoče zagnati gospodarstvo. Delavci na delu jasno z zaščitnimi sredstvi in čim bolj varno. To je bil razlog torej vseh ukrepov, ki smo jih izvedli do sedaj. Zbiranje pa prepovedano je, ampak v današnji dobi digitalizacije, tehnologije je tako kot se seje Evropskega parlamenta vodijo z oddaljenim dostopom jaz verjamem, da imajo tudi vsi državljani možnost torej tudi, če se fizično ne zbirajo, da razmišljajo, se pogovarjajo, debatirajo. Tukaj nekih realnih argumentov proti uveljavljanim ukrepov ne vidim.   Sedaj nadalje. Švicarskega sistema jaz nisem nikoli omenjal moram reči, da ga tudi kaj dosti ne poznam, to sem slišal danes. Poudarjam pa referendumske pobude ne omejujemo nikomur tudi, če se bo Državni svet odpovedal pravice do veta in bo Državni zbor zakon uveljavljal takoj ima vsak volivec – jaz ne vem kolikokrat moram to poudariti, ampak domnevam, da se je kdo priključil k prenosu pozneje – pravico v 15. dneh zahtevati ustavno presojo zakona, kar pomeni, da referendum bo še vedno mogoč. Mi samo omogočimo, da se ukrepi, ki so nujni in če sedaj ni jasno, da so lahko tako nujni ukrepi - pa ne vem kdaj bo - uveljavijo takoj.  Veliko se govori o tem 104. členu. Jaz razumem zakaj hkrati pa poudarjam 104. člena v zakonu ni, kar pomeni, da ste poslanke in poslanci opravili svojo nalogo, pomeni da so bili mehanizmi ustrezni. Jaz priporočam, da se nehamo ukvarjati s tem, kar notri ni. Glede hitrosti se vsi strinjamo, da sedaj je nujno.  Zadnja stvar. Kaj je kdo od poslancev tudi tukaj prisotnih govoril pred leti ne vem vem pa, da se vsi zavedajo in se sedaj zavedamo kakšna je lahko situacija kakšne so lahko razmere, ki si jih nihče prej ni predstavljal. Jaz res prosim, da jemljemo zgodovino kot šolo in ne kot breme in pogledamo težave, ki jih imamo sedaj in jih lahko imamo v bodoče, katerakoli oblast.  Hvala.
Preden dam besedo naprej bi samo dal obvestilo, da Monika Gregorčič iz Poslanske skupine SMC nadomešča Janjo Sluga.  Replika, Nataša Sukič, Levica.
Poglejte, spoštovani minister, jaz ne vem jaz sem zelo jasno povedla prej in ne vem ali me niste dobro slišal, dobro razumel, zato bom še enkrat ponovila. Pravim, da je absurdno po eni strani prepovedati gibanje ljudi med občinami, po drugi strani pa dovoliti prihod 10 tisoč ali pa še več delavcev recimo samo v mesto Ljubljana na delo in to v tovarne, kjer zaradi tega, ker nimamo dovolj zaščitnih sredstev primanjkuje teh zaščitnih mask in ostalih zaščitnih sredstev in so izpostavljeni dnevno okužbi, ker pač delajo v tovarnah, kjer je ogromna koncentracija ljudi. O tem absurdu sem govorila tako, da ne vem kaj ste vi ven potegnili iz moje razprave nekaj pomešal. Rekla pa sem in opozarjam, da takšni razni podtaknjeni členi v raznih zakonih… Poglejte, recimo 103. člen, bom sedaj morala malo bolj pojasniti. V čem je problem 103. člena? 103. člen se lepi na Zakon o širjenju ne vem sedaj nalezljivih bolezni ali nekaj takega ne znam takega, ne znam točno navesti imena zakon. Ta člen bo ostal, ko bo epidemije konec. To smo mi dobili v mega paketu, o tem govorim o teh malih, podtaknjenih skoraj nevednih potezah, ki se bodo na koncu seštevale in seštevale. To so resni posegi v človekove pravice. Dostop policije do podatkov, do katerih je do sedaj izključno imel dostop NIJZ. O tem govori 103. člen, spoštovani minister, da vas spomnim. Ta člen bo ostal tudi, ko boste vi te razmere razglasili za končane bomo mi, državljanke in državljani, živeli še naprej pod pezo tega člena. Takšnih členov se lahko zgodi še kar nekaj v naslednjih urgentnih, interventnih mega zakonih. Ne vem, ker še nismo videli in na to opozarjamo.   (nadaljevanje) Če mi ne bomo imel možnost niti teoretično za res zaustaviti zadev vi pravite saj lahko damo v ustavno presojo seveda saj sem sama povedala, da lahko, ampak kaj to pomeni. Da najmanj 45 dni bo recimo nekaj, kar je mogoče protiustavno delovalo in veljalo. Če bi obveljal 104. člen in na srečo ni, ampak smo se morali fejst razburjati, da ni, ker drugače bi, ker intenca je bila, ker če je ne bi bilo tega sploh ne bi bilo tam notri niti pod razno. Predstavljajte si hipotetično to veljalo bi vam lahko policija 45 dni gladko vdirala v stanovanje, vas sledila po mobilcu preden bi vi karkoli doseli na Ustavnem sodišču, o tem govorimo. Na to sem opozarjala, da se že končno razumemo, da ne boste se vedno nekaj sprenevedali in potvarjali mojih besed. Toliko v razjasnitev.  Hvala.
Hvala lepa.  Imam še dva prijavljana za razpravo. Prvi je Andrej Rajh, SAB in kot zadnji Branko Grims, SDS.  Andrej Rajh, imate besedo.  Postopkovno, Peček Igor(?). Izvolite.
