15. nujna seja

Odbor za zdravstvo

3. 10. 2019

Transkript seje

Jože Lenart

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni!

Sporočajo, da lahko začnemo našo sejo, s tehničnimi težavami začenjamo nekoliko kasneje. Mogoče danes pozdravim posebej primarij Simono Repar Bornšek, ki je danes tu kot predstavnica ministrstva, državna sekretarka, je prvič med nami na seji in zato, da jo tudi vsi spoznamo.

Pričenjam 15. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in sicer na podlagi zahteve poslanske skupine Nova Slovenija. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: zaradi službene odsotnosti so to dr. Franc Trček, predsednik, zato ga danes tudi jaz nadomeščam in vodim sejo, in pa poslanec Felice Žiža, imata tudi pooblastilo. Kar se pa tiče nadomeščanja, pa Mateja Udovč nadomešča Mojco Žnidarič in pa Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanko Jelko Godec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora v skladu z 64. členom Poslovnika. S sklicem seje dne 19. 9. 2019 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer kako varni so bolniki zaradi sprejema dokumenta poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Zahteva poslanske skupine Nove Slovenije za sklic nujne seje odbora z dne 18. 9. 2019 je objavljena na spletni strani Državnega zbora. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik dnevnega reda je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem po 64. členu Poslovnika.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA, se pravi po dnevnem redu kot smo ga prej prebrali.

Sedaj se moramo pa dogovoriti, glede na to, da ste vabljeni številni se moramo dogovoriti za sam potek seje, in sicer bomo morali razumeti, da če želimo danes peljati to sejo vsaj kolikor toliko v normalnem roku skozi, predlagam oziroma kot določamo, da ima vsak na razpolago od vabljenih 5 minut. Glede na to, da se že poznamo in da je ta tema bila praktično spomladi že na dnevnem redu in da smo že tudi takrat to problematiko obravnavali, in sicer takrat zavzeli sklep, da se potem glede tega ministrstvo za zdravje odzove oziroma s temi aktivnostmi spelje vse aktivnosti, kar je bilo tudi narejeno 18. 5. 2019 in danes praktično nadaljujemo oziroma obravnavamo to problematiko, ki se je z uveljavitvijo tega potem pojavila na terenu.

Mislim, da ste vsi v tem smislu pripravljeni in res predlagam, včasih je tudi boljše krajše in jedrnato povedati kot pa na dolgo tudi lažje razumemo, da se bo vsak omejil na pet minut. Na koncu koncev tudi poslanci v Državnem zboru kadar so seje imamo to omejitev, nam ugasne mikrofon avtomatsko, tu pa bova s sekretarko odbora skrbela, ko vas bomo opozorili je treba končati, tako da tega se prosim držite. Vsak ima na voljo teh pet minut, potem ni več možno, da razpravljate, zato, da potem tudi poslanci dobijo besedo in da lahko razprava teče dalje. Dobili ste na mizo tudi te listke, ker se prijavite v razpravo.

Prosim, da vsak napiše gor ime in priimek in pa organizacijo iz katere prihaja zato, da vas bomo tudi lepo potem tu najavili in da se tudi ve, da se bomo vsi spremljali, kdo je kdo. Mislim, da to spoštujemo in da bomo po teh pravilih sejo danes peljali naprej.

Seveda v začetku dobi besedo predlagatelj Poslanska skupina Nova Slovenija, to se pravi kolegica poslanka Iva Dimic bo uvodoma kot predlagatelj podala problematiko.

Prosim.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani vsi, ki ste danes z nami, ki prihajate iz zdravstvene stroke in ki imate dejansko stik z realnostjo, z bolniki, lepo pozdravljeni!

Naj uvodoma povem, da smo v Novi Sloveniji danes sklicali sejo odbora, ki jo bom danes obravnavali predvsem v luči varnosti pacientov zaradi sprejema dokumenta poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, zato, ker se je veliko govorilo v javnosti, veliko pisem je krožilo. Jaz mislim, da moji poslanski kolegi vedo o tem veliko povedati, seveda pričakujem tudi razpravo, predvsem pa pričakujem in si želim slišati vas.

