16. nujna seja (skupna seja)

Odbor za kulturo

14. 4. 2020
podatki objavljeni: 14. 4. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, pričenjam z 20. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da bova s sopredsedujočo, glede na situacijo v zvezi z načinom dela v Državnem zboru, zaradi Covid-19, skupno sejo vodila v skladu z priporočili predsednika Državnega zbora, torej tako, da bova skupno sejo prekinila na približno uro pa pol in nato določila, kdaj se bo seja nadaljevala. Spoštovani, obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani, naslednji poslanke in oziroma poslanci. Imam kar nekaj pooblastil, in sicer, mag. Dejan Kaloh zaseda mesto, ki pripada Poslanski skupini SDS, gospa Alenka Jeraj, ravno tako, zaseda mesto, ki pripada Poslanski skupini SDS, gospod Bojan Podkrajšek zaseda mesto, ki pripada Poslanski skupini SDS, gospod Ivan Hršak nadomešča gospoda Jurija Lepa, gospa Eva Irgl  (nadaljevanje) zaseda mesto, ki pripada Poslanski skupini SDS, gospod Robert Pavšič zaseda mesto, ki pripada stranki oziroma Poslanski skupini LMŠ in gospod Samo Bevk nadomešča mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prejeli smo tudi naslednja opravičila in sicer s strani gospa Ferenca Horvata. Na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci, se opravičujem, to sem že naštel. Lep pozdravljam, spoštovani, vse vabljene predstavnice in predstavnike predlagateljev torej Poslanskih skupin LMŠ, Levica, SAB in SD ter seveda ministra za zunanje zadeve, dr. Anžeta Logarja ter predstavnika Združenja novinarjev in publicistov, z nami je podpredsednik in sicer gospod Igor Pirkovič. Prejeli smo opravičilo predsednice Društva novinarjev Slovenije s pojasnilom, ki sta ga članica in člani obeh odborov prejeli in tudi opravičilo predstavnikov s strani Amnesty International Slovenije. Dodatno je interes za sodelovanje na seji izrazil in bil povabljen tudi generalni direktor RTV Slovenije, gospod Igor Kadunc. Na podlagi poslanske skupine oziroma na predlog Poslanske skupine SDS je bil na seji dodatno vabljen še omenjeni gospod Igor Pirkovič podpredsednik Združenja novinarjev in publicistov in magister Uroš Urbanija glede direktorja Urada za komuniciranje.  Spoštovane kolegice, dragi kolegi besedo dajem predsednici Odbora za kulturo, gospe Violeti Tomić.  Izvoli.
Najlepša hvala, kolega.  Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi vabljeni na sejo!  Začenjam 16. redno sejo Odbora za kulturo.  Še enkrat naj pozdravim vse prisotne! Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Opravičil se je gospod Žiža, namesto Monika Gregorič pa nadomešča Janjo Slugo in Robert Pavšič zaseda mesto, ki pripada Stranki LMŠ.  Sedaj prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red obeh odborov in ker v poslovniškem roku nisva prejela nobenih predlogov za spremembo je dnevni red določen takšen kot ste prejeli s sklicem seje. Imam še eno pooblastilo skratka poslanec Ivan Hršak nadomešča poslanca Jurija Lepa.  Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN TO JE ZA UGLED REPUBLIKE SLOVENIJE ŠKODLJIV ODZIV MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE NA OPOZORILO KOMISARKE SVETA EVROPE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE V ZVEZI Z OMEJEVANJEM SVOBODNEGA IN NEODVISNEGA NOVINARSKEGA DELA V REPUBLIKI SLOVENIJI.   Gradivo ste z dnem 9. 4. videli, ker je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem in za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predlagatelju zahteve in to je gospod Nemec.  Prosim.
Spoštovana, sopredsedujoča, hvala lepa za besedo! Spoštovani minister, dragi navzoči, spoštovani vabljeni, poslanke in poslanci!  Poslanska skupina LMŠ, Levica SAB in Socialni demokrati smo v Državni zbor vložili zahtevo za sklic nujne seje Odborov za zunanje zadeve in kulturo, zaradi neprimerne in nedopustne depeše, ki jo je v odziv na opozorilo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Svetu ministrov. Te ugledne institucije v imenu Slovenske vlade posredovalo Ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi dr. Anže Logar. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice, Dunja Mijatović, je namreč 3. aprila 2020 članice Sveta Evrope pozvala k ohranitvi svobode medijev in k zagotovilu, da bodo ukrepi v času epidemije COVID-19 v pregledni, sorazmerni, omejeni in v času in / nerazumljivo/ rednemu delu nadzora vključno s parlamentarnim nadzorom in nadzorom nacionalnih institucij za človekove pravice. Naj poudarim, da je Republika Slovenije že od same osamosvojitve bila zgledna in spoštovana članica Sveta Evrope, ki je zagovarjala človekove pravice, vladavino prava in demokracijo. Upravičeno je torej pričakovanje, ki velja v vsaki razviti demokratični in svobodni družbi, da bo Vlada Republike Slovenije opozorilo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice razumela kot skrajno resno in takojšnje ukrepe za izboljšanje stanja predlagala in zavarovala svobodo, standarde in neodvisnost novinarskega dela v Republiki Sloveniji. Zato je žal kot izjemno negativna novica izkazala se v objavi na spletnem mediju Necenzurirana.si, preko katere je slovenska javnost bila seznanjena z domnevnim odgovorom ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Anžeta Logarja Svetu ministrov Sveta Evrope v zvezi z opozorilom komisarke Dunje Mijatović. Odziv, ki naj bi bil uradno odposlan z Ministrstva za zunanje zadeve pa predstavlja ravno nasprotno od pričakovanega. Namesto umirjenega, objektivnega in taktnega ter diplomatskega odziva, ki bi konkretno in jasno predstavil tudi ukrepe, ki jih bo Republika Slovenija izvedla za sanacijo stanja, ki je privedlo do potrebe za opozorilo Republike Slovenije s strani komisarke za človekove pravice Sveta Evrope je bil na eno najstarejših in najuglednejših mednarodnih institucij odposlan enostranski politični pamfle, ki ne dosega niti najnižjih standardov predvsem diplomatske korespondence in je kot se izkazuje skozi besedilo dokumenta namenjen predvsem notranjem političnem obračunavanju in predstavlja ponovni napad na sedanje in bivše novinarke in novinarje, hkrati pa manipulativno orisuje medijsko krajino v Republiki Sloveniji ter zadržuje ključne in najbolj problematične informacije, ki vladajočo stranko SDS zelo jasno povezuje z mediji, ki so celo predmet preiskave nacionalnega preiskovalnega urada zaradi sumljivih denarnih tokov ali pa že večkrat izkazano širijo lažne novice in nestrpni diskurz. Predmet zahteve za nujen sklic skupne seje Odbora za zunanje zadeve in kulturo Državnega zbora Republike Slovenije tako vsebina dokumenta domnevno uradno posredovanega s strani Ministrstva za zunanje zadeve na Svet ministrov Sveta Evrope. Kot je mogoče ugotovitvi vsebine domnevne depeše gre v primeru odziva ministrstva, ki ga vodi dr. Anže Logar, za nesprejemljiv incident, ko slovenska vlada blati ugled slovenskega novinarstva, večina slovenskih medijev, posameznikov in nekdanjih in sedanjih novinarjev. Pismo, ki je bilo naslovljeno na sred Evrope, predstavlja enostransko politično motivirano in neodgovornost ravnanje Vlade, ki ob enem blati ugled Republike Slovenije in namesto ukrepanje za zaščito standardov, svobode in neodvisnosti novinarskega dela, nadaljuje vojno proti medijev ter poglablja napetost v družbi. Depeša ne omenja spornega madžarskega financiranja medijev blizu SDS v Sloveniji, ki je prišlo na dnevni red razprav celo v Evropskem parlamentu tik pred izbruhom epidemije COVID-19. Ne omenja niti groženj in nesprejemljive retorike predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše do javnega servisa RTV. Pritiskov na posamezne novinarje in vmešavanje v uredniško politiko, ki jo sedanji predsednik Vlade celo eksplicitno napoveduje eni izmed novinark enega najbolj branih slovenskih medijev in časopisov. Radi bi predlagatelji povsem poudarili, da zloraba diplomatske korespondence in na način na kakšnega se je zgodila, je škodljiva za Republiko Slovenijo in da SDS ne bi smel partikularnih interesov svoje stranke postavljati pred interes Republike Slovenije. Opozorili bi radi tudi na nedopustnost nadaljevanja posegov v novinarsko delo in svobodo ter neodvisnost medijev.  Ugledni instituciji je Vlada poslala predvsem izkrivljeno sliko medijske krajine v državi, kar je popolnoma nedopustno. Ob enem depeša izpodbija nedavne ugotovitve komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović, ki je Slovenijo navedla med državami v kateri se dogajajo pritiski na medije. Sramotno je, da slovenska vlada blati ugled slovenskega novinarstva, večino slovenskih medijev in posameznikov in seveda kot že rečeno nekdanjih in sedanjih novinarjev. Obsoditi je potrebno dejstvo, da predsednik slovenske vlade epidemijo s korona virusom izkorišča za blatenje, izkrivljanje, obveščanje evropskih mednarodnih institucij o stanju medijev v Republiki Sloveniji. Poseganje v pravice javnosti do obveščenosti in neodvisno in profesionalno novinarstvo in nadaljevanje omejevanje svobode, so nedopustni.  Spoštovane in spoštovani, depeša, ki jo obravnavamo danes je v resnici problem spremembe strateške usmeritve v slovenski notranji in zunanji politiki. Od demokratičnih držav utemeljenih na vladavini prava, nas tovrstna ravnanja preusmerjajo k skupini držav, ki legalizirajo totalitarne prijeme, posegajo v človekove pravice in za politični boj uporabljajo lažne novice, sumljive vire financiranja, omejevanje svobode in neodvisnosti delovanja medijev in seveda tisto, kar je najpomembnejše – zelo nevarno retoriko sovražnosti. Problem ne bi rešil odstop ministra ali pa direktorja Urbanije. Slovenci imamo velik problem, ki nas usmerja od razvitega zahoda k državam, kjer je doma korupcija in nestrpnost. Vprašanje, kako iz te velike nevarnosti za Slovenijo, pa je v resnici vprašanje tudi za koalicijske partnerje SMC, NSi in Desus, ker v temu primeru zgolj distanciranje ne bo dovolj. Spoštovani, dovolite mi, da zaključim svojo predstavitev z zadnjo mislijo, ki sicer ob hiringu spoštovanega ministra dr. Anžeta Logarja, je bilo jasno izpostavljeno, da je vladavina prava ključna. Ob mojem neposrednem vprašanju je zagotovil, da Republika Slovenija bo tudi v nadaljevanju ostala tesna članica držav prijateljic vladavine prava. Gotovo ti zadnji impulzi Vlade narekujejo drugačno smer kot nam je bila predstavljena. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod Nemec. Zdaj pa bom dala besedo še ostalim vabljenim na to sejo. In ali želi besedo generalni direktor RTV Slovenija, gospod Igor Kanduc, se opravičujem, minister. Se opravičujem, minister ima besedo. Izvolite, gospod Logar.
Oprostite, saj ne bi posegel vmes, ampak vodil sem delovno telo nekdaj, v katerem je bilo jasno, da prvo besedo vedno dobijo vabljeni Vlade Republike Slovenije…
Sem se opravičila. Gospod minister, dobili ste besedo.
Zdaj, naj najprej povem, da sem vabljen na to izredno sejo OZP po očitni pomoti. Ker z izpostavljeno problematiko, ki jo je nedavno predstavil predsednik Odbora za zunanjo politiko in je zavedena v zavezi oziroma zahtevi za sklic izredne seje parlamentarnega telesa, nimam praktično nič. To bom podrobneje obrazložil tudi v nadaljevanju. Kljub temu, da s to tematiko nimam praktično nič, sem se vabilu odzval, ker visoko cenim parlament kot institucijo, ki zagotavlja in omogoča argumentirano razpravo z namenom sprejetja najboljših odločitev za dobro državljank in državljanov Republike Slovenije.  Ker sem že bil izpostavljen, pa dovolite, da podam nekatera pojasnila. Zdaj, že sam naslov zahteve za sklic današnje točke, ki pravi: »Za ugled Republike Slovenije škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve na opozorila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice v zvezi z omejevanjem svobodnega in neodvisnega novinarskega dela Republike Slovenije«. Že ta naslov temelji na dveh dokazljivo izmišljenih izhodiščih. Zdaj prvo, pravite: »Na opozorila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice.« To ste tudi vi spoštovani prvi diplomat parlamentarne demokracije gospod Nemec, dejali. Ne drži. Vlada se na opozorila komisarke za človekove pravice Sveta Evrope ni odzvala. Zdaj, če ste to napačno zavedli v gradivu, bi se lahko v vmesnem času verjetno podučili do predstavitve te točke, ampak še enkrat - vlada se na ta opozorila, ki jih izpostavljate, ni odzvala. Morda se še bo. Če se bo, se bo odzval v njenem imenu UKOM.  In naprej, o tem, da odziv MZZ ni bil škodljiv, ko pravite »škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve«, vam bom pa v nadaljevanju argumentirano in z dokumenti dokazal, in sicer na primeru tega kako se je Vlada Republike Slovenije odzvala na neko drugo zadevo, objavljeno na spletnem portalu Sveta Evrope, in sicer na obtožbo o domnevnem pritisku predsednika vlade gospoda Janeza Janše na novinarje. Pisci zahteve za izredno sejo ste očitno pomešali ti dve oziroma ta dva dogodka, torej zapisa o domnevnih pritiskih predsednika vlade na novinarje in sporočilo za javnost komisarke za človekove pravice gospe Mijatović.  Zdaj, podlaga, ki jo sklicatelj omenja oziroma v osredišči kot glavni, osrednji razlog za sklic te izredne seje, je članek na spletnem portalu Necenzurirano. Celotna argumentacija na današnji seji torej temelji na enem samem članku objavljenem na spletnem portalu cenzurirano. Na enem samem članku. Sicer ne želim ocenjevati verodostojnosti tega članka, verjamem, da so drugi bolj poklicani za to, ne zunanji minister, bi pa glede na to, da je Ministrstvo za zunanje zadeve glavna zvezda tega članka oziroma da sem kot minister za zunanje zadeve v tem članku že vnaprej spoznan za krivega, v imenu MZZ-ja vendarle rad podal nekaj pojasnil, že zato, da zaščitim ugled in ime Ministrstva za zunanje zadeve.  Omenjeni članek svoje sklepanje zaključi na podlagi dveh neresnic, ki sta zlahka preverljivi vsakemu v tej dvorani, še posebej predsedniku Odbora za zunanjo politiko, in bi jih lahko kdorkoli preveril, če bi to seveda želel. Zdaj, na podlagi uporabe teh omenjenih dveh neresnic, ki jih bom kasneje izpostavil, pa potem izhajajo tudi vse obtožbe in sklepi predlagane zahteve za sklic izredne seje OZP.  Zdaj, laž je navedba, kot sem že omenil, da gre v primeru teksta, ki je bil posredovan na Svet Evrope, za depešo. Gospod predsednik odbora za zunanjo politiko, tudi sami ste uporabili besedo depeša kot narativ in uvod v svoje razpravljanje. Zdaj, tisti, ki malce pozna delo Ministrstva za zunanje zadeve, tega nebi mogel ne zapisati, ne izreči. Depeša kot stvarnopravni pojem pomeni, citiram: »dokumentirano sporočilo poenotene oblike in vsebine, ki ga za potrebe delovanja organa pripravi organ«. Glejte, tako zgleda depeša. To je depeša, spoštovani prvi diplomat parlamentarne diplomacije, to je depeša. Tako z gleda depeša, z navedbo komu je namenjena, kdo jo je pripravil, komu je naslovljena in potem z vsebino depeše. Takole pa zgleda dokument, ki ga smatrate nekateri kot depeša – brez glave, brez navedeno komu je namenjeno, zgolj teks, ki je pač vsebinsko pripravljen s strani nekaterega organa. Medij, ki ga vi naslavljate kot osrednji vir za razlago sklica, gre še korak naprej, in sicer ta dokument brez glave, brez vsega označi kot »Logarjevo depešo« Naj bo povsem jasno, Logarjeve depeše ni. Logarjeva depeša ne obstaja, pika. Druga laž, na kateri temelji, v bistvu, najprej članek, potem pa tudi zahteva za sklic te izredne seje, pa je tale omemba – »Po naših informacijah so dokument pripravili na MZZ, ki ga vodi Anže Logar.« Glejte, za namene te razprave, sem šel malce pogledat kodeks novinarske etike. Novinarsko delo, točka 1: »Novinar mora preverjati točnost izbranih informacij in se izogibati napake. Svoje napake, četudi nenamerne, mora priznati in popraviti.« Točka 1 novinarskega kodeksa. Zdaj bom pa nekaj zaupal, novinar ali novinarji, ki so pripravili ta članek, z dopisom, – »Po naših informacijah so dokument pripravili na MZZ, ki ga vodi Anže Logar.« in na podlagi katerega je potem nastala ta zahteva za sklic, pred objavo tega članka ni povprašal, z eno besedo, Ministrstvo za zunanje zadeve. Z eno besedo, z enim vprašanjem. Si predstavljate? Pa se zapiše, da je ta dokument nastal na Ministrstvu za zunanje zadeve. Zdaj, kaj že pravi Kodeks novinarske etike? – Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Še nekaj, zgolj za, pač, morda nadaljnjo razpravo, kaj pravi Kodeks novinarske etike v nekih drugih točkah. Recimo 3. točka – »Novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zahtevajo.« Kot sem rekel, Ministrstvo za zunanje zadeve ni dobilo enega vprašanja pred objavo tega članka. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Ali pa recimo, 5. točka – »Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.« Je bilo to upoštevano? Naj to presodijo drugi, morda, na izredni seji Odbora za kulturo, ki hkrati z izredno sejo Odbora za zunanjo politiko, pravkar poteka. Tudi izhodišče za sejo je napačno. Tu bi vseeno veljalo, zaradi ugleda te institucije, torej parlamenta oziroma, vsaj zaradi ugleda Odbora za zunanjo politiko, poskrbeti, da vsebina sklica temelji na realnih in preverljivih dejstvih. Da torej sklicatelji opravijo zahtevani intelektualni napor, ki veleva preveritev zapisanega v zahtevi za sklic. Naj ob tem spoštovanim vodjem delovnih teles, vsem, javno, že v začetku, ob mojem prvem obisku tega Državnega zbora povem, da je moj telefon ministra za zunanje zadeve vedno odprt za dodatna pojasnila. Če je odprt za nemškega zunanjega ministra, je odprt tudi za Nemca, vodjo Odbora za zunanjo politiko. Želim, da posamezniki iz opozicije ne bi bili, posebej v tem času, obsedeni s politiziranjem, da se vklenejo celo nepreverjenih dejstev, ki temeljijo na napačnih predpostavkah, samo zato, da bi se javno kritiziralo posamezne ministre te Vlade. Na vsak način se s tem dela velika škoda slovenski zunanji politiki, še posebej v času pandemije, ko je za solidarnost in medsebojno sodelovanje in zaupanje med državami, ki le skupaj lahko premagajo to krizo, ključno za čim uspešnejše in čim hitrejše premagovanje pandemije koronavirusa, Covid-19. Deklaracija in Strategija o zunanji politiki, oba dokumenta sta bila sprejeta v času, ko je bila na oblasti stranka gospoda Nemca. Parlamentarno oziroma, tudi parlamentarno demokracijo oziroma diplomacijo, zavezujeta takšnemu ravnanju. Zdaj, v gradivu predlagatelji govorite o zapisu, ki ga je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope objavila 3. 4. 2020.   (nadaljevanje) Govorite samo o tem. Odgovor, ki ga je pripravil UKOM(?) in ga preko Ministrstva za zunanje zadeve posredoval na Svet Evrope pa se sploh ne nanaša na to sporočilo. Si predstavljate sploh se ne nanaša? Skratka, pogovarjate se o gradivu, ki sploh nima prave reference na izvorni dokument. Oprostite, ampak za takšno nedoslednost v delovanju institucije kot je parlament bi pa težko našli opravičilo niti ni politično niti ni intelektualno korektno, ker če se zakonodajalec odloča na podlagi napačne reference, potem veste kakšne so lahko posledice pri nadaljnjem odločanju v naprej.  Sedaj pa k vsebini. Vzrok za objavo oziroma posredovanje odgovora je obtožba češ, da predsednik Vlade gospod Janez Janša pritiska na medije. Glede na porast obsega kritičnih novic od 13. 3. 2020 bi človek rekel, da je ta pritisk očitno bolj brezzobi, ker toliko negativnih novic kot se je začelo, kar na enkrat v slovenskih medijih pojavljati po tem datumu prej v 18 mesecih nismo doživeli. Tudi novinarje, ki jih srečujemo ob svojem delu – oprostite, ampak se mi ne zdijo prestrašeni – vestno opravljajo svoje delo upam, spoštujejo distanco, ampak prestrašenosti v njihovih očeh pa nisem zasledil. Kljub temu pa je spletni portal v okviru Sveta Evrope, kamor novice objavljajo najrazličnejša novinarska združenja in društva 26. 3. objavil kritični prispevek o predsedniku Vlade Janezu Janši. Obtožbe so bile objavljene pod rubriko citiram: »Druga dejanja, ki vplivajo na svobodo medijev.« Sem spadajo skladno z internim pravilnikom Sveta Evrope, ki je tudi objavljen na spletni strani naslednja novica: »Akti, ki vplivajo na svobodo medijev vključno z omejevanjem zakonodaje, ki posega v svobodo medijev.« Popravite me, ampak jaz se ne spomnim, da bi Vlada v zadnjem mesecu sprejela kakršnikoli novi medijski zakon.  Naprej. Cenzura poseg v uredniško svobodo. Jaz se ne spomnim, da bi MZZ v zadnjem času kakorkoli izvajal kakršnokoli cenzuro, na kateregakoli medijev v slovenskem prostoru. Naprej. Grožnja zaupnosti viru novinarjev. Jaz se ne spomnim, da je kdo iz MZZ objavil kakršenkoli novinarski vir. Naprej. Neopravičena ali nepristransko blokiranje medijski spletnih strani prestrezanje komunikacijskih podatkov novinarjev brez ustreznega postopka odobritve. Se ne spomnim, da bi kdo iz MZZ kakorkoli prestrezal ali blokiral kakšne spletne strani. In veste sta dva od treh sklepov usmerjena, ki jih predlagate na MZZ. Ali se kaj zgoraj omenjenega torej vse te taksativno naštete predpostavke za objavljanje teh novic dogajajo pod Vlado gospoda Janeza Janše. Iskreno ne bi vedel nisem zaznal, da bi se kaj takega dogajalo pa kljub temu pod to rubriko kot sem rekel 26. 3. najdemo daljši sestavek o tem kako Vlada gospoda Janše pritiska na medije in novinarje. Ne vem kdo je to prijavil na ta spletni portal Sveta Evrope pripravil to niti ni moje področje, da bi ugotavljal to. Med drugim je v tem sestavku objavljenem torej ta obtožba zoper Vlado navedeno citiram: »Igor Kadunc se je odzval tudi, ko je dejal, da imajo grobi neopravičeni napadi na poročanje RTV Slovenije škodljive posledice za medijsko svobodo in so namenjeni podrejanju osrednjih medijev eni politični opciji torej ena od navedb teh obtožb«. V skladu tega lahko v nadaljevanju preberemo tudi to citiram: »Počutil sem se fizično ogrožen, ker te tviti navsezadnje oblikujejo javno mnenje in lahko sprožijo reakcijo nestabilne osebe. Saj veste, kaj se potem lahko zgodi. Ali, »nevarno je, ker ne moreš pravilno opravljati svojega dela. Poskušaš, vendar si pod stalnim pritiskom sistematičnega umora svoje poklicne osebnosti.« Skratka, to so bile obtožbe, ki so objavljene na spletnem portalu Sveta Evrope in tako naprej in tako naprej. In so bile objavljene 26. 3. Posredovane iz Slovenije, dostopne vsem. Ali zapis, ki sem jih predhodno navedel, prodajajo verodostojno sliko stanja medijske krajine v Sloveniji? Ali Vlada Republike Slovenije od 13. 3. ustvarja takšne razmere? Ah, dajte no. Ali se Vlada Republike Slovenije lahko odzove na takšne prijave kot je bilo 26. 3. s tekstom, ki sem ga malo prej na kratko navedel? Seveda, saj temu je pa namenjena omenjena stran Sveta Evrope. Ali naj se odzove tajno? Seveda ne, javno, tako kot je bila obtožena. Javno je bila obtožena. Torej, da povzamem. Vlada Republike Slovenije ni samoiniciativno poslala tekst na spletni portal Sveta Evrope. Vlada se je zgolj odzvala na obtožbe, ki so jih zoper predsednika Vlade izrekli posamezniki iz medijskega prostora ali iz kakorkoli drugje – jaz ne vem kdo jih je poslal in jih poslali na Svet Evrope. Odgovor Vlade je torej posledica delovanja posameznikov, ki Vlado prijavljajo na najrazličnejše mednarodne platforme. Zakaj to počnejo? Ne sprašujte mene. Ali so ti posamezniki, ki oživljajo in ponovno internacionalizirajo debato foruma 571 politično motivirani, morda delujejo celo v povezavi z delom opozicije, ni stvar Ministrstva za zunanje zadeve. Stvar Ministrstva za zunanje zadeve je zgolj pripravljene odgovore posredovati tam, kjer so bile obtožbe objavljene. Je pa verjetno stvar današnje izredne seje Odbora za kulturo razprava o tem, zakaj prihaja do takšnih obtoževanj Slovenije v tujini, zakaj prihaja ravno v tem času in kakšna je smiselnost takšnega početja ter vpliv na ugled Slovenije v tujini. Zdaj pa še splošna beseda o postopkih, ki jih v mednarodni komunikaciji izvaja Ministrstvo za zunanje zadeve. Ta postopek je sicer znan. Če bi se malce pozanimali, bi razlogi za sklic te izredne seje, gospod Nemec, avtomatično odpadli. In kar dva od predlaganih sklepov bi bila obsoletna, nepotrebna. MZZ kot veste ima razvejano mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu . Ta diplomatski aparat skrbi za komunikacijo z zunanjim svetom v obeh smereh. Posreduje informacije Vlade in resornih organov na bilateralni in multilateralni osnovi ter v domovino sporoča pridobljene informacije iz posameznih držav oziroma organizacij. V kolikor mora posamezno ministrstvo ali vladna služba v tujino posredovati stališče, odgovor, zaprosilo, to vedno stori preko MZZ, preko diplomatsko-konzularne mreže. Ali to daje Ministrstvu za zunanje zadeve funkcijo vrhovnega cenzorja, ki organom zapoveduje kaj naj storijo in kaj ne – seveda ne. V tem primeru bi imeli kaos, saj bi se Ministrstva za zunanje zadeve postavilo nad resorne ministre oziroma resorna ministrstva. Ali lahko Ministrstvo za zunanje zadeve ob tem, ko posreduje posamezne dokumente resornih ministrstev opravi še diplomatsko spremljajočo aktivnost? Seveda, to počnemo. In konkretno odgovoru Vlade Republike Slovenije na zapise na spletni strani Sveta Evrope in ne še enkrat poudarjam, na sporočilo za javnost komisarke za človekove pravice gospe Mijatović z dne 3. 4. 2018. Še enkrat, to ni depeša. To je odziv, ki ga je v imenu Vlade Republike Slovenije pripravil urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za zunanje zadeve pa, skladno s uveljavljeno prakso, posredovalo prek misije v Strasbourgu na Svet Evrope. Ta odgovor tudi ni dokument, ki naj bi ga raziskovalni novinarji ekskluzivno pridobili pri svojih virih, gre za dokument, ki je prosto javno objavljen na Svetu Evrope ob tisti obtožbi z dne 26. 3. 2020. To še posebej ni Logarjeva depeša. Tisti, ki to trdi, ne pozna ustroja delovanja Ministrstva za zunanje zadeve ali pa namerno zavaja. Ne vem, katera razlaga vam je ljubša, tistim, ki vztrajate pri tej definicij. Še nekaj konkretnih odgovorov na teze, ki so bile s strani posameznikov in dela opozicije izpostavljene javnosti v zadnjih dneh.  Ali je Ministrstvo za zunanje zadeve sodelovalo pri pripravi odgovora na očitke o domnevnih pritiskih predsednika vlade gospoda Janše na novinarje? Ne. Ali sem kot minister sodeloval? Ne. Ali sem bil kadarkoli neposredni prejemnik tega teksta? Ne. Ali sem bil seznanjen s tekstom, preden je bil posredovan na Svet Evrope? Seveda. Saj v nasprotnem primeru bi pomenilo, da ne obvladujem organa, ki ga vodim. Ali bi moralo Ministrstvo za zunanje zadeve zaustaviti pošiljanje tega odgovora? Seveda ne. Predstavljajte si, da bi zavrnil potem odgovor ministra za kulturo na Unesco ali odgovor ministra za finance na OECD ali koga drugega iz državnih organov na njihovo organizacijo mednarodno v tujini. To nam na Ministrstvu za zunanje zadeve navsezadnje preprečuje tudi Zakon o zunanjih zadevah, ki jasno opredeljuje, da Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev. Ali podpiram tekst odgovora? Zdaj, moje mnenje je, da bi se dalo napisati tudi drugače in če bi sam sodeloval pri tej zadevi, bi verjetno ubral deloma tudi drugačno pot. Ali se strinjam z vsebino? Pa, vas bom takole vprašal: kaj pa v tem tekstu ne drži? Kaj pa v zapisanem ne drži? In to, če ste spremljali spletne portale, ki se kasneje, ko je bila v bistvu cela depeša tudi objavljena, sprašuje vedno več tistih, ki je prebralo ta tekst.  Zdaj pa še skok k tako imenovani Logarjevi depeši. Zdaj, če bi se ustrezno pozanimali, bi lahko ugotovili, da depeša Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi z odgovorom Svetu Evrope pa vendarle obstaja. Ni sicer Logarjeva, je pa depeša. In ni takšna kot bi si verjetno želeli predlagatelji sklica te izredne seje. Zdaj pa pozor. Jaz vam bom ekskluzivno razkril to famozno depešo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi z odgovorom oziroma posredovanjem odgovora UKOM-a na Svet Evrope. To je ta depeša, ki sem jo prej kazal. Nima oznake tajnosti, torej jo lahko ustrezno predstavim. Ta depeša je bila posredovana na preko 200 naslovov oziroma preko 200 jih je videlo, tako da ni kakšna večja skrivnost. V depeši je v uvodnem delu jasno navodilo veleposlaniku pri misiji v Strasbourgu, da naj se sreča z odgovornimi na Svetu Evrope, jim preda odgovor urada vlade za komuniciranje oziroma odgovor vlade glede obtožb, objavljenih 26. 3. na portalu(?) in hkrati naj opravi pogovor z omejenima dvema, z štirimi sporočili. Hkrati pa na stalno predstavništvo Dunaj, da naj enako, ta štiri ključna sporočila MZZ, preda predstavniku OVSE za svobodo medijev. Zdaj pa, kaj so ta štiri ključna sporočila, mi pa dovolite, da jih preberem – Naj začnem s tem, da spoštovanje svobode izražanja in pravice do obveščenosti predstavljata temelj slovenske demokratične in pluralistične družbe. Vlada se močno zavzema za svobodo in neodvisnost novinarjev, potem nasprotuje kakršnikoli obliki napada na ustrahovanja novinarjev. V zvezi s tem podpiramo poslanstvo in delo Sveta Evrope kot objektivne in nepristranske institucije, ki spodbuja svobodo izražanja, zaščito novinarstva in varnost novinarjev. 2. točka; »Zadnja poročila na platformi Sveta Evrope vidimo kot dokaz večjega zanimanja za medijske razmere v Sloveniji. Kot boste videli iz priloženega dokumenta, stanje medijev v Sloveniji ni le vprašanje izpolnjevanja osnovnih etičnih standardov v novinarstvu, ki bi morali biti osnovni postulat dela medijev, ampak je tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev.« Točka 3.; »V zvezi s slednjim v Sloveniji računamo na konstruktivno pomoč in nepristransko oceno Sveta Evrope. Močno podpiramo delo Sveta Evrope in upamo, da ko se bo ponovno ocenjevalo medijske razmere v Sloveniji, bo Svet Evrope ustrezno pozornost namenil predvsem širšemu kontekstu medijskih razmer v Sloveniji.« In še zadnja točka; »Na koncu naj vam zagotovimo, da slovenska Vlada odločno nasprotuje kakršnikoli vrsti komunikacije, ki bi jo lahko razumeli kot grožnja novinarskemu delu. Še naprej bo zagotavljala potrebne pogoje za svobodo in neodvisno delo novinarjev. Še naprej bomo spoštovali zagotavljanje najvišjih profesionalnih standardov in Etičnega kodeksa o novinarstvu, vključno z objektivnim medijskim poročanjem. Svoboda izražanja pa vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti, ki pozivajo medije in novinarje, da naj pri svojem delu spoštujejo profesionalne in etične kodekse, ter mednarodne standarde novinarstva.« To, spoštovani poslanke in poslanci in spoštovani državljanke in državljani, je edina depeša, ki jo je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo kot odgovor na očitke, objavljene na spletni strani Sveta Evrope in to je edina depeša, zaradi katere prevzemam odgovornost, kot predstojnik organa, ki ga vodim, čeprav je nisem sam napisal. Ob vsem tem naj vas torej, spoštovani poslanke in poslanci, še enkrat vprašam – ali so te zadnje in ekskluzivno razkrite besede v depeši MZZ, ki so kot odgovor na obtožbe o domnevnih pritiskih na novinarje, takšne, da zahtevajo sprejem vsaj prvega in tretjega predlaganega sklepa, ki pravita – pa ju bom prebral, za magnetogram oziroma, zato, da bojo ljudje lahko prebrali, kaj zahtevate od Ministrstva za zunanje zadeve – prvi; »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo ugotavljata, je odziv Ministrstva za zunanje zadeve politično motiviran za nadaljevanje vladnega pogroma nad mediji, nad svobodo govora in nad demokratično javnostjo.« Kot sem rekel, štiri točke sem prebral. Na odboru boste ocenili, če je to motiviran, politično motiviran, pogrom nad mediji, in tretji sklep; »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da na Svet Evrope in veleposlaništva držav članic in opazovalkam v Svetu Evrope, nemudoma posreduje opravičilo za nesprejemljivo zavajajoče in nedostojno komunikacijo Ministrstva za zunanje zadeve.« Še enkrat vas sprašujem, kaj v teh štirih točkah, ki sem jih pravkar prebral, je nesprejemljivo, zavajajoče in nedostojno, kar bi zahtevalo opravičilo na Svetu Evrope? Ali pa, gre v resnici za politično motiviran napad na Ministrstvo za zunanje zadeve, v času, ko imamo opravka z največjo nevarnostjo svetovne pandemije, koronavirus  (nadaljevanje) COVID-19 in smo soodvisni od sodelovanja držav, ki se soočajo s podobno krizo.  Naj se za konec zahvalim vsem sodelavcem na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki vztrajno in globoko preko delovnega časa skrbijo, da diplomacija tudi v teh kriznih časih funkcionira, da odpira vrata, ki omogoča dobavo opreme in samo iniciativno odreagira na vsa podtikanja in dezinformacije, ki se v svetu v tem trenutku objavljajo o Sloveniji.  Zaključil bi z besedami generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, ki je na začetku aprila dejal, citiram: »Pozabimo na politične igrice, ker je na kocki vse človeštvo.« Sedaj pa predsednik, predsednica žal se bom moral opravičiti, ker imam že v naprej splanirane obveznosti, zato me bo v nadaljevanju nadomešča državni sekretar, gospod Kajzer.  Hvala za besedo.
Hvala, spoštovani minister! V vaši znani maniri ste nam povedli veliko potezno, da smo vsi »butlji« in sedaj boste odšli v redu pač je pravica ministra. Izvolite, želite postopkovno?  Izvolite.