Želel bi samo iz vidika postopkov opozoriti, glede nato, da smo si danes že razčistili pojme okoli teh 45 dni, katere omenja kolegica Sukič in je predstavnica ZPS zelo jasno povedala, da to ne drži. Ali se bomo tukaj sprijaznili z dejstvom, da ZPS se izmišljuje ali pa kolegica Sukič ni dobro razumela kaj je povedala ZPS. To je potrebno razčistiti, ker slovenska javnost to tako ne razume najbolje kaj se mi tukaj sedaj pogovarjamo. Ne bi pa rad, da izpade ta seja kot da zavajamo drug drugega ali pa, da smo vsi eni bebci in ne vemo o čem govorimo. V to ne verjame. Jaz verjamem, da smo tukaj polno čuteči in razumevajoči in da predvsem razumemo kaj govorimo in kaj slišimo. Zato bi rad prosil z vidika postopka, predsedujoči, da daste še enkrat besedo ZPS naj se opredeli do teh 45 dni, zato da bodo stvari jasne, ker ne bi rad, da ostane v zraku nekaj eden dvoma ali češ, da se res nekaj dogaja.  Prosim.
Hvala za vaš predlog. Mislim, da se bo predstavnica ZPS sama odločila, če bo želela še besedo. Želite besedo morda?
Katarina Kralj
Še enkrat, na kratko, da ponovno pojasnim.  Imamo dve vrsti sodnega varstva. Eno je to specialno sui generis sodno varstvo, po temu zakonu. 45 dni bo imelo Ustavno sodišče na razpolago oziroma v tem roku naj bi prišlo do odločitve samo glede vprašanja ali bi mogel biti izveden referendum. Ustavno sodišče po 45 dneh bomo mi dobili odgovor na vprašanje ali je DZ peljal postopek ustavno skladno ali ne. Če bo ugotovilo, da ga ni bo zakon razveljavilo oziroma druga možnost tudi je, da bo razveljavilo uveljavitev in ga spravilo v postopek h kateremu je prišlo do kršitve. Drugo sodno varstvo je pa po splošnih predpisih po Ustavi in po Zakonu o Ustavnem sodišču, ker do določeni upravičeni predlagatelji, ki lahko vložijo zahtevo za oceno ustavnosti in pa pobudniki, ki prav tako v pravnem interesu lahko vložijo pobudo za oceno ustavnosti. Če pa ocenijo, da so bile materialne določbe zakona na primer 103., 104. člen neustavne to gre za po splošnih predpisih. Takrat lahko ta predlagatelj vlagatelj zahteve to je tretjina poslancev in pa varuh vloži tudi predlog za začasno zadržanje lahko celotnega zakona pravilom pa samo te posamezne določbe. Se pravi, da imamo tudi za ta čas na razpolago ustavno pravna orodja kako pride do tega, da se očitno protiustavna ureditev, če bi do nje prišlo začasno do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ne izvršuje.  Hvala.
Hvala lepa.  Replika?  Izvolite.
Saj, ampak mene zanima dokler ne pride do začasnega zadržanja preteče neki čas gotovo preteče neki čas. Pa tudi, če preteče ne vem tri dni ali deset dni ali pa   (nadaljevanje) ne vem 30 dni saj je vseeno. Tisti čas do začasnega zadržanja lahko v primeru take zadeve recimo policija vstopa v stanovanja državljank in državljanov. Je tako? Je tako. O tem govorim. Eden dan je preveč za kaj takega ali razumete, ena ura je preveč, ena minuta je preveč. Nehajmo se sprenevedati. Samo o tem govorim tudi, če lahko začasno zadržimo kakšen člen in gotovo ga bomo poskušali zadržati, ampak še vedno od prejšnjega sprejeta 103. člena zadnjič do danes je preteklo toliko in toliko dni in ta zadeve funkcionira, je spravljena v življenje. To bo treba še preverjati, ker menimo, da je ustavno sporna. To je samo eden primer in lahko, da jih bo še več. O tem govorim in na to opozarjam.  Hvala.
Postopkovno, Möderndorfer.
Samo z vidika postopka, ker danes govorimo neke trditve, ki ne držijo. Zakon, korona zakon, ne velja torej nič ne teče, ker še čaka zato, da bo sploh začel veljati, ker postopki še tečejo in ni ta zakon sprejet še, o katerem danes govorimo in tudi za nazaj ne more veljati tudi, če ga danes sprejmemo ne bo mogel ta zakona o korona virusu veljati. Prosim vas, ne govoriti, da nekaj že velja in teče, če še nič ne teče. Bomo videli, če bo do konca tedna to uspelo, da bo začel teči in da bo podpisan.
Postopkovno pa je?
Predsedujoči, potrebno je opozarjati na neresnice in z vidika postopka pričakujem od vas, da opozorite, ker vsi vemo v tej dvorani, da ta zakon ne velja. Kolegica Sukič je rekla, da zakon velja in da že sedaj teče. Nič ne teče.
Razumem, vendar če bi opozarjal na vse neresnice, potem bi imel verjetno vsak tukaj veliko dela, zato dajmo dopustiti, da teče zadeva naprej. Naslednji prijavljen je… Minister je želel besedo.  Izvolite minister.
Boštjan Koritnik
Hvala. Želel sem samo poudariti, da opozarja, spoštovana gospa poslanka na te tri dni, o katerih lahko to policija dela. Dajmo ne pozabiti o čem govorimo? Govorimo o nujnih ukrepih. Gre za to, da v takih primerih je vedno tehten. Ustavno sodišč tehta pravice kadar so v koliziji in tukaj isto. Mi sedaj govorimo o situacijah vojne, naravnih nesreč in podobno, ko je 8 dni preveč in nimamo časa čakati. Da bomo zagotavljali absolutno pravico, možnost, da do kakšnega dvomljivega ukrepa ne pride bi si želel, ampak v praksi je to nemogoče, ker moramo tehtati in če varujemo življenja jaz domnevam, da je edino pravilno, da imamo možnost uveljaviti takoj hkrati pa tako kot je že ZPS povedala dajemo množico drugih kartel. Ne moremo dovolj poudariti vsak volivec v 15 dneh lahko to zahteva in lahko do referenduma, potem še vedno pride.  Hvala.