Pa naj uvodoma samo povem dejansko za kaj gre. Upravi odbor zbornice zdravstvene in babiške nege zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je dokument poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege sprejel 16. maja 2019. Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego je 17. maja sprejel dokument poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege na podlagi predhodnega soglasja ministra za zdravje Aleša Šabedra. Zato v Novi Sloveniji pričakujemo od ministra za zdravje pojasnila kakšen vpliv ima sprejet dokumenta poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege za varnost pacientov in seveda tudi delovanje zdravstvenih zavodov.

Naj na začetku poudarim, da zakona v Novi Sloveniji nismo podprli in smo mu nasprotovali, saj zakon po naši oceni ne krepi javnega zdravstva ter krši pravico do enakopravne in varne zdravstvene oskrbe državljanov. Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi reševal problematiko srednjih medicinskih sester, ki več let izvajajo poklicne aktivnosti diplomiranih medicinskih sester, vsebuje prehodno določb, ki v 38. členu opredeljujejo priznavanje kompetenc pridobljenih z delom srednjih medicinskih sester, ki so jih pridobile z večletnim opravljanjem kompetence in aktivnosti diplomiranih medicinskih sester, kljub temu, da so bile formalno na delovnem mestu srednje medicinske sester in tudi imajo srednjo strokovno izobrazbo na področju zdravstvene nege.

Zakon o zdravstveni dejavnosti K dejansko v praksi implementira direktivo iz leta 20015/36ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij v delu, ki se nanaša na poklicne kvalifikacije medicinskih sester, ki je bila prevzeta v slovenski pravni red že z vstopom Republike Slovenije leta 2004, v prakso pa nikoli implementirana na sistematičen način v smislu razdelitve kompetence in opravil med diplomiranimi medicinskimi sestrami in srednjimi medicinskimi sestrami. glede na to, da je Slovenija to direktivo o poklicnih kvalifikacijah medicinskih sester implementirana v svoj pravni red tako, da poklicnim kompetencam in aktivnostim medicinskih sester po navedeni direktivi ustrezajo le diplomirane medicinske sestre, so v delovnem razmerju v zdravstvenih zavodih na delovnem mestu srednje medicinske sestre zaposlene medicinske sestre, zdravstveni tehniki in tehniki zdravstvene nege, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, dejansko pa že vrsto let opravljajo aktivnosti in kompetence diplomirane medicinske sestre glede na kompetence medicinskih sester po navedeni direktivi.

Zakon pri reševanju problematika srednjih medicinskih sester upošteva dva ključna trenutka, prvi je razlika v praktičnem delu in vsebini izobraževalnih programov srednjih medicinskih sester, ki so izobrazbo pridobile na podlagi poklicnih izobraževalnih programov po srednješolskem izobraževalnem programu zdravstvena nega v katerega je zadnji vpis potekal šolsko leto od 1980 1981 in tiste, ki so zaključile strokovno izobraževanje po srednješolskem izobraževanju programov zdravstvena nega v katerega je vpis potekal do vključno šolskega leta 1981, 1982.

Drugi pomembni dejavnik pa je trenutek vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo 1. 5. 2004, ko je v slovenskem pravnem redu že bila implementirana evropska direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij za poklic medicinske sestre na način, da se za delovno mesto medicinske sestre zahteva visokošolska izobrazba za diplomirano medicinsko sestro. Tako na podlagi sprejetega dokumenta o poklicnih kompetencah in aktivnostih 38. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti-K nalaga obveznost izvajalcev v zdravstvene dejavnosti, da najpozneje v dveh mesecih od sprejetja oziroma odločitve prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi v aktih o sistematizaciji delovnih mest določijo delovna mesta diplomiranih medicinskih sester in delovna mesta tehnikov zdravstvene nege.

V 30-ih dneh od sprejetja aktov sistematizacije delovnih mest se zaposlenim izvajalcem zdravstvene nege iz prvega, drugega in tretjega odstavka 38. člena o zdravstveni dejavnosti K ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre. Zaposlenim iz tretjega odstavka 38 člena pa tudi pogodbo o izobraževanju o delu. Ministrstvo za zdravje je vse izvajalce zdravstvene dejavnosti obvestilo, da je z namenom strokovne pomoči pri implementaciji dokumenta poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege imenovalo delovno skupino, ki bo odgovarjal na morebitna z implementacijo omejenega dokumenta povezana vprašanja. Po sprejemu dokumenta so se v posameznih zdravstvenih zavodih pojavile organizacijske težave, ki grozijo in ogrožajo varnost pacientov iz zdravstvenega sistema v celoti.