Minister nas sicer zapušča, ampak zaradi spoštovanja te institucije bi vaju prosila predsedujoča, da opozorita ministra, da se na tak način s poslanci ne komunicira. Jaz sem že, kar nekaj ministrov videla nastopati v tem Državnem zboru, ampak tako vehementnega, nesramnega, žugajočega in podcenjujočega nastopa kot je ta še nisem videla.  Jaz vas sprašujem, on nas sprašuje kaj ima on nas za spraševati? On nam žuga, on nas sprašuje, če poznamo strukturo delovanja MZZ. Zakaj bi mi poslanci morali poznati strukturo delovanja MZZ? On nam žuga, da ne vemo kako potekajo diplomatske poti zakaj bi morali to vedeti? Mi se odzivamo na demokratične procese, vršimo parlamentarno kontrolo, vršimo kontrolo nad demokratičnem delovanju Vlade in tak nastop in odziv ministra za zunanje zadeve je za mene nesprejemljiv in nesramen in ga ne sprejema. To, da nas je sedaj zapustil po tem, ko je vse te žalitve in to podcenjevanje zlil na nas in pustil državnega sekretarja je dodatni pokazatelj o tem kakšen človek je to in kakšno politiko zastopa.
Hvala. Popolnoma se strinjam z vami. Minister nas je tukaj vse popljuval, polil z gnojnico in odšel. Upam, da javnost vidi kako se ministri te Vlade obnašajo in kakšno politiko vodijo. Bom pa rekla, da je izvrsten v 11 zlatih pravilih, ki jih morate uporabljati v razpravi z levičarji, da bi jih premagali in zmedli. Kajti, konzervativni naj vas seznanim pisatelj, kolumnist in radijski voditelj 33 letni Ben Safiro iz Kalifornije je napisal knjigo s tem naslovom, dostopna je na spletu in ta način je »by the book« tam se učijo. Zelo radi uporabljajo besednjak, ki bi jih levičarji uporabljali in nam očitajo tisto, kar počnejo sami. Izvrstno, vendar znamo brati. Tako, da na te finte ne bomo nasedali. V redu pač bomo brez ministra nadaljevali.  V imenu predlagatelja gospod Nemec, prosim.
Hvala lepa.  Obžalujem, da nas je minister zapustil. V izvajanju kot predstavnik predlagatelja smo se izognili predhodnih obtožb na delo ministra ali pa ministrstva ali širše Vlade. Žal moram reči, da to umanjkanje komunikacije, ki smo ji priča dnevno v komuniciranju teh težkih časih s strani Vlade je ravnokar bilo deležno danes na dveh pomembnih odborih reprizo, s katero ni moč odgovoriti drugače kot s kritiko. Jaz bi ministru resnično predlagal, da se vrne na Odbor za zunanjo politiko in kulturo. Namreč glede na izzive, ki jih imamo kot državljanke in državljani bi ta nekaj urni pogovor gotovo pripomogel v ključni meri k pomiritvi strasti ne samo v notranjem, ampak tudi na področju zunanje politike.   V kolikor bo vlada še naprej izkazovala umanjkanje dialoga ne samo z politiki v Državnem zboru, ampak tudi širše z javnostjo, se bo samo utrdilo mnenje, v temu primeru, da Ministrstvo za zunanje zadeve ni vodeno s strani ministra, ampak nekoga drugega. Irelevantno je, kdo je to pošiljal, relevantno je, da je to stališče Republike Slovenije. to stališče je bilo poslano v svet. Ali se tudi državljanke in državljani poistovetijo s tem stališčem bodo pa povedali na prihodnjih volitvah. Ob koncu bi rad samo poudaril, da imamo veliko argumentov, s katerimi bi se radi soočili z ministrom, odgovorili na njegove insinuacije. Želeli smo si samo poslankam in poslancem primeren pogovor, da bi se danes izpeljal v parlamentu Republike Slovenije. Žal nam je ta odločitev ministra to onemogočila.
Najlepša hvala.  Zdaj bom nadaljevala sejo.  Očitno je pač ob tretji vladi Janeza Janše demokracija mrtva. Vržejo nam nekaj v glavo in odidejo in jih tudi ne zanima naše mnenje. Zdaj bom dala besedo generalnemu direktorju- Izvolite, gospa Eva Irgl. Postopkovno.
Najlepša hvala, gospa predsednica Odbora za kulturo. Glejte, jaz nisem imela namena reagirati na nekatere stvari, se mi zdi pa prav, da na tem mestu pa vendarle nekaj rečem preden nadaljujemo z razpravo in preden daste gostom besedo, da povedo svoja stališča v zvezi z omenjeno problematiko.  Poglejte, minister za zunanje zadeve je za moje pojme zelo dobro detektiral kakšno mineštro, če se tako izrazim, ste bili sposobni skuhati znotraj obrazložitve sklica za današnjo sejo. Lepo je pojasnil, da ne ločite med tem kaj je depeša, kaj je odgovor, recimo urada vlade za komuniciranje. Skratka vse ste navrgli in nametali in naredili sklic seje, za katerega bi lahko že zaradi samega naslova mi zahtevali umik točke dnevnega reda, ampak tega ne bomo storili, ker se nam zdi pomembno in dobro, da razpravljamo o medijski situaciji v tej državi. Ampak bi pa prosila, da se preneha z napadanjem na ministra za zunanje zadeve, ki je sem prišel zato, da je pojasnil stvari, da je natančno razdelal kaj kakšna stvar pomeni in tudi jasno povedal, da bo moral sedaj prostor zapustit zato, ker ima že vnaprej dogovorjene obveznosti. Jaz sem tukaj že vrsto let, v Državnem zboru, in moram reči, da na komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ko smo vabili ministre, so zelo redko prišli. Najverjetneje oziroma največkrat nikoli. Minister pa se je temu vabilu odzval, pojasnil je svoje stališče, argumentirano jih je pojasnil, argumentirano obrazložil. Verjamem, da marsikomu to ni bilo povšeči, ampak povedal je stvari, ki jih je moral objasniti. Sedaj ima pa druge obveznosti in ga nadomešča državni sekretar, kar je povsem po poslovniku.  In bi prosila, da se nehate tukaj sprenevedati in natolcevati, da bi moral biti tukaj prisoten, če pa vemo v kakšni situaciji smo, v kakšni situaciji se nahajamo in da je potrebno seveda, da minister je na tistih obveznostih, ki so zdaj najbolj pomembne in nujne, tudi zaradi državljank in državljanov. In bi prosila, da vsi skupaj se držimo tega. Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je tukaj prisoten, pa bo zagotovo znal odgovoriti na vaša vprašanja v nadaljevanju. Hvala in prosim, da se tega držimo. Prosim oba predsednika odborov. Hvala.
Najlepša hvala za vaše proceduralno. Ravno zato, ker se nahaja Slovenija v tako zdravstveno težkih časih, nebi smeli dovoliti, da nekateri izkoriščajo te čase za manko demokratičnosti. Ena osmina volilnih upravičencev podpira to stranko. In to mineštro, kot pravite spoštovana poslanka, bomo jedli vsi državljani, verjetno z dolgoletnimi posledicami. Zato dovolite demokratično razpravo o tem.  In naslednji ima besedo direktor javne RTV Slovenija gospod Igor Kadunc. Prosim.
Igor Kadunc
Hvala za besedo. Jaz sem se tudi malo spraševal ali ima smisel, da se oglasim, ampak tudi po tej diskusiji mislim, da je le prav, da nekaj besed rečem. Namreč lahko, da ne poznamo vseh tajn delovanja Ministrstva za zunanje zadeve, Vlade in podobnega, vendar v tekstu, ki je bil objavljen – mi smo ga prevedli, ne govorimo o članku, ampak o tekstu, ki je bil objavljen, smo ugotovili, da določene stvari, ki se nanašajo na javno Radiotelevizijo Slovenija enostavno ne držijo. Minister je rekel, da morajo novinarji preveriti dejstva in realno poročati in podobno velja po moje tudi za vse ostale. In v tem tekstu je kar nekaj stvari, ki ne drži. Naj tudi povem, da ne vem – sem tudi zmeden. Zdaj uporabljene so besede »Vlada se je odzvala«, ampak ni se Vlada, ampak uradi za informiranje. Saj to preprostim ljudem ni čisto enostavno. Tekst se začne: »Vlada Republike Slovenije ugotavlja to pa to«. In zdaj, če gre za javno Radiotelevizijo moramo biti nekoliko pazljivi. Javne radiotelevizije v celi Evropi imajo nek poseben status. Status, ki ga morajo imeti, če hočemo, da demokracija dobro deluje. In če se v nekem tekstu, ki se začne: »Vlada Republike Slovenije…«, ugotavljamo, da so notri stvari, ki ne držijo, evidentno ne držijo, potem mislim, da se je potrebno na to tudi odzvati in zaradi tega sem se tudi povabil, da tako rečem, predvsem na Odbor za kulturo, ker zunanje zadeve – to ni moje področje. Ampak za kulturo pa vendarle je. Predvsem kaj ne drži smo napisali, sem napisal v javnem pismu ministru za kulturo, ki je sestavni Vlade, če se ne motim in bistvo je res, da je položaj javne radiotelevizije v tem trenutku precej težak. Težak iz dveh vidikov. Enega finančnega, ki ga poznate, ker sem bil tukaj o tem in sem govoril. In tudi vam je vsem jasno v tej hiši po moje, ker smo tudi obiskali poslanske skupine, da seveda RTV Slovenija ni najela 400 ljudi v zadnjih letih, ni. Vsak mesec so najemali ali pa tri mesece 500 pa še nekaj stalnih sodelavcev, pa še ene 600 drugih. Mi smo prišli in te zadeve uredili in zato ja, formalno se je število zaposlenih povečalo, ampak to smo v odborih imeli in bili smo pohvaljeni, da smo rešili to problematiko. Število zaposlenih in stalnih sodelavcev se pa zmanjšuje. Se pravi to, kar je zapisano notri enostavno ne zdrži, ampak nisem se mislil toliko ukvarjati, ker je to znano. Bolj mi gre za to, da se vsi zavedamo pomena, ki ga RTV v tem trenutku ima.  Mi smo naredili tudi zdaj anketo. Že prej je bilo rečeno, da 80 % ljudi podpira delovanje javne radiotelevizije. V tem času smo naredili tudi raziskavo in 68 % je zaposlenih s posredovanjem informacij v tem trenutku. Skoraj 80 % je včeraj gledalo ali prvi, drugi ali tretji program nacionalne televizije. Novice na radiu je pa slišalo 30 %. In zadovoljstvo pri tem je na televiziji z odlično je ocenilo 30 %, s štiri 40 %, s tri 15 %. Skratka, 84 % je zadovoljnih kako poročamo. Seveda imamo tisto skupino, ki je nezadovoljna in tam se pojavljajo kritike. Enake številke veljajo za radio. 17, 5 % odlično, 40 % dobro, 19 % trojka. To se pravi govoriti o tem, da radiotelevizija v tem trenutku ne izvaja svoje funkcije, da jo je potrebno kritizirati, ne zdržijo. Seveda, razen, če si v tistih 20, 15, 20 %, ki nisi zadovoljen iz takih ali drugačnih razlogov. Gledanost naših oddaj se je povečala. In tisto, kar je bistveno, seveda mi sprejemamo veliko kritik, nanje odgovarjamo. Tudi v tem času sem odgovarjal na dva prispevka Združenja Glasno, ki smo načrt povedali, da stvari tako kot so predstavljene, ne držijo. In to bomo vedno počeli, druga stvar pa je, če dobiš kritiko nekega politika, ministra, to je pa neka druga zadeva in tukaj v Evropi so neka pravila. Rečno je bilo, da ne pozna strahu. Jaz ga čutim, čutim ga zato, ker se bodo začele dogajati stvari, zelo vesel bom, če ta Vlada ne bo naredila tako kot je vlada pred časom, ko je bila v podobni sestavi, ko je odpoklicala člane nadzornega sveta zato, da je dala notri svoje, neodvisni organ. Imenovani so za štiri leta in so jih odpoklicali. Upam, da se to zdaj ne bo zgodilo, ker to je potem že začetek tega, da ta ustanova ni povsem neodvisna. Pri tem pa lahko povem samo to, da odlično sodelujemo pri pripravi tiskovnih konferenc z upanjem, takoj, ko je Vlada nastopila svoj mandata sem prosil za sestanek z Jelkom Kacinom in tedanjim direktorjem Umarja Petkom, in takrat smo se dogovorili, da bomo maksimalno podpirali in sodelovali pri organizaciji tiskovnih konferenc in drugih zadev, ki so vezane na logistiko, poudarjam, na logistiko ne na to, da bodo novinarji morda prijazni. In vse tiskovne konference, ki so zdaj, smo se zelo potrudili, da so zdaj take, da so tudi na ekranu v redu, da ni več vprašanja koliko velik je govorec in podobne stvari. To od nas je zahtevalo napor, ki smo jih brez problemov naredili, ni nobenega vprašanja, še danes v Studio 1 se sprejemajo vprašanja za tiskovno konferenco. Maksimalno sodelujemo in moram reči, da potem, ko prebereš od Vlade nek tak dokument, ki ne odraža dejanskega stanja, pa mislim, da je prav, da se odreagira in da se to pove. In jaz bom vesel, če se bomo čim prej dobili tudi na Odboru za kulturo, da se bomo pogovarjali o poslovanju v preteklosti in pa predvsem o tem kako stvar speljati. Mi imamo denarja še za plače zdaj, verjetno še za drugi mesec, pri regresu pa imamo že probleme, ker imamo izpad, mi imamo izpad na oglaševanju okoli 3 milijone. Veste, da smo se dogovorili s prejšnjo vlado, da ne povečujemo RTV prispevka, čeprav vsi vemo, da je bilo nujno, ni bil noben problem o tem, ampak da se je želelo narediti neko trajno rešitev, ki pa je zaradi okoliščin padla v vodo. To so stvari, ki jih bom reševali, mislim, da v tem momentu so glede na situacijo nepomembne, ampak pričakujemo pa neko spoštovanje našega dela in vseh tistih, ki v teh trenutkih resnično delujejo, ne delujejo vsi zato, ker dela programa ne moremo izvajati, trudimo pa se dati informacije in dati ljudem smisel življenja tudi skozi zabavo in druge stvari. To bi imel samo za povedati in resnično upam, da se bomo res lahko pogovarjali o tem kako skupaj lahko delamo bolje. Hvala.
Najlepša hvala, gospod direktor.  Zdaj ima besedo podpredsednik združenja novinarjev in publicistov gospod Igor Pirkovič. Prosim.