Besedo ima končno Andrej Rajh, Poslanska skupina SAB.  Izvolite.
Hvala, predsedujoči, za besedo.  V Poslanski skupini SAB smo vedno povedali, da smo in bomo konstruktivna opozicija. Menimo, da so zadeve resne in da je potrebno sprejeti zakonodaje, ki je potrebna, da bodo ljudje dobili pomoč pravočasno in takrat, ko jo rabijo. Pomoči za nazaj na učinkovit način ne moreš dati. Lačnemu za nazaj ne moreš dati kruha. Danes ne spreminjamo Ustave, ampak sprejemamo zakon torej ustavno izvedbeni akt, Zakon o referendum in ljudski iniciativi, ki ga delno usklajujemo z 90. členom Ustave. To poudarjam zato, ker je kolegica poslanka rekla, da spreminjamo Ustavo.  Slišali smo mnenje ZPS, ki razen nomotehničnih popravkov ni imela vsebinskih pripomb. Opozorila je na to, da je treba zakon čim prej v celot uskladiti z Ustavo. Jaz bi tukaj kolegi iz LMŠ, ki so opozorili zakaj Vlada   (nadaljevanje) ni pripravila celotnega zakona oziroma dala v obravnavo celotnega zakona bi želel opozoriti, da če gospod Šarec ne bi hitel tako z odstopom, da bi tudi oni imeli to možnost vložiti pa ga niso. Za mene je zelo pomembno, da se pravice torej ustavne pravice državljanov ne kršijo. Zakonodajno-pravna služba nas na to ni opozorila. Tudi ni videla smisla v predlogu LMŠ, da se krog opravičencev širi, saj v bistvu lahko vsakdo med državljani in poslanci smo tudi državljani vloži zahtevo na sodišče za varstvo svojih pravic. V Poslanski skupini SAB bomo te nujne spremembe v bistvu Zakon o referendumu in ljudski iniciativi podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Replika, Nataša Sukič.
Spoštovani kolegi. To so pa res že besedne ne vem akrobacije ne verjetne. Seveda, če ti eden člen Ustave spremeniš ta Ustava ni več enaka kot je bil pred tem. Torej sistem je spremenil Ustavo napram prej. Ne govorim, da bomo sedaj vse člene Ustave spreminjali, govorimo o 90. členu saj to vsi vemo in nehajte se sprenevedati in že res take akrobacije zganjati, da je to že prav res fantastika znanstvena. V glavnem, ko nekaj spremeniš v eni niansi to ni več isto kot je bilo prej in pika. Ta Ustava, potem ko bo spremenjen 90. člen ne bo več taka kot je bila prej, ampak saj ne gre za to kozmetiko kakšna bo. Gre za to kaj to pomeni za demokracijo in za državljanke in državljane in njihovo možnost dostopanja do referendumov, če so pod vprašajem kakšne resne kršitve ali so ogrožene njihove socialne, delavske ali pa človekove pravice.  Hvala.
Naslednji prijavljeni je Branko Grims. Postopkovno, Anja Bah Žibert.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Sedaj vas pa bi Vas res prosila, da že počasi nekako opozorite kolegico Sukič. Saj ima pravico do vsake replike, ampak v vsaki repliki se bolj zapleta in govori neresnice. To pa je že sedaj problem, ker v tem prostoru poslušamo že polovico časa neresnice. Ne spreminjamo Ustave in to je laž. Danes sem tudi slišala kaj bo v drugem paketu proti korona virusa. Proti delavsko, proti socialno usmerjen. Drugega paketa sploh ni, ni ga še, se pa pripravlja, zaradi tega, ker ta Vlada res hiti in dela kar se da učinkovito. Še naprej bi lahko naštevala tudi prej kaj se tiče uveljavitve zakona 45 dni in tako naprej. Sedaj je pa počasi že to dovolj predsedujoči. Za vsako, ko je nova replika se izreče neka nova laž. Ljudje, ki nas poslušajo danes že sploh več ne bodo razumeli. Sedaj že Ustavo spreminjamo. Vedno dlje gremo. Jaz mislim, da res ni primeren čas za takšne razprave in na tak način razpravljati.  Hvala.