V Novi Sloveniji menimo, da so organizacijske težave tudi posledica dolgoletne neustreznega kadrovanja, saj so se k temu pridružile smernice in kompetence stroke zdravstvene nege z nepremišljeno implementacijo. Dosedanja praksa predhodnih ministrov za zdravje, ki so se ukvarjali pretežno z zdravniki, se izkazuje za pomanjkljivo, saj zdravstvene storitve izvajajo zdravstveni delavci različnih poklicnih skupin, ki se srečujejo z vedno bolj zahtevno zdravstveno obravnavo, večjimi pričakovanji pacientom in povečanjem obsega storitev. V Novi Sloveniji pričakujemo pojasnila kaj in kako namerava Ministrstvo za zdravje ukrepati, saj je dokument h kateremu je bilo podano soglasje v primeru slednjega kako bo razmejilo delovne naloge izvajalcev zdravstvene nege. Vsi smo bili, smo ali bomo bolniki in smo, bomo potrebovali kakovosten zdravstveni sistem, ki deluje.

Zato kot predlagatelj nujne seje Oboru za zdravstvo predlagam, da po razpravi sprejme naslednje sklepe, sklepe bom tudi prebrala.

Prvi sklep: »Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da preuči posledice sprejema dokumenta poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege za varnost pacientov in delovanje zdravstvenih zavodov in do 30. oktobra«, se pravi do konca tega meseca poroča Državnemu zboru.

Drugi sklep: »Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da preuči finančne in organizacijske posledice, ki jih ima dokument poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege in do 30. oktobra tudi poroča Državnemu zboru.«

In tretji sklep: »Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da seznani državni zbor pred podajo soglasja k spremembam dokumenta poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.«

Toliko bi bilo za uvod dovolj. Mislim, da vemo, da govorim o dokumentu, ki je bil sprejet tudi v luči, da se tudi zagotovi pravno varstvo medicinskim sestram, ki opravljajo dela za katere mogoče nimajo uradne priznane izobrazbe in v tej luči tudi pričakujem današnjo razpravo.

Hvala.

Jože Lenart

Hvala lepa predlagateljem, gospe Ivi Dimic, za podani uvod.

Zdaj pa dajem besedo državni sekretarki, mag. Simoni Repar Bornšek.

Izvolite.

Simona Repar Bornšek

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani vsi navzoči!

Zahvaljujem se za ta uvod, ki je pravzaprav v veliki meri že povzel to kar bom sama povedala, bom poskušala čim krajše iti čez. In morda bi na začetku tudi jaz se malo dotaknila kronologije aktivnosti v povezavi z 38. členom, namreč kot je gospa Dimic že omenila, gre za posledico sprejetja evropske direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij na podlagi katere smo v Sloveniji že privedli dve poklicni skupini brez težav.

In na podlagi tega je 19. 9. 2017 bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je začel veljati 17. decembra. V četrtem odstavku 38. člena je pisalo, da mora razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego v sodelovanju z zbornico zdravstvene in babiške nege, zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in soglasje ministrstva za zdravje, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona sprejeti prenovljene poklicne aktivnosti. Kot veste se v treh mesecih to ni zgodilo, naslednja aktivnost se je zgodila 6 junija lani, ko je zdravstveni svet ta dokument obravnaval in sprejel sklep, da priporoča Ministrstvu za zdravje, da poda soglasje k temu dokumentu.

Tudi Vlada Republike Slovenije je v sklepu z dne 31. 1. 2019 pozvala Ministrstvo za zdravje, da pripravi predlog prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetence in 9 nujna seja odbora za zdravstvo 21 marca je prav tako podala poziv, da ministrstvo do 18 maja 2019 poda soglasje k usklajenemu besedilu prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi. Kot je gospa povedala je minister podal soglasje 16. maja letos in dokument je bil 17. maja sprejet. Ta dokument je bil 17. maja sprejet. Zdaj, seveda ta dokument je za sabo potegnil neke roke, in sicer, da je v dveh mesecih potrebno, morajo izvajalci določiti delovna mesta diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in v 30-ih dneh od sprejetja aktov sistematizacije tudi ponuditi sklenitev pogodbe.