Igor Pirkovič
Dober dan! Spoštovana sopredsednica in sopredsednik oziroma oba predsednika, hvala za vabilo. Govorim v funkciji oziroma predstavljam stališča združenja novinarjev in publicistov. Združenje novinarjev in publicistov je včeraj oblikovalo stališče, ki ga je vredno prebrati, če na zaradi drugega tudi zato, da dobimo nek drug vpogled v razumevanje slovenske medijske scene. Doprinos slovenskemu pluralizmu na medijski sceni je tu, upam, da ga bodo mediji objavili. Jaz bom na hitro povzel nekatere točke. Namreč vladna tako imenovana depeša, jaz sem delal v diplomaciji na ambasadi in tam smo pisali depeše, o stanju v slovenskem medijskem prostoru, ki je bila objavljena na spletni platformi Sveta Evrope za svobod izražanja. Kot odziv na alarmantne zapise o vladnih pritiskih na novinarje je po pričakovanju izzvala burne odklonilne reakcije s strani določenih medijev, dominantnih medijev in dela politike. Vendar, ne glede na to, kaj si kdo misli o politični primernosti oziroma neprimernosti takšnega pristopa, je vsebina te depeše, po mnenju Združenja novinarjev in publicistov, faktografska, precej točna in izpostavlja določene ključne probleme slovenskega medijskega prostora, na katere se je v ZNP-ju, v preteklosti, če jih je kdo bral, že razpravljalo, v, če ne drugega, v poročilu iz 12. septembra 2019. Glavna težava slovenskih medijev je po našem mnenju pomanjkanje pluralizma. Ustavni sodnik, ne kdorkoli, dvojni doktor, na začetku precej nezaželen v Sloveniji, Klemen Jaklič, je pred dobrim letom dejal, da je velika nevarnost, ki preti slovenski družbi, v tem, da med volivci ni bila oblikovana svobodna in avtonomna volja, predvsem zaradi odsotnosti pluralnosti, v medijski in siceršnji krajini. Politična volja volilnega telesa namreč ni pristna v zadostni meri, kot bi bila, če bi bilo v Sloveniji dovolj pluralnosti. Zgolj ob polni pluralnosti pridejo na oblast strukture, ki so odraz pristne in resnične volje volivcev. Z drugimi besedami, če bi si državljani in državljanke, volivke in volivci, lahko iz medijev vzpostavili neko objektivno sliko, bi bile zadeve, bi se izkazale tudi za njihovo objektivno voljo. Zdaj, hvala bogu, kajne, da po letu 1990 imamo lahko različna mnenja do vseh stvareh, tudi do medijske krajine in da je vsako tako mnenje dobrodošlo, takšno in drugačno, ni za v ne mar. Nikakor ne grem, ad personam, vendar, v zadnjem času ste tako bežni opazovalci, spremljevalci medijskega prostora, opazili nekaj novih medijev. Opazili ste necenzurirano, pa ostro, pa pod črto in tako naprej. Vse lepo in prav, ampak, ali ste slišali v enaki obliki, v enakem merilu, za recimo, Spletni časopis? Spletni časopis je časopis, ki ga je do nedavnega pisal in urejal »one man band«, Peter Jančič, ki je »sproduciral«, nastavil kar nekaj, tako imenovanih afer. Jaz, ne rečem, da je treba od vseh enakomerno kaj vzet, pa potem prenest v te dominantne medije, ampak, občutek imam, kajne in do občutka imam pa pravico, jaz upam, da, če se nekaj zapiše v prvo imenovanih, kajne, je to glavna tema v državi, se gre po sledi. Če se kaj pametnega, med drugim, najde tudi v Spletnem časopisu, tudi v Požareportu, pa tudi v Demokraciji, to potem ostane nekje, na enem robu, nekako vzvišen odnos je do tega, tak občutek imamo. Potem, novinarji, uredniki, vsi in, ne vem, vsi imamo nek svetovni nazor. Polovica ljudi v Sloveniji gre na volitve in nekam vrže tisti listek. To absolutno ni problem, kajne, / nerazumljivo/ morajo bit novinarji apolitični in ne imet svojega mnenja. Vendar, o tej »zlizanosti« s politiko se veliko govori. Koliko je bilo prehodov, ob formiranju prejšnje Vlade, iz novinarskih vrst in koliko je bilo prehodov ob formiranju kakšne druge vlade iz novinarskih vrst? Vprašanje, koliko so ti novinarji prej, če so znali imet ta objektivni odnos? O tem, hm, zaščita novinarjev. Absolutno. Po zdravi kmečki pameti moraš nasprotovat vsakršnemu vplivu, napadu, grožnji novinarskega poklica, ker novinarji so zelo ranljivi – eni in drugi, takšni in drugačni, ker ko se enkrat vzpostavi ta auto-samocenzura, je problem. Novinarje je treba zaščititi, pa naj gre za počeno gumo, naj gre za grožnjo s smrtjo na prehodu za pešča, ali pa če varnostnik premierja odrine neko novinarko, ki bi premierju želela pomoliti mikrofon. Tukaj ne vidim, da veljajo enaki vatli. In dajmo si tukaj naliti čistega vina. Jaz sem imel tudi en tak neljubi primer, ne bomo zdaj pogrevali, bilo je prelito veliko črnila, preteklo je veliko vode ob nekem svojem primeru, ampak takrat me je poklicalo iz zaščitilo združenje novinarjev in publicistov. Misli, da še nisem bil njihov član takrat. Ne zdaj ali so naši ali so vaši, ampak jaz mislim, da so tukaj različnih vatlih. Gre za primer tega »slavnega« Thompsona. Pač, na programskem svetu mi niso dal možnosti zagovora. Govorili so o meni, vsi so veliko vedeli, niso mi dali možnost zagovora. Nobenih zamer nimam, mnogi so me na hodnikih ustavljali in izražali z mano veliko solidarnost, nobenih zamer nimam, nič ad personam, ampak dajmo povedati, da tisto je bilo brezveze. Zakaj je bilo brezveze? Ker je isti dan, pa ni bilo problema, ko je nastopala Ceca, isti dan, vemo, kako si je, ne kriminaliziram dejstvo, da je nekdo žena od vojnega zločinca, ampak bi se bilo treba vprašati, kaj novinarskega dela bi tukaj bilo, kako je prišla do premoženja. Da v hramu slovenske demokracije - Cankarjev dom - nastopi zaprisežen četnik in četniški vodja, pa ni problema, jaz sem za to, seveda in da v Hali Tivoli najavljamo njegov koncert na dan, ko je padel Vukovar. Najmanj neokusno, ampak jaz nimam nobenih zamer, nobenega problema. Govorim samo o tem stališču, mojem osebnem, seveda tudi združenja novinarjev in publicistov. Tako je. Novinarji, ki so bili v prejšnjem času. Novinarji so bili v prejšnjem sistemu seveda formalno v službi ene in edino dovoljene stranke. V tistem času je pač bil sistem nedemokratičen iz osnovnega razloga, ker ni bilo več strankarskega sistema – komunistična partija. In nekateri so sodelavci tajne policije. Takrat je malokdo mislil, da se bo leta 1990 sistem zlomil, mislili so, da bo trajalo večno, so tudi po letu 1990 prevzemali vodilne funkcije v največjih medijih. Ali so lahko čez noč svoj nedemokratični nazor prelevili, se spremenili v demokrata, je seveda vprašanje za vsakega od vas.  Zdaj, in mediji so oblikovalec javnega mnenja. Vi morate vedeti, če v največjih medijih ni neke afere, če se to zatuška, potem se ni nič zgodilo. In obratno, potem mediji lahko tudi nečesa, nekaj napihnejo, nečesa ne objavijo in tako naprej. Groba ocena, ponavljam, groba ocena, jaz si jo upam izreči, je, da sedaj, danes v medijih, večinskih medijih, verjetno je tudi večja izbira, ne vem, nastopajo večinoma tisti, ki so v konfliktu s sedanjo vlado in ki so bili v konfliktu s prejšnjo opozicijo. Zanimivo, zelo zanimivo. Če smo watchdogi, ta priljubljena beseda watchdog je ta, da nekoliko bolj si kritičen do vlade, ampak moraš premočrtno to izvajati, vedno. Ne, ko je nekdo na oblasti, ki ti ni všeč, si kritičen do njega in si kritičen tudi, ko je ta isti v opoziciji. Jaz upam, da smo si na jasnem ali pa to je recimo naše mnenje.  Pritiski na novinarje. Ne vem. Ne upam si izreči, da ni nobenega pritiska. Ne upam, ker jaz lahko govorim v svojem imenu, ampak kolikor lahko opazujem, kolikor poznam klimo, se nikomur ni nič zgodilo.   (nadaljevanje) Nobenih pritiskov, novinarji si veliko upajo in prav je to. Veste, ko se oblikuje neka mantra o pritiskih sedanje Vlade nad novinarji pri čemer je prav, da novinarji pritiskajo na politiko in to se dogaja. Okej, ampak če so ti vatli enakovredni za vse. Ni problem, da je večina tistih, ki so iz medijskega sveta v nekem organskem konfliktu z Janezom Janšo, to sploh ni problem, lahko bi bili s kom drugim pač so z njim, moje mnenje. Problem je to, če se opazi z zraka iz 10 kilometrov pa nisem nobeden advokat nikogar. Imam korektne odnose z večino poslancev iz različnih poslanskih skupin zelo dobre odnose z vsemi skupinami, zaradi oddaje na tretjem parlamentarnem programu, ki v marsičem prispeva k pluralizmu v slovenskem medijskem prostoru. Vsakdo kot sem rekel prej ima neko prepričanje tudi politično je bližje enem ali drugem svetovnem nadzoru in to, da se tega ne skriva je demokratična pridobitev zadnjih 30 let. Problem je, če svoje odtise pušča pri svojem delu, pri tem pa gre za medije, ki se sklicuje na uravnoteženost, objektivnost in nevtralnost, čeprav ne poznam medija, ki se ne bi na to skliceval. Eden primer bom samo vzel. Kakšno sporočilo dobi povprečen slovenski gledalec, bralec medijev o Orbanu? O Orban to je neka pošast, iz Orbana so naredili monstruma. Orban je enačaj za nekaj slabega. Seveda je, je verjetno je avtokrat, s trdo roko vlada in tako naprej, ampak če del kritike drži je pa tukaj pri njem, zato sem dal kot slikovit primer, je pa tukaj potrebno slišati in to je manjkalo drugo mnenje. Drugo mnenje pa ni sedaj mnenje iz kakšnega časopisa, ki je blizu desnice ali pa iz SDS krogov mnenje je imel sem to srečo, da sem v oddaji gostil tudi in samo takrat in nikjer več je nisem videl Eriko Köleš Kissné - to je prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu - sem jo vprašal kaj je s tem strašnim Orbanom kot ga slikamo tukaj ali je res kaj na tem? Je rekla bežite no, iz prve roke vam povem, da so mu Madžari hvaležni, da je uredil določene stvari in tako naprej, da ne nadaljujem. Ne vem, verjetno je resnica nekje vmes, morda je čisto njena, morda je kontra temu, kar je ona povedala, ampak različna sporočanja. Ko gre o medijski krajini o pritisku na medije jaz čakam, da bo Matevž Tomšič se kdaj pojavil tudi naš predsednik. Ne vem ali ravno takrat ne gledam televizije ali imam smolo ali ga res ni. Medije in tudi ostale RTV v prvi vrsti pa tudi ostale medije na neki način financirajo davkoplačevalci vsaj skozi sredstva, ki jih dodeluje Ministrstvo za kulturo in plačujejo jih vsi levi, desni, če hočete liberalci, avtokrati, krščanski demokrati, zato bi bili morali in tega ni nikoli preveč pogledi zastopani bolj pluralno nikoli ni dovolj pluralnosti z različnih kotov, da si potem ljudje ustvarijo svoje mnenje. Primer tega pojma stroka. V zadnjem času je beseda leta, če ne bilo korona virusa bi bila stroka, stroka je dejala to in to, po mnenju stroku, ampak ni res. Stroka je takšna in je drugačna, ni enotna tako, da je treba tukaj paziti. Lahko je ta del stroke, oni del stroke, večinski del stroke, manjšinski del stroke.  Potem problem financiranja lastništva medijev. Vse, kar je protizakonito je nevzdržno, je treba preganjati absolutno, vendar vtis smo dobili, da so ene par teh grdih desničarskih medijev, ki jih financira ta grdi Organ in tako naprej je potrebo dokazati, drugič povedati, da to relavitizira se s tem, da tudi ta isti medij, ki so napadali to sofinanciranje iz tujine pri čemer še toliko hujše, ker ni znan izvor financiranja, ampak treba je povedati te in one stvari. Jaz pri svojem delu to poslušam in kot imam zelo dobre izkušnje s takšno in drugačno politiko. Govorim z ljudmi, ki se mi javljajo in izražajo hvaležnost: »Joj, kako smo vam hvaležni za vaše oddaje.« Ja, zakaj pa? Jaz, zato, ker vedno tam slišijo tudi… tudi njihovo mnenje se tam sliši, pa je uravnotežena zastopanost, ampak kako malo je ljudem treba, da so zadovoljni z medijsko krajino. Dajmo jim to dati. In še to. Seveda z vsem spoštovanjem do Društva novinarjev Slovenije, ampak treba je vedeti, da v Sloveniji obstaja še ZNP, Združenje novinarjev in policistov, katerih predstavniki so praviloma preslišani, ko gre za komentarje ali odmeve na medijske zadeve. Ne bi se počutili lagodno, če bi bili vedno v medijih samo naši predstavniki brez Društva novinarjev Slovenije. Ne bi bilo prav in prav ni tudi v tem primeru. Treba je povedati, da na RTV je veliko zanesljivih, ogromno profesionalnih, pridnih ljudi, ki z zavzetostjo delajo to kar počnejo. Toliko je treba biti pošten. Torej, neodvisnost medijskega poročanja je na veliki preizkušnji, ker mediji oblikujejo dojemanje državljanov o političnih in družbenih dogodkih. Ocenjujejo vrednost političnih akterjev in drugih zainteresiranih strani. Takšno ravnanje in pomanjkanje medijskega pluralizma povzroča popačeno in pristransko dojemanje javnosti. »Quod non est in actis non est in mundo«, ne? Bi lahko rekli. Se pravi, ljudje najbolj verjamejo televiziji – eni, drugi, tretji in pravo moč imajo ti dominantni veliki, imajo tudi veliko odgovornost. Ne glede na to, ali ti je kdo všeč, ali ne. Jaz absolutno sem za to…
Gospod Pirkovič, rada bi vas samo opozorila, čez tri minute moramo narediti pavzo zaradi zračenja…
Igor Pirkovič
Imam še eno minuto, eno minuto.
Prosim minuto, pa da zaključimo.
Igor Pirkovič
Ja, hvala. Jaz vem, da je zdaj situacija težka in da ne more nobena maska biti prodana mimo nekih pravil. Ampak za božjo voljo, morda bi se pa čas za ta medijska obračunavanja v interesu zdravja, življenja in ne vem še česa, vzeli lahko malo kasneje.  Hvala, spoštovana predsednica in predsednik. Toliko z moje strani.
Preden naredim pavzo. Ja, zanimive so razprave. Zdaj Orban ni samo slab, ampak je ukinil parlament in to se nam zna zgoditi tudi tukaj. Še nekaj bom rekla, jaz sem delala na RTV Slovenija, dobro veste kar nekaj let in takrat je bilo popolnoma nedopustno, da bi bili vodje oddaj, pa čeprav je kviz politično opredeljeni ali člani strank. Po zadnji Vladi Janeza Janše, ko se je zakon spremenil, imamo v nadzornih in programskih svetih politične stranke in to je glede politike, ki se meša v neodvisne novinarje. Tako da žal je narobe, da se politika meša v novinarstvo. Ja, kadar so lastniki medijev, vendar naredila bom pavzo in pozivam vas res, da čim krajše razprave imamo, ker imamo zelo veliko prijavljenih in strnjene in da se držimo teme. Hvala vam.
Spoštovani kolegice in kolegi, zaradi prenosa televizijskega, vas prosim, da smo točni in da počasi zasedete svoja mesta. / oglašanje iz dvorane/  Nič, začeli bomo. Na vrsti je gospa Lidija Divjak Mirnik in pripravi naj se gospa Eva Irgl. Prosim.
Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani kolegice, kolegi. Zdaj, mogoče bi bilo fajn, kajne, če že ministra mi, da potem vsaj državni sekretar pride sem, če je že za to plačan, ampak, pustimo stati.  Neverjetna lahkotnost ubesedovanja ali gremo preusmeriti pozornost, razpravo, z eno besedo, sprenevedanje. To je moj uvod na to, kar si je danes gospod minister, dr. Logar, tukaj privoščil. V hiši, v kateri je bil, mislim da, niti ne vem, koliko mandatov je že tukaj in v tem je ta gospod, dr. Logar, vrhunski. To mu je treba priznati. V sprenevedanju, v neverjetni lahkotnosti ubesedovanja in v tem, kako preusmeriti pozornost. Zdaj, če je to moralno da ali ne, to si bo sam odgovoril. Veste, kaj pa je še najbolj žalostno? Da potem fant pobegne oziroma spoštovani gospod minister, pobegne - odide, ga več ni tukaj in zdaj niti njegovega namestnika več ni. To je pa odnos, ki ga kaže spoštovani gospod minister, dr. Logar, do Državnega zbora. To je pa odnos. Zdaj, to njegovo sprenevedanje ga sicer ne odreši od odgovornosti, ne odreši ga tudi od dejstva, da je on tisti, ki pač mora, da rečem v navednicah, kontrolirati to, kar gre iz hiše. Samo on in nihče drug, pika. Če pa tega, spoštovani gospod minister, dr. Logar, ni sposoben, pa naj odstopi. Tako preprosto je pravzaprav to. Zdaj, jaz sem bila nekoč direktorica, pa vam moram povedat, da kaj takega se mi ne bi moglo zgoditi. Ker mi pa zadnje čase oziroma, zdaj že kar nekaj časa, poslušamo že par dni, kako nihče ne ve nič o tem dokumentu, zdaj on danes celo ugotovi, da to niti depeša ni, pa kakorkoli  mu pač rečemo. Nihče o tem nič ne ve. Jaz pa imam občutek, da se ta Vlada in ta minister, malo šali, ker so verjetno čistilke tiste, ki depeše pišejo in potem jih popoldne še skrivoma pošiljajo na Svet Evrope, seveda sarkastično, kajne? Ker vsi vemo, da temu ni bilo tako. On se sicer izgovarja na formalnosti, ključna pa je pravzaprav vsebina te depeše, dokumenta, ali kakorkoli mu pač želi, spoštovani gospod minister, dr. Logar, reči. In, v tej vsebini, je zanimiv odgovor UKOM, ki ga je Večer objavil, pa je Matjaž o njem že govoril. Prvo so zapisali, da je ta odziv pripravil MZZ v imenu Vlade Republike Slovenije, čez 11 minut so pa ugotovili, da temu ni ravno tako. Odziv oziroma dopis, je v imenu Vlade RS pripravil UKOM in ne MZZ kot smo prvotno zapisali. To se jim je zgodilo. In če je do tega trenutka, do tega sporočila, ki ga je UKOM poslal na večer, še minister lahko razlagal, da on nič o tem ne ve, da prvič sliši za depešo, da skratka, tega pač ni, kajne, potem mu moramo povedati, da je tukaj pustil svoj pečat, ker tu je namreč skočil v zadevo. Pa veste zakaj? Zato, ker je minister »skapiral«, da so ga malce pihnili mimo. Tako da tiste njegove, ki jih je danes tukaj govoril, Logarjeve depeše ni, seveda ne držijo. In spoštovani gospod minister dr. Logar, tukaj vam je malo nosek zrastel, tako kot Pinocchiu, saj ste verjetno prebrali kdaj to pravljico, kajne? In ker imate zdaj blazno pomembne opravke, jaz samo upam, da tisti, s katerimi imate te blazno pomembne opravke, ne vidijo tega vašega noska, ki vam je zrastel, če sem lahko seveda malce hudomušna. Glede na to, da pa je bil spoštovani gospod minister tudi hudomušen, sem verjetno jaz tudi lahko. Zdaj pa, kaj je pravzaprav situacija, v katero smo prišli? V neko tako čudno situacijo smo padli in, ta situacija opisuje eno vprašanje, ki se glasi – ali je res vse dopustno? Padli smo namreč v tako čudno situacijo, da si vladne stranke SDS, SMC, NSi in Desus mislijo, da je vse dopustno in tako tudi ravnajo. Blatenje, laganje, obračunavanje z vsemi, ki drugače mislimo in ne boste verjeli, to vse v času epidemije in v enem mesecu. V enem samem mesecu. Jaz lahko samo rečem, da čestitam SMC, pa Desusu, pa NSi, da jim je to uspelo. V navednicah jim seveda čestitam, kajne. Sem pa žalostna in razočarana, da to dopuščajo. V LMŠ ne zagovarjamo lažnih novic, ne širimo sovražnega govora, ne diskreditiramo drugače mislečih, niti ne klevetamo. Ko zapišemo kakšno stvar, vsaj jaz, smo deležni takšnega pogroma, da smo vse, samo ljudje ne, zato ker se takrat, saj veste, aktivira znamenita klet. No, kar je najbolj žalostno, med temi, iz kleti, v navednicah, so tudi nekdanji novinarji, kar me še posebej žalosti in to samo zato, ker se ne strinjamo z idejami velikega vodja. Kaj se vam zdi to normalno, v 21. stoletju? To ni sprejemljivo, to ni normalno in grozljivo je, da so SMC, Desus in NSi, v enem mesecu, ponotranjila stališča SDS. V enem mesecu. In mene to resno skrbi, za demokracijo in za to državo. Jaz bi želela prebrati izjavo EU poslancev, gospe Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja, ki sta zapisala, glede depeše: »Ugotovitve, zapisane v depeši, so neprimerne, nedostojne, neutemeljene in zgolj še en dokaz več, da gre za politično motivirano in neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov, za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč. Tovrstno komuniciranje je še posebej neprimerno v času, ko se država in družba soočata s pandemijo, zaradi katere so bile sprejete omejitve delovanja tako medijev, kot celotne družbe. Od Vlade bi pričakovali, da bi v teh razmerah, namesto napadov na medije, po zgledu nekaterih skandinavskih držav sprejela ukrepe, s katerimi bi podprla njihovo delovanje v teh, za vse, zelo zahtevnih časih. Mediji so namreč steber, ključen steber vsake demokratične družbe in države.« In dragi moji, o tem se danes tukaj pogovarjamo. O tem, da je ta depeša pravzaprav posmeh vsem nam, drugače mislečih. Vsem, ki samo z kakšnim »stavčičem« poskušamo nasprotovati ali opozoriti ali mogoče, ne vem, drugače misliti, to danes očitno več ni dovoljeno in dragi moji, to je res zaskrbljujoče. Če za konec, da ne bom predolga, ker sem obljubila, da ne bom, samo strnem bistvo v treh stavkih, ali pa treh točkah. Prvič; depeša blati Slovenijo in to je slabo za vse nas, za vse državljane in državljanke Republike Slovenije. Drugič; depeša predstavlja posredno grožnjo neposlušnim medijem, torej gre za poskus ustrahovanja, samo z enim ciljem, to je utišati kritike in doseči molk in tretjič; vse to je sprejemljivo za koalicijske partnerje SMC, Desus in NSi, ki so se sicer distancirale od tega zapisa, ki je tudi njihov, pravzaprav, čeprav so pred enim mesecem še popolnoma drugače govorile in vprašanje je pravzaprav teža in vloga koalicijskih partneric SMC, Desus in NSi, v tej koaliciji, kjer agendo očitno predstavljajo popačena dejstva, diskreditacije vseh in vsakogar, ki ne časti lika in dela velikega vodje. Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/
Izvolite postopkovno, gospod… Izvolite.