Moram reči, da sem razumel vaš proceduralni predlog pa vendarle bom še enkrat ponovil tisto, kar je bilo že rečeno, da bom dopuščal širšo razpravo in da bom dopustil tudi to, da ima pač vsak svoje mnenje in naj ga tudi izrazi. Bi pa vse skupaj opozoril na neko racionalnost kar se tiče razprave, da se ne ponavljajo v enih istih zadevah, vse skupaj.  Besedo ima Branko Grims.  Replika ne more, edino razpravo! Besedo ima Branko Grims, Poslanska skupina SDS.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav! Stvar, ki bi jo morali danes upam zaključiti pa jo poslušamo že ne vem koliko dni in je totalna neumnost, laž, izmišljotina, da ne uporabljam še kakšnega hujšega izraza, ta je bil zelo diplomatski je to, da se ustvarja neke izredne razmere. Vse, kar delamo danes, ampak čisto vse je posvečeno enemu samemu cilju, da bi parlament kot ključni garant demokracije – Vlado imajo tudi v totalitarizmih – demokratično izvoljen parlament imajo pa samo demokratične države. Tisti, ki se spoznate na ustavno pravo. Vse, kar delamo je samo za to, da bi demokratično izvoljen parlament lahko funkcioniral. Da bi sprejemal svoje odločitve, da bi bilo torej ohrabrjeni demokratični standardi v tej državi.   (nadaljevanje) Kdorkoli v tem okviru govori o kakršnemkoli upostavljanju totalitarizma in podobno laže, da ne govorim še kaj drugega in sramoti parlament in samega sebe. Danes so tukaj predlog, katerih cilj je eden sam, da bi parlament normalno funkcioniral tudi v teh okoliščinah, ki so pač izjemne, ampak se je temu treba prilagoditi, da bi ohranil možnost odločanja in seveda da bi bilo to odločanje hitro in učinkovito v korist ljudstva. Kdo ima po Ustavi oblast, gospa Sukičeva, ker ste me danes tolikokrat citirali? Ljudstvo ima oblast in nihče drug. Vse drugo tudi to, kar mi danes tukaj delamo je način izvrševanja oblasti. V danem primeru zakonodajne veje oblasti. Vsi smo zavezani slovenski Ustavi. Taka kot je lahko se odločimo, če zberemo zadosti glasov, da nastopimo kot ustavo dajalec in jo spremenimo. Dokler pa je taka kot je pa nas vse zavezuje, zato je popolnoma nesprejemljivo, da se pogovarjamo tukaj na tak način o tem kako uresničiti neko ustavno načelo, ki bi moralo biti že pred petimi leti uresničeno in ga zapisati v zakon, ker to ni bilo storjeno nastajajo škodljive posledice. Tisti, ki to zavlačujete ste za to odgovorni. To je prvo.  Drugo. Govoriti o tem, da se nekaj dela na vrat, na nos in da se hiti ob tem, ko bi ta stvar morala biti končana že pred petimi leti je, oprostite milo rečeno, smešno ali pa norčevanje iz ljudstva in še iz koga zraven. To vi danes cel čas govorite. To, kar danes počnemo bi moralo biti že zdavnaj storjeno po črki ustavnega zakona po črki Ustave po sodbi Ustavnega sodišča. Kdo torej hiti?  Tretje. Ko govorite o pač tem kaj je za narediti. Danes je absolutno nujno to sprejeti, ker gre samo za to, ker sem dejal, da se ohrani demokratične standarde odločanja in da se omogoči, da so odločitve hitre in razumne se pravi v razumnem roku. Kajti v teh okoliščinah seveda vsak dan ogromno šteje. Kdor dvomi naj pomisli, da če bi samo takrat, ko sem tisti twit naredil, če že ne prej, ker sem tolikokrat opozarjal zaprli promet z letali z Evropsko unijo, to je bilo 26. januarja, in pač v eno karanteno za tiste, ki so tam prišli se Evropa danes ne bi soočala z ničemer in tudi mi danes ne bi bilo potrebno, da bi o tem odločali. Če bi samo eden teden, dva tedna prej uvedli karanteno – pa smo na to opozarjali - preden so šli ljudje smučati v zimskih počitnicah in prišli nazaj iz Italije, ker jim takrat navede Vlada jim pa institut niso odsvetovali odhoda na delo. Nasprotno, rekli so jim, nobenega zadržka morate iti takoj na delo. Zaradi tega vsega smo svetovni rekorderji po tem, da so zdravniki zanesli virus oziroma okužbo naravnost v domove za upokojence. To je o strokovnosti in o tem kaj pomeni čas v teh okoliščinah za posamezne odločitve. Tisto, kar prihaja je gospodarska kriza, gospodarska pač stagnacija oziroma še kaj hujšega, za katero sem sedaj v enem komentarju napisal, ki je na Facebooku gor, da ne samo da recesija na tiho trka na vrata, ampak s kovanimi gojzarji že brca vanje. Ta recesija bo izjemno huda in dolgotrajna. Vsak dan od trenutka, ko se sprejemajo ukrepi do pač njihove uveljavitve strahovito veliko pomeni. Ukrepi, ki pa gredo v korist ljudi, ko gre za denar, za ljudi, za to, da se zagotovi preživetje tistim, ki so v tem trenutku oškodovani iz subjektivnih razlogov, zaradi zaustavite velikega dela ekonomije in vsega drugega, kar je bilo potrebno zgoditi, da se je epidemija zaustavila vsi tisti pa so opravičeni do tega in to čim hitreje in seveda, da se to čim prej tudi stori. Vsak dan pri teh okoliščinah strahovito veliko pomeni se pravi tukaj gre za to, da delamo v korist ljudi. V ničemer, kar je ustavno, da norma je že taka ne more biti za to okrnjeno karkoli, kar do sedaj dajejo   (nadaljevanje) demokratični standardi. Tudi sedaj bo možna pritožba na Ustavno sodišče tudi sedaj bo Ustavno sodišče v končni fazi odločalo