Kaj pravzaprav prinaša ta 38. člen? Gre za priznavanje z delom pridobljenih kompetenc in aktivnosti ob izpolnjevanju pogojev določenih zakonov, se pravi v 15-ih letih 12 let pretežno tega dela in gre za ureditev zatečenega stanja za nazaj, se pravi mi urejamo nekaj kar se je že zgodilo. S tem dajemo zaposlenim, ki jih s šolanjem neke formalne izobrazbe niso dobili, pa to delo opravljajo eno pravno zaščito in seveda jim omogočamo primerljivo plačilo za primerljivo delo Seveda o implementaciji direktive sem že povedala, na to nas je v tem tednu opozorilo tudi združenje medicinskih sester, evropsko združenje medicinskih sester. 38. člen določa tri kategorije tehnikov, v glavnem gre za to, da v prvo kategorijo spadajo tiste, ki lahko dobijo izobrazbo oziroma so bile razporejene na delovno mesto diplomirane medicinske sestre direktno s pridobijo licence. V drugi kategoriji morajo zato opraviti še preizkus strokovne usposobljenosti in tako pridobijo licenco, v tretji kategoriji pa so tiste, ki se morajo za to še izobraževati, lahko pa potem nadaljujejo s tem delom. Kot ste navedli pravilno, so se izvajalci v implementaciji soočili s številnimi izzivi, kar pa absolutno ni posledica sprejetja tega dokumenta, ampak zatečenega stanja in neustreznega kadrovanja v preteklosti in tukaj žal moram povedati in okrcati mogoče malo vodstva javnih zavodov, ki niso upoštevala tega kaj kdo z določeno izobrazbo sme delati.

Tukaj smo se soočili res z izzivi. Nekateri delodajalci oziroma izvajalci so že prej zaznali težave in so recimo omogočali neka specialna znanja, kar pomeni, da so svoje kadre usposabljale in na podlagi tega jim podelili licence za posamezne kompetence, vendar to ni reševalo v celoti problema za izobraževanje. Zdaj, kot veste, je ministrstvo imenovalo delovno skupino, ki je poslala vsem izvajalcem anketni vprašalnik, spraševali smo jih kako se soočajo s temi težavami, želeli smo izvedeti predvsem kakšne težave imajo in od tistih, ki so se odzvali, moram povedati, da to anketiranje ni končano, odgovorilo je 50 % izvajalcev na primarnem nivoju, mislim, da 70 % na sekundarnem in 90 % na terciarnem, 40 % izvajalcev je odgovorilo, da pri implementaciji tega dokumenta nima težav. Ker niso bili vključeni domovi za starejše oziroma socialno varstveni zavodi smo poslali še enkrat vprašalnik vsem tistim, ki niso odgovorili in tudi tem zavodom in pričakujemo odgovore do konca tega tedna oziroma v začetku naslednjega.

Jaz sem prepričana, da ko govorimo o varnosti zagotavljanje kakovostne in varnostne obravnave mora biti primarna skrb vsakega zdravstvenega delavca, vsakega javnega zavoda in mislim, da vseh deležnikov v tej družbi, ki se z zdravjem ukvarjajo. Omenili ste, da predstavljajo kompetence oziroma sprejem tega dokumenta je nevarnost. Veliko izvajalcev je poročalo o pomanjkanju kadra. Tukaj bi vam rada predstavila nekaj podatkov, naša država namreč med državami Evropske unije, po nekaterih parametrih, dosega kar zavidljive podatke. Recimo, če pogledamo število medicinskih sester na tisoč prebivalcev - se opravičujem, ker ni gor številke – prvi stolpec je podatek za leto 2000 in drugi za 2016.