Hvala lepa, gospa predsednica Odbora za kulturo. Moj postopkovni predlog je da, za nazaj, da recimo, mojo kolegico Lidijo Divjak Mirnik in tudi za v bodoče, ker pač vi vodite sejo, da kot predsednica Odbora za kulturo le poskušate po svojih najboljših močeh vzdrževat kulturni nivo te razprave, ki je prišel tako nizko, da nižje skorajda ne gre. Kolegica Lidija Divjak Mirnik, ko sem jo poslušal v moji pisarni, ker imam drugo delo, med drugim, je med drugim omenjala Novo Slovenijo in poslance, ki blatijo in lažejo. Zdaj jaz sprašujem, kolegica Lidija Divjak Mirnik, povejte nam vsaj en primer, kjer smo vas ali kogarkoli, poslanci Nove Slovenije blatili in v katerem primeru smo lagali? Zdaj pa je tega dovolj. Kar tako, na počez, jaz vem, da vas boli, da niti vi, da se vam niti sanjalo ni, da bo gospod Marjan Šarec odstopil, ker več ni zmogel, kajne, ampak to je zdaj, bolečina, ki je pač, vam jaz ne morem zacelit teh ran in vi ste nam dali to Vlado, v teh zelo hudih časih. Mi smo vajeni v hudih časih vladat, od osamosvojitve naprej. Ne bom pa pustil, da se mojo stranko ali pa moje kolegice in kolege, kdo kar tako, na pavšalno, na počez, obremenjuje, da mi blatimo in da lažemo. Čakajte malo, tukaj je hram demokracije in ker je odbor, ker je tudi seja Odbora za zunanjo politiko, pa ne bi smela bit, nas gleda celi svet, če še ne veste in jaz ne bom dovolil, da se na tak način blati poslance Nove Slovenije. Gospa predsedujoča, gospa predsednica, ne predsedujoča, predsednica, lepo prosim, da poskušate nekako vzdrževat kulturni nivo razprave na tej seji. Hvala lepa.
Hvala za vaše mnenje, gospod Jože Horvat. / oglašanje iz dvorane/ Hvala za vaše proceduralno mnenje. Na vrsti je gospa Eva Irgl, prosim.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Zdaj jaz sem zelo natančno spremljala razprave vseh vabljenih na to sejo, ki ste jo sklicali v opoziciji in lahko rečem, da se v marsičem strinjam, seveda pa so tukaj tudi diskutabilne stvari, o katerih bi pa bilo potrebno še kaj več reči, zlasti glede pritiskov na medije, avtonomnosti medijev, profesionalnosti novinarjev in tudi medijskega prostora. Ampak, najprej se mi zdi pomembno še enkrat reči, da je zelo pomembno bilo, da je minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar, uvodoma zelo natančno razdelal, o čem se pravzaprav danes pogovarjamo oziroma, še bolje, o čem bi se pravzaprav morali danes pogovarjati. Zdaj, če pogledam razpravo opozicijskih poslancev, lahko rečem, da je jasno, kaj je bil namen sklica te seje. Namen je bil samo to, da se izvede napad na ministra za zunanje zadeve, da se obračunava s Slovensko demokratsko stranko, da se obračunava z Vlado Republike Slovenije, ki v tem trenutku dela vse, kar je v njeni moči, da bi vendarle zajezila posledice Covid-19, da se napada predsednika Vlade, ki - bom rekla, zdaj pa, si bom drznila to reči – do skrajnih moči in naporov, deluje za to, da sistem funkcionira, da nam celo tuje države povedo, da smo uspešno, zaenkrat in zelo dobro, zajezili to bolezen in da se lahko od nas učijo in to je tisti optimizem, o katerem bi morali večkrat poročati in zato je prav, da vsi skupaj tukaj pa vemo, v kakšni situaciji smo, da smo kot družba na veliki preizkušnji in kot kaže, zaradi pravih ukrepov Vlade, bomo iz te krize, upam da, izšli tudi s čim manj posledicami, in zato je nesprejemljivo, da se tukaj manipulira, zavaja, insinuira, govori neresnice in na takšen način operira v situaciji, ko bi morali biti složni in delovati čim bolj v dobro vseh nas in v dobro države. Je pa potrebno nekatere stvari vendarle izreči tudi, na začetku, še enkrat, in sicer, zaradi tega, ker ta prostor, v katerem se jaz zdaj nahajam, jaz ne vem, ali smo brali iste tekste, ali se pogovarjamo o istih ali pa podobnih rečeh, kajti jasno je, da vsi poslanci, ki danes razpravljate tukaj, opozicijski, tudi predsednik Odbora za zunanje zadeve, govorite o depeši, ki ne obstaja. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker se ves čas, odkar je bilo medijsko to izpostavljeno in seveda, medijsko »prenapihnjeno«, v različnih medijih, se govori o depeši, depeši, ki je bila posredovana s strani dr. Anžeta Logarja, torej ministra za zunanje zadeve. To je treba takoj zanikat in upam, da bodo tudi mediji, ki bodo zvečer, verjamem, ker je opozicija sklicala to sejo, poročali, kaj se je dogajalo na tej seji, da bojo korektni in da bodo povedali, da ne gre za depešo - depeša vemo kaj je. Torej, da ne gre za depešo, ampak, da gre za odgovor, ki ga je pripravil UKOM, torej Urad Vlade za komuniciranje in sicer, na zapis, ki je bil objavljen 26. marca, na spletni platformi Sveta Evrope. To je bistvo celotne zgodbe in bom šla lepo po vrsti. Po, glejte, točka dnevnega reda se glasi, in je treba tukaj povedat, zato ker mečete vse v isti koš, depeši, »tviti«, odgovori, mislim, ni da ni… Dajmo bit natančni pri terminologiji, ker je to pomembno, še posebej pomembno zaradi tega, ker veste, da je diplomatski jezik, konec koncev, zelo natančna stvar in je treba vedeti, kdaj operiramo z depešami, kdaj operiramo s »tviti«, kdaj operiramo z odgovori, kdaj kdo kakšen odgovor napiše, kdaj kdo kakšen odgovor pošlje in kam ga pošlje. Torej, točka dnevnega reda se glasi: Za ugled Republike Slovenije škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve na opozorila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice v zvezi z omejevanjem svobodnega in neodvisnega novinarskega dela v Republiki Sloveniji. Poglejte že, samo zaradi tega naslova, bi lahko v koaliciji mirno zahtevali umik točke z dnevnega reda. Že samo zaradi naslova. Pa tega ne bomo storili in kot vidite, dopuščamo, si želimo, da razpravljamo o tem in da o tem poteka razprava, ker nedvomno, naš prostor, medijski prostor, potrebuje razpravo, če želimo, da deluje avtonomno, da je objektiven pri svojem poročanju in predvsem, kar si vsi skupaj želimo, da se mediji držijo etičnega kodeksa, ki ga imajo zapisanega in seveda s tem tudi novinarji. In jaz vem, da je veliko novinarjev, v tej državi, ki svoje delo opravlja izjemno dobro, kvalitetno, profesionalno, ni vseh, ne moremo vseh metati v isti koš in jaz to vedno povem. Tudi sama sem, tako kot kolegica Violeta Tomić, pred leti, delala na javnem zavodu, torej, na RTV-ju, in vem približno, kako stvari funkcionirajo. Tukaj me ne morete žejne peljat čez vodo. Vem, kako funkcionirajo in tudi vem, kaj mi je bilo marsikdaj izrečeno kje, političnega, pa nisem bila v politiki, ampak vem, kaj sem doživljala. Mogoče bom kdaj tudi o tem kaj spregovorila ali pa povedala, kaj, kje, ampak to niso bili pritiski s strani predsednika Vlade, sedaj Janeza Janše, ampak, so bili čisto drugi prijemi. Tako da, glejte, tukaj je potrebno malo, najprej na začetku, vedet, o čem govorimo in, ko zapišete, da je za ugled Republike Slovenije škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve na opozorila komisarke Sveta Evrope, dajmo bit natančni. Prvič; opozorila komisarke Sveta Evrope so nastala 3. aprila in bile so in ta priporočila oziroma opozorila so šla ven, zaradi različnih držav – Rusije, Turčije, Armenije, Madžarske in seveda, omenjajo tudi Slovenijo - ampak zanimivo, Slovenijo omenijo v kontekstu, kjer naj bi se tudi odvzemalo prostost novinarjem zaradi poročanja. Tako zapišete tudi vi na svoji seji. Zdaj pa me zanima, ali je v tem mesecu, pa tudi že prej, pod levimi vladami, kakšnemu novinarju bila odvzeta prostost zaradi poročanja? Bi želela, da se mi pove primer in da ste pri tem natančni. Predlagatelji točke dnevnega reda, torej že v samem naslovu operirate z neresnico, da ne bom rekla lažjo. Z neresnico. Kajti Ministrstvo za zunanje zadeve ni poslalo odgovora, ki ga je pripravil UKOM, na, oziroma, kot odgovor komisarki Sveta Evrope za človekove pravice, ampak, je poslalo odgovor oziroma zapis, preko Ministrstva za zunanje zadeve, kot že rečeno, še enkrat, dopis je pripravil UKOM in to ni depeša, na odgovor, ki je bil 26. marca, torej na zapis, na spletni platformi Sveta Evrope. To je ta zgodba in upam, da bodo danes mediji korektno o tem tudi poročali.  Torej, 26. marca se je zgodil zapis na spletni platformi Sveta Evrope, kamor, mimogrede, lahko objavlja kdorkoli, karkoli, kdorkoli, karkoli. In, 26. marca, je bilo na tej spletni platformi, so bile torej zapisane obtožbe, da naj bi predsednik Vlade, Janez Janša, osebno pritiskal na novinarje preko zapisov na svojem Twitter računu. Tako je nastal dopis oziroma napis, na spletni platformi Sveta Evrope, vendar pa je treba vedeti, da je predsednik Vlade reagiral na zavajajoče in neresnično poročanje nekaterih medijev glede ukrepov, ki jih je Vlada pripravljala za zajezitev posledic Covid-19. Torej, tukaj moram resno povedat za vse tiste, ki morda nimate tako dolge tradicije delovanja v Državnem zboru in mogoče ne poznate še vseh stvari, kako kje, kaj, funkcionira ali kako funkcionira kaj na Vladi, naj povem, da UKOM, torej Urad Vlade za komuniciranje, redno odgovarja na različne dopise v tujino, v kolikor pride do tega, da je potrebno odgovoriti, če je omenjena Vlada. Recimo, dam primer, če recimo nekdo nekaj zapiše, pa bom rekla, v Il Piccolo, potem Urad Vlade za komuniciranje lahko napiše ali pa napiše odgovor oziroma zapis, na nek zapis, ki je bil podan. To in točno to se je zgodilo tudi v tem primeru in seveda, v tem primeru, in Ministrstvo za zunanje zadevo, je bila samo pot, preko katere je bil ta odgovor potem posredovan. Torej, imamo datum 26. marec, potem imamo datum 3. april. Kot predlagatelji te točke dnevnega reda, verjetno veste, kaj se je zgodilo 3. aprila – 3. aprila je komisarka Sveta Evrope opozorila torej na nesprejemljiva ravnanja omejevanja svobode novinarskega dela v različnih državah in potem smo lahko celo ugotovili, danes je ekskluzivno minister za zunanje zadeve, tukaj, na tem odboru, to razkril, da je pa res bila depeša, tudi na to temo, kjer je bilo zapisano - zdaj po spominu govorim, ker je nimam tukaj pred sabo – o tem, da, kako pozdravljajo delovanje Sveta Evrope in da si želijo konstruktivne razprave na temo medijskega prostora. Skratka, tisto, kar se od neke odgovorne politike tudi pričakuje in to je bila depeša. Tisto, o čemer pa vi ves čas zavajate, manipulirate, insinuirate, pa ni depeša, ampak odgovor UKOM, na stvar, ki je bila zapisana na spletni platformi Sveta Evrope. Jaz to ponavljam, večkrat, to samo zaradi tega, da vidite, kje ste v zmoti in da se tudi vidi, kako zanimiva sprega je tukaj med medijskim prostorom in pa opozicijo. Konec koncev izhajate iz portala Necenzurirano, kjer preko njega, tega portala, ste namreč potem tudi sami napisali, da gre za depešo, za katero naj bi stal minister za zunanje zadeve. Saj smo ugotovili, da nič, ampak res, nič, nič, nič od tega ne drži. Potem imamo pa še datum 7. april in to je ta odgovor Vlade, ki ga je kot rečeno pripravil UKOM, na obtožbe, ki so bile zapisane 26. marca, na spletni platformi Sveta Evrope, ne pa na to, kar je opozarjala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice, gospa Dunja Mijatović. Vendar pa, tukaj se danes očitno kaže, da je ta sklic seje, ima nek drug namen. Že prej sem rekla, da gre tukaj predvsem za poskus, da se destabilizira ali pa, ne nek način, oblati ministra za zunanje zadeve, čeprav, še enkrat, kot rečeno, ni s tem imel nič. Konec koncev, če ne bi šlo izključno za to, da gre za napad na ministra za zunanje zadeve, potem bi danes, spoštovani kolegice in kolegi, na tej seji sedel in bil vabljen tudi minister za kulturo, ker moramo vedeti, da vsebina, o kateri danes vsi opozicijski poslanci razpravljate, z izjemo kolega Nemca, to pa moram reči, ker se je usmeril  (nadaljevanje) tudi v točke, ki so vezane na zunanjo politiko, ampak vsi ostali govorite o medijskem prostoru, zato lahko rečem, da je namen samo ta. Kajti drugače bi bil vabljen na to sejo tudi minister za kulturo pa ga niste povabili čeprav Ministrstvo za kulturo pokriva področje medijev, o katerem danes govorimo. Vendar poglejte, če želimo razumeti določene dopise oziroma odgovore, ki jih je pripravil UKOM torej Urad Vlade za komuniciranje moramo imeti pred seboj tako imenovano »bigger picture«, če se tako izrazim torej širšo sliko medijskega prostora pri nas. Zato je seveda na mestu vprašanje mene pa to bolj moti, ne moti se mi zdi, da nekako je tudi neodgovorno torej namesto je vprašanje na podlagi kakšnih informacij so recimo ali pa bodo še ali pa se jih obvešča jaz to ne vem tuje institucije obveščene o situaciji pri nas. Ali so sedaj neke institucije obveščene na podlagi korektnega, objektivnega poročanja ali so obveščene na podlagi na vseh širših dejstvih temelječega poročanja ali pa so obveščene na podlagi zavajajočih, enostransko usmerjenih in politično demagoških informacijah? Takšen je bil namreč zapis na platformi Sveta Evrope. Vsak normalni državljan, ki vidi takšen zapis na platformi neke tako pomembne institucije, ki jo jaz osebno zelo cenim in zelo spoštujem, ker verjamem, da je objektivna in deluje odgovorno do vseh nas, potem če je odgovoren do države in vsega, kar tukaj delujemo in delamo, potem takšen zapis seveda mora sprožiti neka čustva v njem, da si konec koncev želi zaščititi ugled države in zato je tukaj pristojna institucija v tem primeru UKOM in pa Vlada RS, ki je dolžna odgovoriti na nekatere zapise in je prav, da odgovori in potem imamo na drugi strani tudi prejemnike takšnih informacij. Od tistih, ki sporočajo informacije o državi se pričakuje ne glede na to kje je takšen zapis objavljen tudi če je samo na platformi Sveta Evrope se pravi to je neka stran, kjer lahko kdorkoli karkoli zapiše pa je nujno, da se takšne informacije poda odgovorno, resnicoljubno, da se jih poda korektno in nikakor ne z namenom blatenja države preko lažnivih in pa tudi skrajno manipulativno oblikovanih sporočil in to samo z enim jasnim ciljem kot lahko danes vidimo, da se notranje politično obračunava. Že večkrat sem jaz imela priložnost kot poslanka Državnega zbora videti kako se nekaj na tiho spravi preko določenih kanalov v tujino in potem se ta zadeva vrača kot da je nekaj resničnega nazaj v Slovenijo, zato da se politično obračunava samo za to.  