ali je parlament naredil kaj narobe ali je vse v okviru Ustave. Se pravi, tukaj je zaščita tukaj v nobenem primeru ne more priti do kršenja človekovih pravic, zaradi česarkoli, kar je danes pred nami. Zato seveda bom vse tisto, kar je v amandmajih, ki jih predlaga koalicija in pa seveda besedilo samo z veseljem podprl. Gre za uresničitev nečesa, kar bi moralo biti že pred petimi leti uresničeno. Drugo je pa načelno pač ena razprava gospod Sukičeva in ste mi dali odlično izhodišče, ko ste me citirali. Jaz sem bil eden tistih, ki je imel velikanske pomisleke proti spremembi Ustave take kot je bila in sem še vedno tega mnenja. Če želite narediti nekaj res dobrega za Slovenijo in za demokracijo se zavzemite vi in zberite 59 podpisov in če boste rabili 60 vam garantiram, da bom jaz 60 za spremembo Ustave in v smeri švicarskega referendumskega sistema, ampak dosledno, gospe in gospodje, da bo to dosleden prenos celotnega modela v Slovenijo, perfekten bi bil. O tem, kar se danes pogovarjamo se sploh ne bi bilo treba pogovarjati. Kajti tisti, ki tega modela ne poznate, potem je referendum od zakonodajnega postopka popolnoma ločen. V ničemer ne vpliva, ni nobenih zavlačevanj, zaradi tega ni nobenih zavlačevanj, zaradi tega ni treba nikogar nič čakati in ni nobene pravne praznine nikoli, ker če odloči parlament velja odločitev parlamenta. Če je kdaj odločitev ljudstva na referendumu drugačna pa od tistega dne naprej velja odločitev ljudstva, velja neki drugi zakon, ki se sprejme in v tem postopku sta zelo razumno vpletena tako parlament kot javnost in ljudstvo ima prvo in zadnjo besedo. Skratka, demokratičnost, ki je lahko za zgled celotnemu svetu, zato pa je Švica Švica in ta model sem vedno zagovarjal, da vedno bo. Ampak, za to, da bi se do tam prišlo rabite spremembo Ustave, rabite najmanj 60 glasov in s tem sem začel in s tem bom končal. Dokler je Ustava taka kot je je pač treba v tem okviru, ki nas vse zavezuje čim bolj učinkoviti ravnati demokratično in učinkovito in zato je danes pač predlog, ki je pred nami razumen, kar je v korist ljudi, kar je v teh okoliščinah lahko življenjskega pomena ali se nekaj uveljavi pač šele po določenem času ali pa nekaj dni hitreje. Poleg tega so na to vezani drugi postopki, da ne bom sedaj na dolgo in široko razlagal, ki jih ta zakon zelo dobro opredeljuje. Sicer pa v primeru pač nadaljevanja zgodb na Ustavnem sodišču lahko pride do drugih zapletov do podaljševanja roka to, potem ni več odločitev v rokah parlamenta, ampak pač Ustavnega sodišča in najbrž je razumno, da zakonodajalec stvari predvidi tako, da se maksimalno razbremeni Ustavno sodišče, da pa seveda ohrani možnost pritožbe in torej zaščiti človekove pravice na Ustavnem sodišču, kar je v tem primeru tudi storjeno. Se pravi, pomisleki so odveč. Predlog je v korist demokracije, v korist ohranjanja popolnega delovanja institucij tudi v teh razmerah, ki smo jim priča in po tretji strani je seveda v korist tistih, ki pričakujejo rešitve in te rešitve so življenjskega pomena in verjemite, da vsak dan, ki se sedaj pač izkoristi eden dan prej se bo poznal mesece morda celo leta po tem, ko se bomo soočali z gospodarsko recesijo, ki bo svetovna, ki bo izjemno huda, ki bo dolgotrajna in ko bomo oživljali in ohranjali vse tisto, kar pa v resnici predstavlja edini temeljni trajni vir blaginje za vsako državo to pa je slovensko podjetništvo, slovensko gospodarstvo ali če želite ekonomijo v celoti.
Replika, Nataša Sukič. Ne, se odpoveduje. V redu. Besedo ima Igor Peček, Poslanska skupina LMŠ.
Hvala lepa, predsedujoči.  Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani minister! O sami vsebin in pa predvsem o namenu predlogu zakona je bilo povedanega že veliko v predhodnih razpravah, zato se bom omejil samo na par stvari, ne bi se želel ponavljati o stvareh, ki so že bile izpostavljene.  To, kar smo videli iz vseh razprav je evidentno, da je minister predlagal spremembo, ki je   (nadaljevanje) dobra in tudi z ciljem, ki ga želimo doseči se vidi iz razprav, da se strinjamo vsi. Mogoče je razlika samo v tem kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da do teh ciljev pridemo oziroma vsak se je začrtal neko svojo pot, kar pa se mi zdi tudi smiselno. Bi se pa vseeno na začetku še enkrat dotaknil postopka, po katerem sprejemamo današnjo novelo zakona pa jo ne želim izpostavljati, to je dejstvo, zakon sprejemamo po nujnem postopku. Včeraj je bil na kolegiju izglasovan z utemeljitvijo, da pač spremembo torej omejitev referendumske pobude državljanov nujno potrebujemo, zaradi sprejemanja interventne zakonodaje, ki jo epidemija narekuje. Rad bi še enkrat poudaril, da se vsak zakon še posebej interventni zakon lahko sprejme za nazaj. Temu pravniki sicer pravijo, da gre za nepravo retroaktivnost, vendar če jo pogledamo izvedbeno ta retroaktivnost vseeno velja. V tem primeru bi lahko brez kakršne koli škodi za veljavnost interventnega zakona počakal tudi tisti rok, ampak se strinjam tudi z argumentov, ki ga je imel minister glede osemdnevnega roka. Bistveno, kar