Zdaj, če pogledamo, kako je razmerje med medicinskimi sestrami in zdravniki, tudi vidimo, da je Slovenija precej nad povprečjem OECD in naslednji graf kaže na število diplomantov zdravstvene fakultete, kjer, poglejte, je Slovenija tudi zelo visoko uvrščena. Na podlagi, tudi pri deležu zaposlenih v zdravstvu, če pogledamo število prebivalcev na enega zaposlenega, nam je v letih od 2008 do 2017, precej se razmerje izboljšalo, kar pomeni, da parametri, neki kazalniki kakovosti, vseeno v evropskem merilu so dobri in tu je še zadnji graf, ki kaže kadre v zdravstveni negi. Spodnji modri stolpec kaže število diplomiranih sester, potem imamo tehnike zdravstvene nege čisto na vrhu, vmes pa višje medicinske sestre.

Skratka, jaz sem prepričana, da zaradi sprejetja dokumenta, varnost bolnikov nikakor ni ogrožena. Ogrožena pa je lahko zaradi nesoglasij znotraj delovnih okolij, znotraj timov, znotraj poklicnih skupin. Zato si iskreno želim na tem mestu pozvat vse deležnike k strpnosti in sodelovanju in ne razdvajanju, pri urejanju tega področja, kajti, ne smemo pozabit, zakaj smo vsi mi skupaj tukaj – pa naj gre za ministrstvo, za zavode ali za posameznike, ki delamo v zdravstvu. Tu smo zaradi pacientov in zaradi državljanov, da jim zagotavljamo zdravstveno oskrbo in to je pravzaprav naša primarna skrb.

In zdaj seveda, kje smo in kam gremo? Kaki so nadaljnji koraki? Ministrstvo je pripravilo predlog novelacije Zakona o zdravstveni dejavnosti-L in danes je bilo pridobljeno zadnje mnenje Službe Vlade za zakonodajo in jutri bo novela predana Vladi. Kaj v tej novelaciji urejamo? Urejamo licenco za strokovno področje, kjer pravzaprav tudi gre za varnost, za povečanje varnosti, kar pomeni, da bo licenca veljala za tisto področje, kjer so bile kompetence pridobljene in ne za drugo. Potem, v tej novelaciji podaljšujemo rok za pridobitev licence za tehnike zdravstvene nege iz prvega odstavka 38. člena in to mislim, da je eden zelo pomemben prispevek k temu.

Zdaj, zbiranje predlogov in poročanje o težavah pri izvajalcih še traja. Na podlagi podatkov, ki jih bomo dobili, na katerih nivojih primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja je največ težav, bomo pristopili tudi k določenim spremembam. Zdaj, kar se naslednjih korakov tiče, seveda bomo pomagali tudi pri reorganizaciji delovnih procesov, kjer smo že ugotovili neke pozitivne oziroma dobre prakse v nekaterih zavodih in mislim, da bi tistim zavodom, ki bi želeli in potrebovali pomoč, lahko pomagali. Kar se nadaljnjih korakov tiče, pa mislim, da je pomembno to, da se začnemo pogovarjat o tem, ali je smiselno - ponekod se že uvaja – nazaj uvesti nekatera določena znanja, kompetence, v srednje šole.

Čisto na koncu pa mislim, da je najpomembnejše to, da se problema lotimo sistemsko. Zakaj? Zaradi tega, ker urejanje področja zdravstvene nege parcialno, ne moremo ločit od zdravstvene oskrbe drugih poklicnih skupin. To se pravi, ko urejamo zdravstveno oskrbo, moramo gledat na vse poklicne skupine, ki to oskrbo tvorijo. Kar pomeni, če imamo zdaj na eni strani kapacitete, kamor spadajo trije stebri, pravzaprav, to so kadri, ki niso samo zdravstvena nega, kjer so tudi zdravniki, fizioterapevti, socialni delavci… skratka, vse skupine poklicev in imamo tukaj finance in imamo tudi tukaj organizacijo, govorimo o mreži in na drugi strani o potrebah prebivalstva, kjer so čakalne dobe, mislim, da je vse to treba združit in parcialno obravnavanje vedno povzroča dodatne težave, kar pomeni, da moramo poklicat za isto mizo vse akterje, vse deležnike v tem sistemu in naredit dobro rešitev, ki bo presegla, nekako, delo ene skupine in bo imela posledice na kadrovske normative tudi v prihodnosti, da bomo lahko načrtovali, koliko potrebujemo medicinskih fakultet, zdravstvenih fakultet, koliko rabimo katerega profila delavcev in kakšne so potrebe našega prebivalstva. Skratka, da to na isti imenovalec spravimo in potem na ta način naredimo korake naprej in pripravimo načrte za naslednjih 10, 20 ali pa celo 30 let.