Sedaj pa od tistih, ki jim je informacij v tem primeru je bilo to stanje na medijskem področju neki državi namenjena pa je nujno, da takšne informacije in zapise prej preveri v zaščito integritete lastne institucije, v kateri deluje in v zaščito integritete in ugleda držav katerim naslavlja, potem neka priporočila. To so pomembne stvari, če se gremo zrelo politiko. Sedaj pa, če se gremo »pamfletarsko« politiko tako kot večkrat to vidim na nivoju razprav v Državnem zboru   (nadaljevanje) moram to reči, če se gremo pač takšno politiko, potem imamo res problem, ampak če pa razmejiš stvari in tudi v glavni jasno razdelaš zadeve kako stojijo, potem je seveda jasno kam pes taco moli z današnjo sejo teh dveh odborov. Ker jaz osebno zaupam, da Svet Evrope deluje neodvisno in objektivno predvidevam, da ste predlagatelji te točke dnevnega reda na neki način zlorabili to institucijo, ker ste vse med seboj v zahtevi za sklic seje namensko pomešali namensko ne vem ali pa niste vedeli, ampak če niste videli je to še ne vem kaj je huje ali nekaj namensko narediš, zato da vse pomešaš ali to z vedenjem pomešaš? Časovnico zapisov kdaj je kje kakšna stvar nastala ste povsem ignorirali, čeprav je bistveno za razumevanje konteksta, vzeli pa ste samo tisto, kar vam v tem trenutku paše v vašo agendo in to je torej še enkrat napad na ministra za zunanje zadeve. Nenazadnje jaz sama povsem resno jemljem napotila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice, da so tudi v Sloveniji potrebni ukrepi za izboljšanje stanja na področju medijev in njihove pluralnosti. Mislim, da je o tem spregovoril tudi minister za zunanje zadeve v depeši, ki nam jo je ekskluzivno predstavil. Če se ne motim smo mi pred kratkim tudi na Odboru za kulturo sprejeli sklep, da se pripravi natančna analiza medijskega prostora, da bo pokazala kako stvari stojijo. Sedaj za enkrat jaz tega še ne vidim, ampak upam, da bomo v nadaljevanju lahko to dobili in to tudi obravnavali. Če pogledamo širše na samo medijsko krajino v Sloveniji lahko vodimo, da je pri nas medijski prostor – to so povedali že mnogi pred menoj, ki so govorili zlasti tisti, ki so bili vabljeni na to sejo -, da gre za prostor, ki je premalo pluralen, večinski mediji pa so pa dajmo reči bobu bob, saj drugače bi se sprenevedali po večini levo orientirani. Naj povem to sploh ne bi bil problem, da je večino medijev levo orientiranih pri nas. To ne bi bil problem, če bi se dejansko deklarirali za leve medije. Mi imamo problem, zaradi tega, ker se pod krinko neodvisnega in objektivnega poročanja večinski mediji prodajajo kot oziroma pod krinko neodvisnega in objektivnega poročanja večinski mediji delujejo izrazito enostransko in so na neki način precej usmerjeni v / nerazumljivo/ včasih tudi leve politike. Torej ni problem v tem, če se posamezni medij vsebinsko deklarira za to, da je lev ali desen, če malo posplošim problem pa je, da se pod krinko objektivnosti zavaja ljudi z izrazito enostransko politično informacijo oziroma sporočilom to pa je problem. Ker poglejte, zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker na podlagi takšne enostranske ali pa recimo izkrivljene informacije ljudje, potem nimajo celovitega vpogleda v vsebino in se jih lahko z lahko zavaja z njimi manipulira. Sedaj pa bom rekla nekaj, kar sicer ni v moji navadi, da govorim pa niti ne o sebi, ampak o desnih politikih pa bom vendarle rekla to. Kako veš, da kot desni politik – za leve politike pri nas veljajo namreč druga pravila – pri nas delaš dobro? Vam bom odgovorila, ker sem že toliko let v politiki, da to pa res vem sem večkrat izkusila tudi na lastni koži. Torej, da neki desni politik dela dobro veš takrat, ko ga napadejo z vseh strani tudi z manipulacijami   (nadaljevanje) in z zavajanji še bolj indikativen pokazatelj, da nekdo dela dobro, če je desni politik pa je to, da te preprosto ignorirajo, da te medij preprosto ignorira ne glede na to kaj boš naredil tudi če boš res dobre stvari naredil izključno za državljanke in državljane popolnoma ignorirajo seveda je na drugi strani pa seveda zadeva povsem drugačna. Poglejte si malo medije v zadnjem času dnevnik, odmeve pa jaz to pozdravljam, ker to se mi zdi pravilna drža, da se da opoziciji besedo v medijskem prostoru, ampak če boste pogledati največja bodisi opozicijska stranka, ko smo bili v opoziciji ali pa največja koalicijska stranka v tem primeru praktično ne boste srečali nobenega poslanca, da bi dajal izjave seveda na drugi strani povsem nekaj drugega. Gospod Han po petkrat na dan je na televiziji. Jaz nimam nič proti temu celo pravim, da je to pravilno, ampak ne pa, potem govoriti, da kdo posega v medijski prostor, ker potem se res norčujete iz tega in ni pošteno to. Mi smo imeli v preteklosti večkrat seje na temo neodvisnosti medijev in zaščiti novinarske avtonomije zlasti, ker so se posamezni novinarji tudi soočali z neopravičeno obliko cenzure. Ne bom govorila o vseh temah, ki smo jih dali čez, ampak dejansko tako je. Jaz nisem kritična kar tako do nekega medijskega prostora se mi pa zdi, da včasih kakšne stvari poveš na glas tam, ko zaznaš, da ne funkcionira zadeva tako kot bi morala in da ne funkcionira recimo v skladu z objektivnim poročanjem, kar se zlasti pričakuje od nacionalne televizije, ki jo plačujemo vsi odjemalci električne energije. Kaj se pričakuje od RTV Slovenija? Samo to, da deluje v interesu javnosti, kar pomeni, da mora v svojih programih pokrivati širok spekter najrazličnejših vsebin, k čemur jo zavezuje konec koncev tudi Zakon o RTV Slovenija. Saj si nisem jaz tega izmislila, ampak to je zapisano v Zakonu o RTV Slovenija. Seveda je tukaj tudi etični kodeks novinarjev katerega je prej omenjal minister za zunanje zadeve. Ključni pomen, če tako rečem javne RTV je ravno v tem, da zagotavlja verodostojne nepristranske informativne vsebine. Jaz poznam mnogo novinarjev s televizije Slovenija, ki svoje delo izjemno dobro opravljajo in so zelo korektni in vem, da radi opravljajo svoje delo, ki je včasih izjemno težko, naporno – ne pozabimo novinarsko delo je zelo zahtevno in jaz spoštujem novinarsko delo -, ampak je pa treba vedeti, da so pa – jaz ne vem ali se to zgodi na višjih instancah znotraj nekih vlog -, da pač so včasih stvari prikazane ne ravno objektivno, kar bi seveda pričakovali od javnega zavoda. Seveda medij mora dosledno upoštevati poklicna in etična merila tukaj govorimo o vseh medijih tudi o tistih, za katere vi govorite pa niso večinski mediji tudi o tistih govorim, da je potrebno upoštevati poklicna in etična merila, to pomeni, da morajo opravljati vestno svoje delo strokovno in objektivno. Vedno, ko odpiramo temo medijskega prostora smo seveda vsi skupaj na preizkušnji bom uporabila še enkrat to besedo tudi v tem primeru, zaradi tega, ker je seveda to   (nadaljevanje) tema, ki zelo razburka slovenski prostor vedno znova, ampak danes smo tukaj zato – to bi vsaj moj namen -, da vidimo predvsem to kaj je pomembno spremeniti, da še izboljšamo stanje na področju medijskega prostora, na kar opozarja nenazadnje tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in bo ti moral biti ta namen. Ne pa, da je namen povsem drugi in se mi zdi, da sploh v teh težkih časih, v katerih smo bi morali dejansko varčevati z energijo, jo usmerjati v dobre stvari, v pomoč ljudem ne pa, da se tukaj sedaj ukvarjamo s tem kdo je kaj kam napisal ob enem pa še zavajamo in da niti ne ločimo kaj je depeša, kaj je odgovor ministrstva, kaj je zapis UKOM in tako naprej.  Skratka, jaz pozdravljam to sejo, sklic te seje se mi zdi, da kljub temu, da bi lahko zahtevali umik te točke z dnevnega reda, ker ne vzdrži že v naslovu tega, kar ste vi želeli in je vsebinsko to popolna neresnica pa vendarle menim, da je to dobro za prostor, da občasno odpremo debato glede medijskega prostora.  Bi pa na koncu samo še to rekla. Omenjen je bil ta dopis UKOM na platformo Sveta Evrope bi samo rekla, če mi lahko kdo od tistih iz opozicije samo pojasni kaj v tem dopisu ne drži? Kakšen je ton v to se jaz sedaj ne bom spuščala lahko bi bila stvar drugače napisana, bolje napisana lahko bi se še kaj dodalo kaj odvzelo nič ne rečem, ampak ta zapis je vsi ga imamo in sedaj če bi samo nočem več zavlačevati bi lahko šla od točke do točke od stavka do stavka in bi vsakič vprašala kaj drži kaj ne drži, ampak jaz mislim, da vsi sami si že znate na to odgovoriti verjamem pa, da bodo tudi moji kolegi v nadaljevanju na marsikaj opozorili.  Na koncu bom samo še to rekla. Namen takšnih sej bi moral biti to, da skupaj izoblikujemo neko držo, kjer jasno povemo, da morajo biti novinarji biti pri svojem delu avtonomni, neodvisni, da morajo objektivno poročati o vseh in jaz verjamem, da je velika večina novinarjev prav takšnih.  Hvala.
Hvala kolegica Irgl.  V imenu predlagatelja gospod Nemec, potem pa imamo še par replik: Robert Pavšič in Primož Siter.
Hvala lepa.  Jaz mislim, da je gospa Eva Irgl zadela v srčiko današnje razprave. Torej, v času, ko bi morali po ljudsko rečeno biti strpni, sočustveni, ko bi morali pomagati drug drugemu v času tega izjemnega dogodka kot je širjenje COVID-19 korona virusa je ravno opozorilo komisarke za človekove pravice gospe Mijatović kot že rečeno in ne samo nje tudi 19-ih držav Evropske unije sopodpisnic izjave, da se v teh težkih časih vzdržimo kakršnikoli ukrepov, ki bo omejevale človekove pravice ali demokracijo, da ne govorim o vladavini prava. Ravno zato je pomembno izpostaviti potrebo in nujno po temu, da obrazložimo predvsem koalicijskim poslancem, ker je bilo dvakrat izpostavljeno v nagovoru kolegice Irglove, da gre danes za napad na ministra za zunanje zadeve. Danes ne gre za napad na ministra za zunanje zadeve danes gre za napad na določene politike premiera Janeza Janše, gre za borbo za človekove pravice,   (nadaljevanje) demokracijo ter seveda vladavino pravo, zato je pomembno, da se v teh težkih časih kot je že bilo povedano ukvarjamo predvsem s tem, da ostanemo ljudje. Vsebinsko bi rad moji predhodnici samo na nekatere očitke rad odgovoril, kajti jasno je, da je Svet Evrope dobil depešo, noto, promemorijo s strani stalnega predstavništva. Na stalno predstavništvo pa je bilo to poslano s strani MZZ. Torej, jasno je definirano in naj preberem kako naj bi protokoli v teh primerih delovali, ki so bili žal prekršeni. Nobeno komuniciranje z zunanjim svetom ne gremo mimo teh pravila. Imamo zakone imamo deklaracije, imamo strategije in uredbe, ki nas zavezujejo kako komunicirati v takšnih situacijah in to ne počne Urad za komuniciranje, ki žal v zadnjih tednih daje vtis, da postaja Urad za informiranje in ne Urad za komuniciranje. Konkretno Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov je opredeljena in kot takšna je bila kršena. Ta uredba je iz leta 2005 in na MZZ ne glede na Vlade so si vselej prizadevali, da bi komunikacija potekala po teh protokolih, ki so jasni in definirani ne glede na Vlado. UKOM je vladna služba bi sama tovrstno komuniciranje z mednarodnimi organizacijami ni pristojna se opravičujem za masko in kaj bi bilo, če bi gospod direktor mogoče pristopil na mednarodni sceni z nekoliko tršimi, sovražni pismom do kogarkoli ne mogoče bi bilo se sklicevati na nevednost, za to ti protokoli obstajajo in do sedaj smo se jih držali. Še ena vsebinska. 2019 septembra meseca je Republika Slovenija podpisala svetovno zaprisego o medijski svobodi. To, kar vsebinsko piše v tej depeši je čisto nasprotje tega kakor se je in kot se je Vlada Republike Slovenije poslužila v tem primeru. Teh manir do sedaj nismo poznali ne poznam direktorja Urada za komuniciranje, da bi komuniciral s kakršnokoli institucijo mednarodnih razsežnosti. Seveda ne gre se izgubljati v / nerazumljivo/, ampak minister Logar, ki ga žal ni in obžalujem, da ga ni ustvarja vtis vsaj danes, da je nesposoben dialoga, komunikacije z nekim vzvišenim tonom je želel potlačiti poslanke in poslance opozicije v nič. Omenjal je tako kot je tudi gospa predhodnica pred menoj omenila, da je razkril kot je bilo rečeno drugo depešo, o tem smo bili seznanjeni, ki pa v štirih točkah nasprotuje prav tistemu, kar je bila vzanca do sedaj. Torej, Anže Logar se je v drugi depeši je predvsem nagovoril stalno predstavništvo z namenom, da mu posreduje navodila ne pa same vsebine.  Spoštovane kolegice in kolegi, žal smo zelo okrnjeni, zaradi neprisotnosti predstavnikov Vlade z vsem spoštovanjem do državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve. Kar nekaj vprašanj bi bilo potrebno postaviti spoštovanemu ministru kot že rečeno, da je tako kot pri nas in po svetu pandemija sprožila skokovit porast vračanja javnosti k profesionalnim medijem zlasti javnim medijskim servisom in etabliranim tiskanim medijem in novičarskim portalom, zato je zelo pomembno ohraniti dostopnost do medijev in medijsko pluralnost še posebej, ko je komunikacija onemogočena pa ne samo, zaradi odsotnosti ministra za zunanje zadeve. Ta bitka, ki jo bijemo danes je gotovo bitka za prihodnost in če bomo dopustili, da bosta kriza in politika uničila jedro slovenskih profesionalnih kritičnih medijev bomo jutri ostali brez njih, prepuščeni propagandi, dezinformaciji   (nadaljevanje) ali pa celo / nerazumljivo/ projektom ter pod naslovljenim vsebinam predvsem tujih medijev.  Spoštovani, dokument ki je bil poslan bil v javnost s strani Sveta Evrope nas opozarja predvsem na nesprejemljiv padec standardov profesionalnega dela po eni strani slovenske politike na drugi strani kot ugotavljamo celo Ministrstva za zunanje zadeve. Ker Vlada Republike Slovenije izjemno kritično opozarja najuglednejše institucije kot so slovenski mediji in slovenska javnost ne pripomore k blaženju krize v psihološkem smislu, ko govorimo o državljankah in državljanih, ampak ravno z omejevanjem novic ustvarjajo razmere, ki so nekako oddaljene od tistih, ki smo jih z vstopom v EU in s potrjevanjem dejstva, da želimo biti med najbolj demokratičnimi državami, naprednimi državami EU odmikamo na vzhod, kjer so države deležne demokratične kritike celo ukinitve parlamentov, da ne govorimo o medijski svobodi, svobodi izobraževanja in izražanja. Torej govorimo o naši prihodnosti in naj ne bo pojav korona virusa vzgib za to, da si te svoboščine, ki so tako težko pregarane skozi demokratično prenos oziroma prenovo naše države, da bi se izvajale.  Hvala.
Repliko ima Robert Pavšič.  Prosim.
Hvala lepa.  Lepo je slišati, da si danes izgleda vsi postavljamo samo retorična vprašanja, ampak državni sekretar, ki danes tukaj nadomešča ministra za zunanje zadeve bi lahko odgovoril vsaj na tisto vprašanje kdo je podpisan pod tem pismom, kar smo ga tudi eksplicitno vprašali.  Glede na razpravo kolegice Eve Irgl pa je bil očitno dr. Logar v tem procesu samo poštar. Kljub temu, da ste pamflet pripravili z vašimi besedami pamflet pripravili in poslali vi samo. Da gre dejansko za odziv Vlade pričajo tudi naslednje izjave recimo Milan Zver: »Podpiram odziv Vlade RS v pismu Sveta Evrope prav je, da se tujina seznani z realno sliko medijske krajine v Sloveniji.« Samo prvi stavek bom prebral, da ne bom predolg. Nova24 poroča: »Mednarodni pravnik Pogačnik ocenjuje, da se je Vlada diplomatsko pravilno odzvala na nepotrebne obtožbe in črnjenje ugleda naše domovine.« Spet Nova24 poroča: »Vlada je obvestila Svet Evropske unije kdo v resnici ogroža medijsko svobodo in kako je prišlo do medijskega monopola s pomočjo foruma 21.« Kolegica trdi tudi, da je edini namen danes obračunavanje z mnistrom SDS oziroma s predsednikom Vlade. Ne, gre za obsojanje načina komuniciranja celotnega vladnega komunikacijskega sistema. Spomnimo se samo začetka kako se je kar na enkrat vdrlo v Twiter sistem kriznega štaba pa se je, potem ugotovilo, da tega udora dejansko ni bilo in kaj se je retvitalo oziorma pošiljalo naprej. Ne, namen je opozoriti tudi na nevzdržne navedbe, ki jih je v imenu Vlade pripravil UKOM torej Urad Vlade za komuniciranje in postalo Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Jaz ne vem ali se reče milo ali žajfa je popolnoma vseeno posledica je enaka vsebina je ista. To bi lahko podkrepil tudi še z nekaterimi drugimi čivki, ampak bom raje prihranil za kasneje, če se bom rabil še kaj oglasiti.  Kar pa se tiče umika točke. Ja, spoštovana kolegica lahko ga zahtevate, ampak se more s tem strinjati tudi predlagatelj tako, da se vam lepo zahvaljujem za dobroto, da smemo razpravljati o zadevah, ki smo jih predlagali v razpravo.  Hvala lepa.
Hvala.  Repliko ima tudi Primož Siter.  Prosim.