se mi zdi, da državljani ne izgubijo svoje pravice, da predlagajo zakonodajni referendum, da zakon kljub morebitnem predlogu za referendum, če bi DZ ali kasneje Ustavno sodišče odločilo, da referendum ni dopusten veljal za nazaj. To je dejstvo mimo katerega ne moremo in se ga tudi ne želimo izogniti, ampak kakorkoli. Zakon sprejemamo po nujnem postopku ni niti pomembno sedaj bolj pomembno oziroma bolj smiselno je to, da govorimo o vsebini in ne o samem postopku. Novela je pripravljena kot sem že povedal prav je, da o njej razpravljamo, se soočimo z različnimi argumenti in na koncu tudi odločimo. Rad bi izpostavil eno ključno stvar, za katero ocenjujem, da je bistvena takrat, kadar se bomo odločali o podpori te novele. Zakon o referendumu ni ljudski iniciativi je tako zelo pomemben za demokracijo v vsaki državi, da se ne sprejema z navadno večino v Državnem zboru pač pa se sprejema in spreminja z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Oblast, ki v skladu z našo Ustavo je v rokah ljudstva se med drugim izvaja tudi skozi referendumsko iniciativo in to je eno izmed najmočnejših orodij, s katerimi ljudi izvajajo svojo oblast neposredno in direktno. Enako to velja tudi za primere, ko ljudje volijo na volitvah in ko glasujejo na referendumu. Torej, referendumska iniciativa je ključna za stopnjo demokracije v posamezni državi in tudi v naši, mora biti tako. Omejevanje te pravice mora biti predvidena zgolj v izjemnih okoliščinah te opredeljuje že naša Ustava v 90. členu. Tukaj me je sicer na začetku malce zmotila navedba v prvi alineji, ki se glasi, da gre za odpravo posledic naravnih nesreč. Sprašujem se ali lahko s to navedbo ustrezno pokrijemo tudi področje sedanje epidemije ali pa bi bilo mogoče bolj smiselno poiskati neko bolj argumentirano pravno razlago oziroma določitev. Seveda obstaja varovalka, da se v primeru dvoma obrnemo na Ustavno sodišče, to kar je minister večkrat poudaril in zahtevamo ustavno presojo, vendar, če smo racionalni zakaj bi sebi in pa drugim nalagali dodatno delo in breme, če to lahko naredimo sami oziroma moramo opraviti tako in dovolj dobro, da drugim ne bo treba popravljati dela, ki smo ga opravili sami oziroma ki ga sami nismo dovolj dobro opravili. Po drugi strani pa se zavedam tudi dejstva, da z širšo definicijo lahko zajamemo tudi kakšne druge okoliščine in ne samo tiste, v kateri se trenutno nahajamo oziroma trenutne epidemije, zato tudi tukaj kakšnih posebnih zadržkov nimam. Glede predlagatelj samo še, če mi dovolite dva stavka. Mi smo predlagali, da predlog oziroma pravico podatki predlog Državnemu zboru naj izglasuje nedopustnost referenduma glede posameznega zakona, bi imel tudi Državni zbor oziroma posamezni poslanci oziroma skupina poslancev ali poslanska skupina. Če pogledamo na ta predlog življenjsko, če bi ostali samo pri tem, da je predlagatelj lahko samo Vlada in bi takšen predlog zakona vložila skupina opozicijskih poslank in poslancev, potem verjetno predlog, da se naj takšen sklep izglasuje, po katerem referendum pač ne bo mogoč, ne bi bil niti vložen. In tukaj lahko govorimo o širitvi ali pa ožanju demokracije, o kateri je bilo danes izrečeno toliko stavkov in velikih besed.  Glede očitka, da v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca nismo prisluhnili zahtevi po razlagi gospoda ministra glede zakona, bi rad poudaril samo to, namreč to je bilo v eni izmed razprav navedeno, da je bila ta zahteva oziroma želja posredovana dne 1. aprila, to je sreda dopoldan, z željo, da naju bi bil sestanek ob 12. uri, vemo pa, da je takrat potekala seja Odbora za finance, kjer smo sprejemali tri oziroma štiri zakone in da je bila v četrtek potem tudi seja Državnega zbora. Bi pa rad še enkrat povedal, da smo ministra seznanili z našim predlogom pred to sejo in to lahko minister ali potrdi ali zanika, ampak dejstvo je, da je ministrstvo s tem bilo seznanjeno. Zelo krivično oziroma nerazumsko se mi pa zdi, da se nam očita, da če dobimo zahtevo za sestanek oziroma z dve urnim ali tri urnim zamikom, da takrat potekajo aktivnosti v Državnem zboru, se potem to oceni, da tega sestanka oziroma te razlage nismo bili pripravljeni opraviti niti sprejeti. Ob vseh teh predpostavkah, ki sem jih na začetku na kratko opisal, ne vidim nobenega razloga zakaj te novele zakona ne bi podprli. Sledimo skupnemu cilju, vemo kakšen je naš cilj vseh, ki sedimo tukaj v Državnem zboru, vendar pa vseeno verjamem, da je predlog vlade ciljno usmerjen, verjamem pa tudi oziroma želim si, da bi v koaliciji tudi odgovorno premislili o našem vsaj enem dobronamernem predlogu, ki smo ga z našimi amandmaji oziroma amandmajem izpostavili ne glede na to, da mogoče tudi kakšen komentar z zakonodajno-pravne službe seveda je utemeljen, smiseln, vsekakor argumentirano, ampak to lahko tudi popravimo oziroma spremenimo. Toliko, gospod podpredsednik. Hvala lepa.
Hvala lepa. Dva imam še prijavljena, bi pa morali iti na pavzo 15 minut, pa spet nekako, da malo to… oziroma en se odpoveduje. No, potem pa minister, izvolite, beseda je vaša.