S tem bi jaz zaključila, se vam zahvaljujem in…

Jože Lenart

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.

Ja, sedaj pa bomo odprli krog razpravljavcev in sicer, predlagamo takole, da boste prvi na vrsti tisti, ki ste bili tudi s prvim vabilom vabljeni, pa potem na koncu, sindikati, tisti, ki ste bili na koncu vabljeni in moj predlog je kar, da, ker vidim, da ste tudi po dva, po trije iz iste organizacije, kajne, eden bo samo razpravljal, pa bom jaz samo pozval… z strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bo predstavil, kdo? / oglašanje iz dvorane/

Tako, kar vklopite mikrofon…

Suzana Jarc

Hvala. Nisem se sicer prijavila k besedi, sem mislila samo odgovarjat na vprašanja… Hvala.

Jože Lenart

Dobro, hvala.

Zdravniška zbornica Slovenije – gospa Čebašek, kajne? / oglašanje iz dvorane/

Zdenka Čebašek Travnik

Lepo pozdravljeni. Hvala za povabilo in tudi se zahvaljujem gospe državni sekretarki, da je tako nazorno povedala zgodovino tega dogajanja, ker bom jaz zdaj lahko na račun tega malo spustila.

Najprej dovolite, da izrazim svoj osebni odnos do stroke zdravstvene nege in moje dosedanje izkušnje na tem področju. Čeprav sem delala na zelo različnih področjih znotraj medicine, nikoli nisem imela nobenega osebnega konflikta s pripadnicami in pripadniki tega poklica. Poučevala sem na dveh srednjih zdravstvenih šolah in na štirih višjih oziroma visokih šolah oziroma Fakulteti za zdravstvene vede. Zainteresiram dovoljujem vpogled v ocene, ki so jih dali za moje učenje študenti. Sodelovala sem pri pisanju učbenikov za medicinske sestre in napisala več strokovnih člankov na temo sodelovanja med zdravniki in drugimi profili na področju zdravljenja bolezni odvisnosti. Tudi sodelovanje z Zbornico - Zvezo, zdaj kot predsednica Zdravniške zbornice, je bilo prvi dve leti mojega delovanja zgledno. Skupaj smo izvedli nekaj uspešnih aktivnosti in jih načrtovali še več, potem pa se je zapletlo.

Zgodila se nam je še ena od zgodb, ki imajo velik potencial, da rušijo nas, že tako krhek zdravstveni sistem. Gre seveda za vprašanje kompetenc, zaradi katerega smo se danes tukaj zbrali. Zbrali smo se na različnih koncih, tudi zdravniške organizacije, združene v koordinacijo in smo sprejele pač mnenje, da je ta akt nevaren, tako za paciente, kot za delovanje zdravstvenih ustanov in smo to večkrat pojasnili v medijih, pa tudi v individualnih odgovorih zaskrbljenih zdravnikov.

Rada bi opozorila na štiri aspekte. Prvi je, da je ta akt, ki je bil pač sprejet, kot je bilo lepo opisano, v maju leta 2019 oziroma je minister ga sprejel, ugotavljamo pa, da je izdan več kot leto dni pozneje, kot bi moral bit, kar štejemo za nezakonito. Razen tega, pa ni bil objavljen v Uradnem listu, kar nasprotuje 154. členu Ustave Republike Slovenije in smo o tem v dopisu, s strani Zdravniške zbornice obvestili Vlado Republike Slovenije, odgovora seveda še nismo dobili. To je ta pravni aspekt.