Hvala.  Moram se odzvati kot član poslanske skupine, ki je sopodpisnica sklica oziroma predloga za sklic te seje.  Na izvajanje kolegice Eve Irgl. Mi se tukaj zapletamo v te tehnikalije ali je to depeša ali to ni depeša to je tehnični termin mi problematiziramo na tej točki vsebino tega dokumenta in dejstvo je, da je ta vsebina nastala nekje na tej relaciji znotraj MZZ, UKOM, Vlada, ne vem kdo in da je šlo to v svet. In da je to zdaj postalo stališče Republike Slovenije pod katerega se večina državljank in državljanov Republike Slovenije enostavno ne more podpisati, to je problematično tukaj. Zdaj ali se temu reče depeša ali ne je čisto nekje na dnu pomembnih točk. Stvar, ki je pa v razpravi kolegice bila še najbolj problematična in ki najbolj odseva siceršnji modus operandi te Vlade, je pa stavek, da zdaj ni čas za kritiko. V bistvu ni nikoli čas za kritiko, ko na Vladi sedi Janez Janša ni nikoli čas za kritiko, če se mu slučajno posreči in pride v okoliščine, ki so izredne kot je recimo zdaj situacija s COVID-19, pa on ustvari neke okoliščine, kjer bo treba hitro in urgentno nekaj reševati in tudi takrat ne bo čas za kritiko in bo zopet ta linija, zdaj moramo biti složni, ker ni čas za kritiko. Ampak jaz vprašam s kom moramo biti složni, ko je situacija problematična? Moramo biti složni z Vlado ali je treba biti složen v današnjem primeru z novinarji ali z domovi za starejše, s policisti, z zdravstvenimi delavci, ki vsi poročajo o kriznih razmerah v katerih delajo? Kdaj bomo pa složni, kdaj bom rekli zdaj ni čas za karkoli drugega, dajmo se posvetiti domovom za starejše? Kar kolegica govori je zdaj ni čas za nič drugega, dajmo se posvetiti Vladi. In še ena od točk, ki jih je kolegica omenila, mediji oziroma novinarji se morajo držati kodeksa, tukaj moram stopit v bran novinarjem. Poznam jih ogromno, pa ne vem, če bi si upal za koga trditi, da resnično grdo krši kodeks, imamo pa eno celo ne medijsko, ampak trobilno linijo v Sloveniji, ki pa po dolgem po čez krši vse možne kodekse, zavaja, laže in preverjeno in se nikoli po tistem členu, ki ga je minister za zunanje zadeve prebral iz kodeksa, ne opravičuje in ne popravlja škode, ki jo je že povzročila v medijskem prostoru. In če že mahamo s tem, da morajo novinarji se držati, ker bojda da se ne, vsaj v teh medijih, ki jih ta depeša omenja, ne držijo pravil medijskega poročanja. Imam eno idejo. Kaj pa če bi se Vlada začela obnašati v skladu s kašnim kodeksom, recimo osnovnega bontona? Hvala.
Hvala lepa. Zdaj je na vrsti Zmago Jelinčič. Opozarjam vas, da bo treba sejo prekiniti 16.15., spet narediti pavzo. Prosim.
Hvala lepa.  No, v tem trenutku je država v škripcih. Jaz sem pričakoval, da bomo tukaj kakšne pametnejše debate imeli na splošno, recimo o preživetju slovenskega gospodarstva. Da bomo govorili o ukinjanju omejitev, ki jih zdaj ukinja 10 evropskih držav, pričakoval sem, da bomo govorili o pripravah kako bom reševali našo situacijo po koronavirusu. Na primer, da bom razpravljali kdaj bo konec te prepovedi popotovanj iz ene občine v drugo občino, ali pa recimo, da bi imeli debato o tem, da bi nam strokovnjaki prišli pojasniti kaj v bistvu je res v zvezi s koronavirusom in da bi se soočila dejstva s tistimi napihnjenimi govoricami, ki delajo paniko v državi. Ne, tega ne. Zdaj se gremo tukaj neko politikanstvo, ki nima nobene teže, nima nobene haska. Konec koncev govori se kaj vse se zdaj dogaja. Ali mislite, da je bilo kaj drugače od leta 1992 naprej? Enako vedno, samo, da je enkrat ena vlada na oblasti, drugič je druga vlada na oblasti. Kakšnih bistvenih razlik pa ni. Pa še nekaj, če mislite, da to ljudi zanima, se motite. Po nekaj časa, mi, ki sedimo tukaj notri imamo že dosti, vsaj jaz imam že dosti tega nakladanja gor, dol. Ko se konec koncev ugotovi, da je največji manko v poznavanju terminologije v diplomaciji ali pa v pravu. Jaz ne vem, tukaj se navaja neka obskurna politična organizacija, ki se ji reče Svet Evrope. Oprostite, Svet Evrope je organizacija, ki je po politični preferenci mene poskušala prikazati kot nega goljufa v zvezi s tistim plačilom prevoda, ki sem ga naredil za Azerbajdžance. In ko so moji odvetniki dvakrat pisali na Svet Evrope, da naj vendar se opravičijo za lažnive navedke tudi odgovorili niso, in zdaj tukaj jemljemo neko pisanje nekega obskurnega Sveta Evrope jemljemo kot relevantno in neko težo, da moramo danes razpravljati tukaj. To je v bistvu smešno pravzaprav, zelo smešno pravzaprav, zelo smešno in tukaj piše notri, piše tudi o tem kako naj bi se Janša do javnega sektorja RTV obnašal in pritiski na posamezne novinarje in vmešavanje v uredniško politiko. Pa bi jaz povedal, da je bilo pred dnevi na radiu na RTV Slovenija posnet intervju z magistrico Karin Križnar in seveda, ker se ni skladala s splošnim mnenjem tistega kar bi na televiziji hoteli slišati, je odgovorni urednik RTV Slovenija Danijel Poslek napisal tako: »Oddaja Intervju je bila umaknjena zaradi določenih delov oddaje, ki po uredniškem mnenju ne ustrezajo poklicnim merilom in standardom.« Ja zato, ker je bila oddaja strokovno napisana in strokovno povedana. Zdaj kdo tukaj krati kakšno svobodo pa kdo omejuje prosto besedo, da bi se vedelo kdo kaj govori in kdo kaj ne? Mislim, da je to vse skupaj ena brca v temo. Ta cela debata in da je škoda časa, pametnejše zadeve so, toliko je zadev za urediti v državi, mi pa tukaj o enem kaj je kdo pisal na nek Svet Evrope, pa koga briga Svet Evrope, povprašajte v pravih političnih organizacijah kaj sodijo o Svetu Evrope, ravno tako kot sem jaz rekel obskurna politična organizacija, ki je sama sebi namen in pa namen določenim političnim opcijam, da tudi lahko za plačilo tolčejo po drugih političnih opcijah. In če je pa to realno, če je pa to resnično, potem pa hvala lepa za to. Toliko od mene.
Hvala lepa. Imamo še čas za naslednjo razpravo. Marko Bandelli je na vrsti. Prosim.
Hvala, predsednica za besedo.  To kar se je zgodilo je v bistvu, jaz bi lahko rekel en absurd. Jaz večkrat pohvalim, ko je karkoli dobro in tudi pravično, zelo kritiziram pa tudi protestiram, ko vidim neke nepravilnosti. Nikoli pa nisem protestiral ne da bi dal kakšnega dobrega predloga, ker zame katerikoli protest brez predloga je brezpredmeten. Ne glede na to, jaz, zdaj ministra ni tukaj, pozicija v tem primeru se sprašuje zakaj bi moral biti minister tukaj, ki ima državnega sekretarja, ker točno to so oni zahtevali skoz, ko so bili v opoziciji, če ni bilo kateregakoli ministra od Vlade, so oni samo kritizirali, tako da imamo tudi mi pravico povedati, da bi rajši videli tukaj, da bi bil minister na tej poziciji kot državni sekretar, ki kot nov član tudi verjetno vsega ne ve in tudi ne more vedeti vsega od začetka zakaj in kako. Zdaj minister je imel eno razpravo, ki je bila po mojem mnenju zaskrbljujoča. Niti v eni točki karkoli je razpravljal se ni opravičil oziroma bi rekel da je obratno, imel nek nastop praktično kot še vedno, da je bil en poslanec opozicije, ne pa minister te pozicije. In tu je mene malo zmotilo. Dobro. Ne glede na to grem na točko, ki bom, pomembno obravnavo, jaz mislim, da tukaj v SAB to pismo Vlade Svetu Evrope, v katerem se odgovarja na krinko o pritisku na medije, razumemo kot zlorabo oblasti, kot veliko zlorabo oblasti in države, seveda v njihove osebne politične namene. Zame je to popolnoma nedopustno in ta pritisk na svobodo tega novinarstva in omejevanja pravice javnosti do obveščenosti. Pismo kot tako, kličimo pismo, kličimo depeša, dokument ali smo rekli na tisoč načinov, to sploh nima nobenega pomena, važno je sporočilo kakšno je bilo v tem pismu, to je zaskrbljujoče. In to pismo ali pa ta depeša absolutno škodi ugledu Slovenije, tako da ni res kar pravi moj kolega prejšnji Zmago kaj je tu pomembno, ker so druge zadeve bolj pomembne, ni res, tu je ugled Slovenije in mislim, da je prav, da se to obravnava in tudi prav, da smo sklicali ta sestanek. Veste, v tem dokumentu je jasno napisano in blati nekdanje in sedanje novinarje in urednike. To se dogaja.  Mi v stranki SAB kot socialna liberalna stranka to resnično in ostro obsojamo. Takšno ravnanje je tudi protiproduktivno in to vemo. Najbolj sem pa zgrožen, in to me zelo moti, nad molkom, če bi tako rekel, dveh sredinskih strank, pravzaprav na zadnje, bomo rekli, treh sredinskih strank, ena se je samooklicala za sredinsko stranko. To me moti, ker se je spet dokazalo, ne vem najprej želijo razjasnila, oni sami rečejo, da se hočejo posvetovati v Vladi kaj se je zgodilo, na kakšen način, kdo je to napravil kar je, potem pa je vse bilo tiho, tišina. Verjetno so tudi dobili komando, da nimajo kaj preveč sami se oglašati, ker tu je res demokracija v takem primeru. In se je dokazalo spet, če bom tako rekel, ne biti jezni name, spoštovani kolegi, od NSI, SMC in Desusa, ampak vi za SDS drugega niste kot številka do 46 in zdaj ste ponovno to dokazali in popolnoma nič vas niso upoštevali in ta dokument poslali dalje. Mi v SAB zahtevamo, da Vlada nemudoma prekliče to poslano depešo, mora odpoklicati to. In naj nadomesti to pisano vsebino, ki naj ne bi škodila ugledu naše države, mora narediti to. In še vedno se sprašujem tukaj kje so naše sredinske stranke bivše, kolege. Mislim, da tudi ta depeša v bistvu ni nobena dobra popotnica za utrjevanje demokracije glih, bom rekel prav popolnoma obratno. Veste, se piše notri o komunističnih časopisih, novinarjih. Jaz sem dal en twitt, se je usulo dol argumentov in odgovorov in sem dal eno čisto osnovno vprašanje, se pravi naj mi en pove kateri so komunistični, danes, komunistični mediji v Sloveniji, kateri – veste kakšni so bili odgovori od desnice – Delo, Večer, Dnevnik, Primorske novice, TV Slovenija. A to je komunistično? Po 30-ih letih, ko smo osamosvojeni in imamo še vedno predpostavke v tem smislu in govorimo še vedno o komunističnih medijih. Lepo vas prosim. Imamo pa desničarske zelo močne, čisto radikalno desničarske jih imamo, kateri direktor je postal celo naš notranji minister v tem trenutku. Saj lahko, da je kompetenten za biti tam, ampak prihaja iz te vode, bom pohvalil, če bo dobro napravil, vedno sem pohvalil, bom pa kritičen, če bo obratno. Kakšni so bili tukaj odzivi tudi, to je tudi zanimivo pogledati kakšni so bili različni odzivi glede tega. Razne obtožbe, generalni direktor RTV-ja Igor Kadunc, ki je bil prej tukaj z nami, odgovarja tudi on zgrožen na tak in drugačen način. Glejte, samo dva načina so, če hočete imeti, kličimo jo v navednici »nevtralno televizijo«, ali damo notri popolnoma vse veje politike, da se nekako izenači zadeva, ali bi morali politiko popolnoma odstraniti od tega, kar pa vidim, da je skoraj nemogoče. Imamo dva sveta notri, nadzorni svet, ki finančno kontrolira in programski svet, ki pa programsko kontrolira. Zdaj, kdo mi bo rekel, da je RTV Slovenija zdaj komunistični medij? Ker vidimo sami, saj vidimo sami kadar pride in nastopa znana Rozvita Pesek, kako obrne celo debato notri in na kakšen način, kao obrača pogovore. Z vsem spoštovanjem za strokovnost, ampak vemo kam gre. Tudi kadar, sam RTV, dostikrat sem se spraševal sam, ko je Možina, ki ima svojo oddajo, take oddaje kot jo ima Možnina po svetu ne obstajajo. Ne more biti samo en stran notri, ena politična opcija. Ko ima on katerokoli oddajo, mora dati možnost, da je tudi druga opcija zraven, vedno mora biti, to bi bila demokratična zadeva, ne pa, da se da njemu prostor, kjer on govori samo njihove, njegovo interpretacijo zgodovine take ali drugačno, ker to je interpretacija njegova, niso resnice kar on govori in kar / nerazumljivo./ Tu bi radi zdaj vse spremenili in ne več plačevati prispevka, ampak tu zdaj so že pozabili. Zdaj je treba plačati, ker če ne, kdo bo financiral RTV. V opoziciji je pa tako. Zdaj bomo začeli mi, ki smo v opoziciji, ne prispevka, ne bomo, smo za to, da se ukine prispevek, potem bomo prišli na Vlado in bomo pozabili tako kot se dogaja zdaj v tem trenutku za vse zadeve. Potem je bil omenjen Bojan Veselinovič, kako je bil postavljen takrat za časa Pahorja, sem bral in kaj je bilo. Sem pa tudi prebral, da takrat je bil objavljen prvič razpis, se pravi on je bil izbran po razpisu, prej ni bilo. Potem, da ne govorim o evroposlancih, ker tukaj res, razne Ljudmile Novak, ki je močo obsodila tako komunikacijo predvsem v svobodi medijev, kot je ona tudi povedala, ki je nujna za obstoj demokratičnih vrednot. Lepo je povedala, okorajžila se je. Me je pa presenetilo; Milan Zver in Romana Tomc, izrazila sta podporo pismo. Ma kakšno podporo češ dajati takšnemu pismu? Sramotnemu pismu. Raje bi molčala in bi rekla: »Glejte, se distanciramo, ne vemo za kaj se je šlo.« Potem pozicija Društva novinarjev Slovenije, tudi to, ki je ista, enaka opozicijskim strankam, na isti način obsodila zadeve. Kaj so pa sporočali? Jaz tu sem bral en njihov članek in mislim, da je to čista resnica v tem trenutku. Sicer sem tega mnenja, da moramo verjetno obe obravnavati ne samo to. Oni pišejo, da smo se tudi mi kot tukaj parlamentarci nekako osredotočili na pošiljatelja, v resnici pa bi se morali mi fokusirati na vsebino te depeše, seveda vsebina je pomembna, normalno, da je pomembna, vsebina je vse, saj iz tega izhaja, ampak je tudi pomemben tisti, ki je poslal to zadevo. In danes smo od 11. ure, predsednica, tukaj, je praktično to že 5 ur, še zdaj nisem razumel kdo je dejansko poslal ta dokument, nisem še razumel, en drugemu. Zdaj kdo je resnično podpisan, kdo je ta, ki je ta dokument sestavil? Ma kaj se gremo tukaj? Naj mi povedo. Minister Logar ne ve za kaj se gre, predsednik Janša ne ve za kaj se gre, pa iz njegovega urada pride dokument ven, pa iz njegovega ministrstva je to očitno vse kar je, pa potem dajo nalogo nekemu UKOM-u. Ja, potem pa, če je UKOM, spoštovani kolega tu, ki se prišel na razpravo, Uroš Urbanija, se sprašujem, če ste že dal odstopno izjavo iz vaše pozicije, ker če ste vi oče te zadeve, nimate več kaj delati tam na tisti poziciji. In upam, da bo tudi Vlada sprejela vaš odstop. In tako debato, ki ste jo imel, take stavke, ki ste jih izrazili, so bili, glejte, šokantni, kako lahko novinar gre v politiko, ma kaj vi boste govoril kateri novinar bo šel v politiko, vsak lahko gre v politiko, je njegova suverena odločitev, katerikoli človek lahko gre v politiko, saj zato ima demokracijo tukaj. Vsi lahko kandidirajo, vsi lahko gredo notri, pa me ne zanima, če je plavi, rdeči, rumeni, roza, vsak lahko gre. Vi se boste spraševal za to, če je to prav ali ne. Tako, da je to, še enkrat bom ponovil zadevo, mi zahtevamo v SAB absolutno, prvo kot prvo bomo podprli sklepe, ker mislim, da so zelo natančno pisani in pravilni in v imenu tudi SAB zahtevamo nemudoma, da se prekliče to poslano depešo in naj bi se Vlada opravičila novinarjem in medijem, opravičila in Sloveniji celi, vsem nam, ker to je žalitev od vseh nas državljanov.  Zdaj, se vam opravičujem, jaz marsikakšno zadevo tudi od stranke SDS ne bom rekel, da podpiram, ampak so take zadeve, ki so v redu, idejne so tudi lahko uspešne, na kakšen način pa pride do tega, potem so to takšni in drugačni vzvodi, ki… Veste, res je, da imate 25 poslancev in da ste dobili 25 % konsenza, ampak 75 % ljudi ni glasovalo za vas in zato smo tudi danes tukaj in hočemo ene določene pravice in zato se borimo in zato lepo prosim dajte to zadevo preklicati, poslati novo in se opravičiti nam vsem, ker mislim, da to je vaša naloga do državljanov in do vseh Slovencev. Hvala.
Hvala vam. Kolega Nemec.
Hvala lepa.  Preden dobite gospod Rajić besedo za postopkovno, mi dovolite, da preberem samo eno besedilo še. In sicer, gospa Tadeja Šuštar nadomešča gospoda Jožeta Horvata na seji Odbora za zunanjo politiko.
Hvala.  Kolega Rajić, imate besedo.
Hvala lepa. Osebno sem kar ranjen, da kolega Bandelli pogreša naše razprave, ampak kar je napačno raztolmačil, da nam je ukazan molk, bi prosil tebe predsednica, da informiraš, da čakamo v vrsti prijavljeni in pripravljeni na razpravo. Hvala.
Ja, res je, kolega je prijavljen k razpravi.  Zdaj pa je na vrsti Matej Tašner Vatovec. Prosim.