Boštjan Koritnik
Hvala. Rad bi izpostavil dve stvari. Prva je zahtevali nismo, saj ste se sami popravili, smo prosili za sestanek, bil je res na dan, ko je zasedal odbor, torej to ni argument, ki bi pojasnjeval to, da se nismo našli, ampak vsi drugi so, isti dan smo se srečali in ni bilo omejeno na čas, smo pa predlagali ravno zaradi zavedanja, da odbor je, če lahko predlagate nek drug termin in informacija je bila enkrat v naslednjem tednu. Sva pa potem z gospodom Medvedom, s katerim imava nekako konstruktiven odnos že od prevzema ministrstva, sva se slišala, torej dvakrat v zadnjih dneh, tako da sem bil seznanjen včeraj zvečer ali pozno popoldan s tem predlogom amandmajev. Tako, da formalno se nismo srečali, sva pa midva bila v navezi. Glede tega širjenja, torej predlagateljev, Vlada je predlagatelj zakona in kot izvrševalec nujnih ukrepov je Vlada tista po naravi stvari, ki naj predlaga nujnost oziroma sklep Državnemu zboru, širjenje na druge predlagatelje, mislim, da bi bilo, mislim, sem prepričan v to, malo kontra v naravi stvari, Vlada ve kaj je nujno, mora vedeti in koliko časa bo za izvedbo določenih ukrepov potrebovala.  Kar se tiče tistega pomisleka glede dikcije gre za ustavno dikcijo, ki smo jo samo povzeli v zakon. Na prvi pogled ni videti, da je to tudi epidemija, ampak mi smo že v obstoječi zakonodaji prišli do interpretacije preko Zakona o nalezljivih boleznih in Zakona o varstvu pred naravnimi nesrečami do tega, da je epidemija tudi zajeta, tako da v zakonu samo povzemamo ustavno dikcijo. Zadnja stvar, bom ponovil nekaj kar je bilo izjemno / nerazumljivo/ kruh, ki ga daješ za nazaj, te ne nasiti in veliko teh ukrepov je takih tako za študente, za delavce, ki če jih dobiš z zamikom, ti kaj dosti ne koristijo. To že vidimo, torej espeji so se zapirali, delavci dnevno kličejo in jaz ta stik imam, jaz ne vem koliko ga imate vi, ampak vsak dan je pomemben. Torej tukaj ne gre za to, da je nekaj napisano na papirju, gre za to, da je uveljavljeno, da te pravice lahko dobijo, da to pomoč lahko dobijo. Tako, da jaz mislim, da bi to moral biti glavni argument. Retroatkvinost je pravni termin, zdaj pa govorimo o tem, da damo ljudem pomoč takoj. Hvala.
Replika, Igor Peček. Izvolite.
Hvala lepa.  Zelo kratka replika, gospod minister. Ja, se strinjam s tistim kar ste rekel, mi smo predlagali, da bi bil sestanek, mogoče nisem dovolj jasno v razpravi tega povedala, da bi bil sestanek oziroma da bi se glede predloga skupaj dobili v naši poslanski skupini, smo predlagali, da naj bi bilo to v naslednjih dneh zato, ker je bila v četrtek, 2. seja Državnega zbora, ampak zakon je bil v četrtek že sprejet na Vladi, to pa tudi morate povedati. Hvala lepa.
Še zadnja prijavljena k razpravi se mi zdi, da je gospa Mojca Škrinjar, poslanska skupina SDS. Izvolite.
Hvala lepa.  Jaz mislim, da gre za dober zakon z izjemno stopnjo demokracije, kajti vsak državljan je lahko pobudnik in zahteva ustavno presojo sklepa kadar Državni zbor s sklepom zadrži referendum. Hkrati pa bi rada poudarila, da me je presenetila apokaliptičnost razprave gospe Sukičeve, ki jo sicer zelo cenim glede zavzemanja za delavske pravice. Ko sem poslušala, da spreminjamo Ustavo, seveda to ni res. Mi sprejemamo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki samo izvedbeno izkazuje to spremembo Ustave. Apokaliptično sem videla tudi v tem, da je bila trditev z njene strani, da novi zakon, drugi mega korona paket, da naj bi bil slab. Zakaj? To ni argumentirano. Da je gospodarstvo, kapital, da je to slabo, pa ni res, kajti ravno dober kapital in čim večji kapital zagotavlja čim večje število služb za delavce. In da je premikanje, torej potovanje med občinami nezaželeno, da je to kratenje svobode, zagotovo bi si želeli vsi potovati med občinami tako kot prej, pa vendarle tisti, ki morajo morajo potovati, tisti, ki gredo na delo, če pa nas ne potuje toliko veliko, pa to pomeni, da je manj komunikacije, manj komunikacije pa pomeni manjša možnost razširjenja virusa, kar pomeni, da je to v prid zdravju vseh nas. In malce retoričnih iger mi tudi ni bilo prav povšeči, ko se reče zdaj je že dokazano, ker je nek razpravljavec to rekel, nič ni dokazano. In ravno dragi moji pokroviteljski nagovor vseh nas mi tudi ni všeč. Ko sem slišala, da bo Vlada delala dokler je ne odnese ulica, si pa ne želim, da bi stranka kot je Levica igrala vlogo ulice. Zato me je ta razprava danes nekoliko presenetila in upam, da ni bila mišljena tako dobesedno. Zakon bom pa podprla, kakor tudi amandmaje koalicije. Hvala.
Replika, Nataša Sukič.