Drugi je strokovni aspekt. Zdravniška zbornica v času trajanja aktualnega, torej mojega mandata, od 13. februarja 2017 dalje, ni sodelovala pri nastajanju dokumenta o kompetencah o zdravstveni negi, to je ostalo v domeni stroke zdravstvene nege. In zdaj, ne gre zanemariti dejstva, ki ga zdaj vodstvo Zdravstvene nege nekako promovira, da je na korespondenčni seji zdravstvenega sveta 13. 6. za potrditev 2018, za potrditev tega dokumenta glasovalo trinajst od osemnajstih članov. Jaz sem govorila z nekaterimi od njih, pa sem dobila odgovore, ki bi jih mogoče kdaj drugič povedala. Zanimivo bi bilo slišati tudi njihovo pojasnilo, da so mirno sprejeli točko 251 od tega dokumenta, kjer piše, da v matriki EFN3+1, da medicinska sestra samostojno preučuje, določa in predpisuje z dokazi podprte terapevtske intervencije, vključno s predpisovanjem zdravil in aktivnim nadzorovanjem učinkovitosti zdravljenja pacientov.

Mi bomo, spoštovano občinstvo tukaj morali sprejeti tudi kakšne druge zakonske spremembe, kajti doslej je v Sloveniji zdravljenje rezervirano, da tako rečem, za zdravnike. Seveda novi aspekt je aspekt odgovornosti. Tudi tukaj ne bi rada izgubljala dosti časa, če pogledate v Google, lahko hitro vidite koliko zdravnikov je bilo obsojenih zaradi opuščanja ali kakorkoli odgovornosti za svoje delo in koliko je bilo takšnih medicinskih sester. Seveda bi lahko prišli do vtisa, da smo zdravniki tisti, ki delamo napake, drugi zdravstveni kadri pa ne. No, ampak zdaj pridemo hitro na četrti aspekt moje predstavitve; gre za poklicno, oziroma medpoklicno sodelovanje. Zbornica-zveza je brez soglasja zdravniške zveze, brez soglasja Zdravniške zbornice objavila protokol medpoklicnega sodelovanja. Mi smo jih opozorili, da to z naše strani ni bilo potrjeno in zdaj seveda tega popravka niso objavili. Vsaj meni ni znano.

Tako zdaj protokol »medpoklicnega sodelovanja« velja za medicinske sestre, za zdravnike pa ne. Kakšno medpoklicno sodelovanje poteka v kliničnem okolju, lahko spoznavamo vsak dan in bodo to kolegi tudi predstavili. Pomemben je pa še en pogled; medicinske sestre, poklic medicinske sestre se je v zadnjih dveh desetletjih spremenil iz vloge zdravnikovega pomočnika v samostojni poklic. Zdravniki pa še vedno potrebujemo pomoč, asistenco pri opravljanju svojega poklica. Moja generacija in še nekaj naslednjih je bila izšolana v prepričanju, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki naši pomočniki, pri čemer je zdravnik tisti, ki odloča o tem kdaj in kako se bo izvajalo zdravljenje določenega pacienta. Pet minut je? Potem bom pa zaključila in sicer, zdravniki pričakujemo, da bodo medicinske sestre obvladale tiste kompetence, ki so nujne v procesu zdravljenja za katerega je po obstoječi zakonodaji v naši državi še vedno odgovoren zdravnik in menimo tudi, da bi morali zdravniki sodelovati pri določanju kompetenc izvajalcev zdravstvene nege glede na potrebe določene vrste specializacije in seveda smo pri tem pripravljeni sodelovati, doslej pa nas k temu ni povabil še nihče.

Hvala.

Jože Lenart

Hvala lepa.

Naslednjemu damo besedo Združenju zdravstvenih zavodov Slovenija, gospodu Marjanu Pintarju.

Mislim, da vi zastopate, ne?

Marjan Pintar

Ja. Spoštovani lepo pozdravljeni.

Dokument o poklicnih kompetencah smo sprejeli sredi maja. Ključni roki so padli v julij in avgust. Združenje je odločevalce opozarjalo na številne težave, ki jih implementacija dokumenta lahko prinaša. Te težave so se res zgodile, tudi zato smo danes tukaj. Minister je na tej izkušnji napovedal spremembe na področju poklicnih kompetenc in aktivnosti, kakšne bodo in kaj bodo prinesle, je zaenkrat še uganka. STA je 17. septembra poročala, da so se v Zbornici-zvezi postavili v bran dokumentu.