Poglejte, spoštovani predsedujoči, jaz ne vem, saj razumem, da se gre koaliciji, hudo se ji mudi s tem in se ji gre za to, ampak da pa čisto vsak razpravljavec preobrne moje besede, to je pa malo preveč. Spoštovana kolegica midve se poznava iz mestnega sveta, jaz sem vas sicer vedno spoštovala na mestni ravni, ampak to kar ste pa zdaj povedala je pa res milo rečeno nesramno. Prvič. Jaz se nisem nič zgražala nad kapitalom, ne vem od kje ste to dobila, opozorila sem, da glede na to, da nas čaka recesija, o čemer ste se tudi vi strinjali, da se upravičeno bojim kaj bo drugi paket, ki ga še nismo videli, kar sem tudi povedala, tako da ne mi polagati besede v usta, da sem jaz že videla drugi paket, da se upravičeno bojimo, da če bo prišlo v tem paketu do zadev, ki bodo vplivale na socialne in delavske pravice in pa tudi človekove pravice, če bo spet kakšen člen tipa 103 iz prvega mega zakona, da je potem problem, če ljudje več nimajo neposredne možnosti sprožiti iniciativo za referendum, da je to problem. Na to sem opozarjala. Kar se tiče ulice, sam pa samo rekla, da s stopnjevanjem raznih represivnih ukrepov, da je to dejansko počasi videti tako kot da Vlada pospešeno dela na tem, da se obvaruje pred morebitnim scenarijem, ki se je že zgodil tej isti, pač ne isti konstalaciji Vlade, ampak vladajoči stranki trenutne koalicije. Jaz nisem niti napovedala, da se bo to zgodilo kaj šele kaj drugega. Tako, da prosim lepo, to je pa šlo malo čez vse meje. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Vidim, da ni več prijavljenih na razpravo, zato razpravo zaključujem. In preden preidemo na glasovanje naj izpostavim peti odstavek 90. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da se institut referenduma ureja z zakonom, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Posledično bo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi na seji Državnega zbora sprejet, če ga bo podprlo najmanj dve tretjini navzočih poslancev, to pa hkrati pomeni, da bodo tudi na seji odbora amandmaji in členi predloga zakona sprejeti, če bo zanj glasovala vsaj dve tretjini navzočih članic in članov odbora. Tako, da prehajamo najprej na glasovanje o vloženih amandmajih. Dajem na glasovanje vložen amandma k 1. členu, in sicer amandma koalicijskih poslanskih skupin in glasujemo o tem vloženem amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Amandma je sprejet. Prehajamo k amandmaju k 2. členu. Tu sta vložena dva amandmaja. najprej glasujemo o amandmaju poslanke skupine LMŠ in če bo ta sprejet, je potem amandma koalicijskih poslanskih skupin brezpredmeten. Torej, glasujemo najprej o amandmaju LMŠ.
Gospod predsednik, obrazložitev glasu.
Obrazložitev glasu, Jani Möderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa.  Glejte, saj bom kratek. Ta amandma preprosto ne morem sprejeti zato, ker sem glasoval za spremembo Ustave ne samo v 90. členu, ampak tudi ostalih dveh členih, ki je to igračko vzel poslancem in državnim svetnikom iz rok. Če ta amandma sprejmemo, potem smo delno igračko spet vrnili nazaj poslancem, nam vsem skupaj, kar pomeni, da bi se slej ko prej spet ponovno lahko vrnili delno na tisto prizorišče katerega smo na nek način dogovorno se od njega poslovili. To je edini razlog zakaj jaz nikoli ne bom pristajal na logiko, da se poslancem nazaj nekaj vrača, ko pa vemo, da je bilo to dostikrat zlorabljeno, in tudi ni v duhu ustavnih sprememb, ker če boste prebrali razpravo kako je potekala ta sprememba Ustave boste videli, da smo namenoma to odvzeli poslancem. Samo za to gre, nič drugega. Hvala lepa.
Obrazložitev glasu tudi Rudi Medved. Ne. V redu. Potem prehajamo na glasovanje k amandmaju poslanske skupine LMŠ. Glasujemo. Kdo je za? (3 članov.) Kdo je proti? (12 članov.) Amandma ni sprejet. Prehajamo na amandma poslanskih skupin koalicije k 2. členu. Glasujemo. Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Amandma je sprejet. Prehajamo k glasovanju k 3. členu, in sicer gre za amandma koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo. Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) S tem je amandma sprejet. V skladu s prej sprejet odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Gospa Sukič, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Jaz bom zelo kratka tokrat. Samo to bom rekla. Vsi ukrepi, vso postopaje te Vlade od nastopa mandata, in tega je dobre tri tedne, kažejo, da je naš strah pred to rešitvijo popolnoma utemeljen, vse sem pa obrazložila danes izčrpno v svojih razpravah. Hvala lepa.
Hvala lepa. Rudi Medved, izvolite.
Hvala lepa.  Kot smo predstavniki naše poslanske skupine v tej razpravi večkrat povedali, seveda ne nasprotujemo tem rešitvam oziroma ne nasprotujemo spremembi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, nasprotno, menimo, da je vsekakor zakon nujno uskladiti z Ustavo. Tudi nismo oporekali temu, da je treba to storiti relativno hitro, torej, da je tudi naglica tukaj vmesna, ker vemo, da se ne samo vsak dan vsaka ura šteje. Glede na to, da smo predlagali, da se sklep pod 21.a členom vendarle sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in da tega ne vidimo kot da se daje nazaj neka igračka ali karkoli poslancem, ampak se nam to zdi nek proces, v katerem bi lahko premišljeno in argumentirano skupaj prišli do sklepa ali je v nekem primeru referendum vmesno suspendirati ali ne, se bomo v poslanski skupin LMŠ vzdržali, torej ne nasprotujemo tej rešitvi, bomo se pa zaradi našega predloga oziroma tako kot mi vidimo to rešitev, se bomo vzdržali. Želimo ostati konstruktivni, torej da ne rušimo rešitev, pač imamo delno svoj pogled na to. In zdaj kot minister nisem nič premislil od takrat, kot mi je bilo prej očitano, zakon tak kot je bil takrat v razpravi ni še bil na Vladi in bila je možnost še spreminjati ga in nikjer ne piše, da na koncu Lista Marjana Šarca oziroma Poslanska skupina Lista Marjana Šarca ne bi v nadaljevanju predlagala take rešitve.
Hvala lepa.  Če ni več želje po obrazložitvi glasu, predlagam, da glasujemo, torej glasujemo o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Zakon je sprejet.  S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam. Kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, s tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 21. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Hvala lepa.