Po besedah predsednice so dokument pripravljali dokument iz stroke, res je. Na vprašanje koliko srednjih in koliko diplomiranih sester bi v Sloveniji sploh potrebovali, pa predsednica ni znala odgovoriti. Dejala je, da bo poglobljenih analiz o tem v preteklih letih ni bilo. Sprašujem se, ali si v Sloveniji lahko to privoščimo. Ali lahko sprejmemo tak dokument, ne da bi prej preverili koliko diplomiranih sester bomo na podlagi spremenjenega dokumenta sploh potrebovali. Ali jih lahko zagotovimo na trgu dela? Kaj bodo počeli vsi tisti, ki so doslej to delo opravljali in ga v bodoče več ne bodo smeli opravljati? Koliko nas bo to stalo in nenazdanje ali imamo za to zagotovljen denar? V Združenju smo te številke izračunali na podlagi predlogov novih standardov, ki temeljijo na prenovljenih kompetencah in jih pripravljajo Zbornica-zveza, sindikati in Ministrstvo za zdravje.

Na primarni ravni bomo potrebovali dodatnih 2200 diplomiranih sester, pri čemer bo tisoč srednjih sester ostalo brez ustreznega dela. V bolnišnicah bomo potrebovali dodatnih 1850 diplomiranih sester, skupaj torej več kot 4 tisoč dodatnih diplomiranih medicinskih sester, ocenjeni strošek na letni ravni znaša 95 milijonov evrov. Odločevalci priznavajo nastale težave in pravijo, da je dokument naplavil vse anomalije, ki so se v slovenskem zdravstvenem sistemu nabrale v zadnjih desetletjih. Nekateri ste ob tem s prstom kažete tudi na vodstva zdravstvenih zavodov, češ da v preteklih letih niso kadrovali v skladu s kompetencami. Sprašujem, kako pa naj direktor v splošni ambulanti namesto srednje sestre zaposli diplomirano sestro, če pa standard določa, da lahko zaposli srednjo sestro in tudi zavarovalnica plača zgolj srednjo sestro. Pravzaprav ne plača niti srednje sestre, kajti izvajalci o cenah zdravstvenih storitev nimajo pokritih niti tistih stroškov dela, ki so določeni v standardih. A lahko verjamete, da Zavod za zdravstveno zavarovanje za plačilo stroškov dela uporablja plačno lestvico, ki je za 3,68 procentov nižja od plačne lestvice, ki jo je Vlada s sindikati dogovorila v kolektivni pogodbi.

Zdravstvo ima na letni raji 45 milijonov evrov izpada prihodkov. To je ves denar, ki so ga dolžni plačati zaposlenim, saj je to iztožljivo. Vlada je s sindikati dogovorila spremembe v premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tudi to ni zajeto v cenah. 12 milijonov na letni ravni. S prvim septembrom smo povišali dodatke za nočne, nedeljsko in praznično delo. V letošnjem letu je 5 milijonov izpada prihodkov, ki niso pokriti v cenah. Sprejeli smo spremembe na področju regresa. Tudi tukaj 5 milijonov v letošnjem letu izpada prihodkov. Seštevek je 67 milijonov evrov. A si v takšnih razmerah lahko privoščimo nadstandarde pri zaposlovanju? Samo UKC Ljubljana ima letos iz tega naslova več kot 11 milijonov evrov izpada prihodkov.

Če je zdravstvo res prioriteta slovenske Vlade, potem morda lahko zagotovimo tako 70 milijonov, ki že danes manjkajo v sistemu in morda tudi 95 milijonov za dodatne stroške dela v zdravstveni negi. Ne moremo pa kratkoročno vplivati na dejstvo, da na trgu dela nimamo štiri tisoč diplomiranih medicinskih sester, s katerimi bi napolnili novo nastale potrebe. Tisti trenutek, ko bomo sprejeli nove standarde in bodo zdravstveni domovi objavili potrebo po dva tisoč novih zaposlitvah diplomiranih medicinskih sester, bomo izpraznili najbolj zahtevne oddelke v slovenskih bolnišnicah. Takšno dogajanje pa utegne resno ogrozit naš zdravstveni sistem.

Hvala lepa.