Najlepša hvala, predsednica. Mislim, da je bistvo povedano, kar je povedano, je pa totalen molk in beg začetni(?) ministra za zunanje zadeve. Jaz se strinjam, da verjetno ni edini krivec za to situacijo, ampak glede na to, da je bil danes edini predstavnik Vlade, bi bilo smiselno, da ostane ne glede na to kakšne so bile te obveznosti, če bi res ne mogel sodelovati ves čas, bi lahko to verjetno predsednikoma sporočil, pa bi se dogovorili za nek drug bolj ustrezen termin. Je pa dejstvo, da je njegovo uvodno obrazlaganje bil čisti sofizem, premetaval je besede gor in dol, pogovarjali smo se o tem kako je ime dokumentu, ampak izognil se je v zelo velikem loku kaj ta dokument je. Jaz mu ne bom rekel depeša, lahko sprejmem to argumentacijo, da ne gre za depešo in se z njo strinjam, je pa nek dokument, ki se začne: »Vlada Republike Slovenije…«, tri pikice. Se pravi je dokument, ki je uraden dokument Vlade Republike Slovenije. Kaj je tukaj problem? Problem je v tem, da je ta dokument zavajajoč, problem je v tem, da ta dokument selektivno navaja neka dejstva, jih potvarja in seveda tudi selektivno opušča druga dejstva. In zelo hitro, če ga preberemo tisti, ki nekoliko spremljajo te zadeve bodo videli, da je to emanacija Trstenjakove, pač to je diskurz, ki ga od SDS-a poslušamo že nešteto let in to je definitivno in zelo jasen prstni odtis nekoga, ki je ves čas skušal s podobnim diskurzom ne samo blatiti slovenske novinarje ali pa medije, ampak ustvarjati nek vtis, da komunizem še naprej vztraja v tej državi, čeprav so, dajmo biti čisto iskreni, še edina dva prava dediča komunistične partije v tej državi gospod Ivan Janša in gospod Borut Pahor. Tisto, kar je problematično, je v tem, da, mislim izogniti bi se morali temu, da se pogovarjamo kdo je zdaj to poslal, zakaj ni tako, ampak kakšno podobo meče to v mednarodnem prostoru na Republiko Slovenijo. Jaz se strinjam s kolegi, ki pravijo, da je bila pozicija Vlade oziroma tudi vseh njenih organov zlorabljen na tem mestu, s tem pismom, s tem odzivom za neke čisto partikularne politične namene za neko partikularno politično agendo, ki se vije že praktično od časa osamosvojitve in ki ima tudi neka jasna ozadja, kar je po eni strani zloraba oblasti. In če se gospod Logar, dr. Logar spraševal, da tega ne more zaustaviti tako kot ne more kakšnih drugih stvari zaustaviti je to zgrešeno, ker če Slovenija uradno pošlje takšno sporočilo v svet, meče slabo luč na celotno državo in tega nima noben minister, nobena vlada pravico samo po sebi, ker imamo zelo jasno zapisano deklaracijo o slovenski zunanji politiki, za katero je na hearingu dr. Logar vehementno zagotavljal, da jo bo spoštoval za razliko od preteklih ministrov. In takšni odzivi Republike Slovenije v mednarodni skupnosti nas bistveno oddaljuje od deklaracije v slovenski zunanji politiki. Ker to so odzivi ravno teh istih bivših komunističnih držav, h kateri očitno drvimo, višegrajske skupine, to je pač skupni imenovalec predsednika Vlade s predsedniki ostalih višegrajskih držav, se pravi ta neka zagrenjeno do nekdanjega komunističnega sistema, ki pa v resnici se leta 2020 vrača ravno pri njih. Ukrepi oziroma prijemi, ki jih sprejemajo te države, so na las podobni tistim, ki so bili za železno zaveso, jaz tukaj naj dodam, da Jugoslavija ni spadala v vzhodni blok, ampak v gibanje neuvrščenih, ki je bilo bistveno bolj drugačno. Tako, da to je problem, problem zavajanja še enkrat poudarjam, nima veze ali je to pismo, odziv ali kakorkoli temu rečemo, napisal minister za zunanje zadeve, sam predsednik Vlade, nek bivši novinar, ki je sedaj zadolžen za komuniciranje z javnostjo, nek novinar, ki bere govore na shodih VSO in pa pred sodišči in tako naprej, ključno je kaj je v tem odzivu zapisano. In kot rečeno, lahko je to napisal kdorkoli, na koncu ima to podpis Vlade Republike Slovenije. In dejansko je takoj, ko je to prišlo v javnost, predsednik Vlade to retvital, retvitali so nekateri evropski poslanci, pa tudi naši poslanci, seveda z nekim vzklikom odobravanja: »Ja, tako mora Vlada Republike Slovenije odgovarjati«. Potem je UKOM dejal, da je to pripravil MZZ, potem se je potegnil nazaj, MZZ je rekel, da nima nič s tem, potem je to UKOM sam pripravil, koalicija se je medtem distancirala od tega, zahtevajo odgovor, dejansko pa še danes ni nekega resnega izkupička iz te debate, je pa minister za zunanje zadeve med vrsticami oziroma na koncu priznal vse kar je skušal v uvodu zanikati, se pravi, da ni depeša, da ne gre za nek pravi dokument, da nihče ni imel informacijo o tem pri MZZ, na koncu, ko vse to predstavi kot neko laž, jo potrdi, potrdi jo s tem, ko je dejal, da je bil seznanjen s to vsebino takoj preden je šla ven, da gre za odziv Vlade, to je sam povedal, da se je Vlada odzvala na delovanje posameznikov, kot je to imenoval, ampak naj tukaj poudarim, da če lahko na ta portal pri Svetu Evrope piše kdorkoli karkoli, Vlada pač ni kdorkoli in tisto, kar napiše, ima zelo resne implikacije in posledice. Minister je tudi dejal, da bi lahko drugače to zapisali, ampak v resnici nima večjih težav s tem tekstom in kaj ne drži. Kot rečeno v tem tekstu marsikaj ne drži, že trditev, da 30 let po letu 1991 še vedno živimo v nekem komunističnem sistemu in s tem diskreditira celo vrsto novinarjev, ko govori o tem, da ni razvitega medijskega trga, omenja zgolj Radio Ognjišče, pozabi pa na cel kup ostalih privatnih medijev, ki so zrasli v teh 30 letih itd. Napačno navaja, da je bil gospod Jančič odstavljen potem po času Janševe vlade, čeprav je bil odstavljen ravno leta 2007, ko je bila prva Janševa vlada še na oblasti itd. Skratka, polno je pretencioznih interpretacij, polno je tudi zavajanj v tem pismu in to ne more odziv, uradni odziv Republike Slovenije. In mislim, da samo dokazuje dodatno, kakšen je odnos – ne bom rekel vlade kot koalicijske vlade, ampak predvsem največje vladne stranke. Ne samo do medijev – videli smo tvitersko vojno tudi s tujimi novinarji že, kar gotovo ne meče ravno najboljše luči na našo državo. Vidimo konstantne tviterske vojne z domačimi novinarji in s komerkoli se ne strinja z gospodom Janšo in to je tudi tisto, kar je na tem mestu problematično. In problematično je tudi to, da skušate to vse pomesti pod preprogo pod pretvezo tega, da se 24 ur na dan dela za reševanje epidemije s Covid. Že slišali smo, da vlada dela vse za to, da se zajezi epidemijo, ampak marsikakšno uro si odtegne v dnevu, da naredi še kakšno drugo stvar. Kot rečeno, predsednik vlade uspe nenehno tvitati, kljub temu, da se v uniformi cele dneve sprehaja naokoli in opazuje, kako poteka obvladovanje epidemije. Hitro se je uspelo zamenjati skoraj dve vodstvi NIJZ, vrhova Policije, Slovenske vojske, glavnega kriminalista, ukvarjajo se s takšnimi depešami, tako da dajte biti toliko korektni in priznati, da počnete tisto, kar gospod Ivan Janša, na kar je gospod Ivan Janša čakal od konca leta 2008.  Tako da tu je popolnoma na mestu vprašanje, kje je tista zaveza in to se obračam predvsem na stranko SMC. Ko se je oblikovala ta nova koalicija je takrat SMC dejal, da bodo oni tisti skrbnik za to, da ne bo ta koalicija zdrsela oziroma zdrsnila v neke nesprejemljive diskurze. Tako da se tukaj sprašujem kje ste danes. Pet dni je mislim, da od te novice, pa nobene resne reakcije. Jaz bi si želel, da obstaja res neki garant nekega minimuma spoštovanja nekih osnovnih načel v tej koaliciji, ampak kot so tudi že drugi danes opazili, očitno je ta vpliv največje vladne stranke tako močan, da počasi požira svoje partnerice, kar je bilo prav zares čisto jasno že od samega začetka. Tako da ja, jaz mislim, da je to vprašanje prvenstveno oziroma tudi vprašanje slovenske zunanje politike. Vsebina se sicer tiče medijev, ampak način delovanja oziroma ta modus operandi, način retorike je zelo blizu tistemu kar je predlagatelj že na začetku izpostavil, se pravi retoriki avtoritarcev višje grajske skupine, kamor očitno tudi Slovenijo sedaj vleče predvsem predsednik vlade brez soglasja parlamenta – to je treba poudariti, mimo deklaracije o slovenski zunanji politiki, kar je nesprejemljivo in še ena zloraba oblasti za neke lastne interese oziroma za širjenje oziroma za premik Slovenije v nek krog, v katerega sedaj seveda ne pripada in ne želi pripadati. Če stojimo dejansko za standardi spoštovanja človekovih pravic, pravne države, svobode medijev in tako naprej. Jaz si namreč ne želim, da se čez kakšen mesec, ko bo te epidemije konec, ali pa vsaj v večji meri konec, da se zbudimo v državi, ki bo na las podobna Madžarski, ker ne glede na to, kar je bilo prej povedano, da je Madžarska v bistvu nek raj na zemlji, kjer je veliki voditelj uspel stvari popraviti. To so govorili tudi ljudje za Mussolinija, a ne, ko je delal železnice in ceste, ampak, ko ste jih vprašali kar nekaj let kasneje verjetno, ni bilo več takšnega strinjanja. Tako da še enkrat, mi smo že 13. marca oziroma že prej opozarjali, da ima ta vlada oziroma ta koalicija neke avtoritarne težnje in z vsakim dnem se ta opozorila samo še bolj potrjujejo.  Tako da še enkrat, vse sklepe podpiramo, saj smo jih podpisali kot predlagatelji. Bi pa bilo na mestu in tukaj se pridružujem, da bi vsaj – pravim vsaj glede direktorja UKOM odstopil zaradi te šlamastike. Mislim pa, da bi bilo na mestu, da odstopi tudi zunanji minister, ker ni pravočasno reagiral na to.
Hvala lepa za razpravo. Zdaj imamo pet minut do pavze. Držati se moramo tudi zaradi tv prenosa. Pa mogoče v teh petih minutah bi pozvala gospoda sekretarja Toneta Kajzerja, da vendarle pove, ali odgovori na par teh vprašanj, ki so bila zastavljena. Kajti vi ste baje tisti, ki je poslal to depešo, tako da dajte nam razjasniti, zdaj bomo ji rekli dopis, depeša ali karkoli, ampak kdo bo sprejel odgovornost, kajti odgovornost bomo zahtevali. Ja, prosim.
Tone Kajzer
Hvala lepa, gospa predsednica. Jaz k temu kar je gospod zunanji minister povedal, argumentirano nimam kaj za dodati. Tako da bi se zahvalil za besedo in to bi bilo moje izvajanje. Hvala lepa.
Oprostite, vendar vi ste sekretar na ministrstvu in tukaj smo postavili nekaj vprašanj. Jaz pričakujem, res pričakujem, da ste kompetentni, da lahko odgovorite na ta vprašanja. Se pravi, kdo je podpisal depešo, dopis, pismo, dopisnico – karkoli je že šlo? Kdo je podpisnik tega in kdo bo sprejel odgovornost in ali se boste opravičili Svetu Evrope in to preklicali? Prosim odgovore konkretne.
Tone Kajzer
Še enkrat ponavljam, gospa predsednica. Lahko se pogleda magnetogram kar je povedal gospod zunanji minister. Pri tem vztrajam in s tem bi zaključil. Hvala lepa.
Postopkovno, izvolite Robert Pavšič.
Najlepša hvala. No, po navadi je bilo na dosedanjih odborih tako, da so državni sekretarji s pooblastilom zastopali resor na odborih. Glede na to, da očitno ne bomo dobili nobenega novega pojasnila od državnega sekretarja gospoda Toneta Kajzerja, ki je državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, predlagam, da tale odbor prekinemo in ga nadaljujemo, ko bo na razpolago minister. Ker mi razpravljamo zdaj v bistvu samo sami s sabo. Hvala lepa.
Jaz se s postopkovnim strinjam, kajti očitno sekretar nima pooblastil, da z nami tukaj razpravlja, ministra pa ni. Tako izgleda demokracija po SDS-ovsko in jaz predlagam, da ta odbor dejansko prekinemo in nadaljujemo, ko bomo imeli sogovornike, drugače se pogovarjamo sami s sabo. A damo to na glasovanje? Predlagatelj, prosim.
Spoštovani, ja. Tako se komunicira v tretji vladi Janeza Janše. Bodimo ubogljivi, dajmo ubogati, prilagodimo sedanjim težkim razmeram in bodite tiho poslanke in poslanci… / oglašanje iz dvorane/, o tem se ne razpravlja. Seveda sem užaloščen že s tem, ko nas je minister po tem, ko nas je okrcal, zapustil v nekaj minutah. Ker seveda da danes nismo bili s strani predstavnikov vlade deležni pogovora o nečem kar je za našo družbo lahko daljnosežno usodno. Torej spoštovana predsednica, tudi jaz v kolikor obstaja konsenz znotraj strank predlagateljic, bi predlagal, da prekinemo sejo in omogočimo nadaljnje delovanje tega parlamenta takrat, ko bo predsednik vlade naročil ministru, da sedi z nami od začetka do konca in da nam pojasni vsa odprta vprašanja. Ker mislim, da tako mi, kot poslanke in poslanci, kot širša javnost, smo dolžni zvedeti resnico.  Hvala lepa.
Tako je. Marko Bandelli ima postopkovno, potem Branko Grims.
/ izklopljen mikrofon/ Hvala, predsednica. No, v moji razpravi sem prej točno povedal, da obžalujem, da ni tukaj ministra,   kajti je tukaj državni sekretar, ki verjetno pojma nima… Aha, se opravičujem. Bom še enkrat povedal zaradi magnetograma, ampak… V moji razpravi sem točno omenil prej zadevo, se pravi sem rekel, da obžalujem, da ni tukaj ministra, kajti spoštovani Tone Kajzer, ki je tukaj, verjetno niti ne ve zakaj se gre vse to in zato tudi ne more sodelovati. Jaz bi ga vseeno pozval naj odgovori vsaj na dve, tri vprašanja, ki smo mu jasno postavili poslanci tukaj in drugače se pa bom strinjal s predlogoma predsednikov, da to sejo nadaljujemo drugič, ko bomo imeli pravega človeka tukaj, da bo odgovarjal na naša vprašanja. Hvala.
Spoštovani gospod Bandelli, dvakrat sem pozvala gospoda sekretarja in jasno je dal znak, da ni trenutno pooblaščen za odgovarjanje. Gospod Grims, postopkovno.
Hvala. Najprej, prvi del postopkovnega je, da protestiram proti vašemu škandaloznemu vodenju današnje seje in to velja za oba predsedujoča. To, kar danes počnete presega vse meje, je v neskladno s Poslovnikom in je prvovrsten škandal, ki sramoti vaju dva osebno in celoten parlament. To je prvo in prosim, da nadaljujete sejo skladno s Poslovnikom. To se pravi, da nehate non stop komentirati, se zafrkavati, norčevati iz vsakega, ki karkoli izreče, s čim se vi ne strinjate in da nehate voditi sejo navijaško, ampak nevtralno, tako kot se za predsedujočega tudi spodobi. Mimogrede, tovrstnih opozoril ste vi, zlasti pa gospod Nemec dali v zadnjih mesecih kolikor hočete in zdaj sami delate slabše, kot kdorkoli kar sem v življenju v tem parlamentu videl. Sram naj vas bo in ste nedostojni funkcije, ki jo opravljate. In to velja za oba, ki vodita današnjo sejo. To je moj prvi postopkovni predlog. Drugi pa je, da seveda o takem predlogu glasujemo, kajti po Poslovniku so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje seje in seveda ima tudi državni sekretar – na kar bi ravno vi kot predsedujoči morali opozoriti – vso pravico, da nekaj dodatno pojasni in odgovori ali pa enostavno ne odgovori. Državni sekretar je povedal zelo jasno, da vztraja pri vsem, kar je bilo že povedano, se pravi, da ne spreminja stališč in to seveda predstavlja vse, kar je potrebno. Če vam kaj v tej zvezi ni jasno, bi vas spomnil, da na sejah, ki ste jih vodili nedavno, ni bilo sploh nobenega predstavnika vlade, seveda prejšnje vlade Marjana Šarca. Pa ni bilo ne državnega sekretarja, pa ni bilo ne ministra, pa ste kar nadaljevali s sejami vlade. Ker sploh ni bilo nobenega sogovornika. Danes pa je tukaj državni sekretar in s čimer je po Poslovniku popolnoma zadoščeno vsem formalnim pogojem za nadaljevanje seje, se pa norčujete in delate iz tega javni problem. Zaradi tega prosim, da sejo nadaljujemo, če pa želite, pa seveda lahko o tem tudi glasujemo, vendar, da glasujemo o takem sklepu.
Absolutno se strinjam, o tem bomo glasovali Najprej bo gospod Pavšič, ima besedo.
Skladno s četrtim odstavkom 73. člena Poslovnika lahko predsedujoči prekine obravnavano točno dnevnega reda ali pa tudi sejo Državnega zbora, če je pred tem potrebno pridobiti mnenje delovnih teles, Zakonodajno-pravne službe ali Vlade. Glede na to, da ne pridobivamo nobenih mnenj od Vlade, mislim, da zadostujemo temu členu Poslovnika. Torej lahko predsedujoči se sam odloči in sejo prekine, dokler tega mnenja ne bomo pridobili.  Hvala.
Postopkovno Matej Tašner Vatovec.
Ja, uvodoma tudi rahlo bom zlorabil kot odziv na to, kar je dejal gospod Grims. Mislim, ko ste vi sami počeli te stvari, je bilo vse v redu. Zahtevali ste prekinitve sej zaradi neprisotnosti ministrov in tako naprej, zdaj pa se delate dobre duše. Dajte nehati no. Dejstvo je, da imamo tukaj po eni strani ministra, ki je potem, ko je deset minut govoril laži in se izmikal odgovoru, zbežal iz te seje, zbežal pred Državnim zborom. Pred enim mesecem bi kot poslanec, da bi mu nekdo drugi na tem položaju naredil, norel in letel v »luft« zaradi tega, zdaj pa je vse okej. Imamo državnega sekretarja, ki noče odgovarjati na vprašanja. Minister uvodoma ni povedal vseh stvari, ki jih tukaj zahtevamo in želimo slišati odgovore in če jih vi državni sekretar niste sposobni podati, potem je prav, da se ta seja prekine in predsednica oziroma predsedujoča oba imata možnost, da sama to naredita, zato ker ne moremo te seje kakovostno nadaljevati. Brez potrebe po glasovanju.
PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ
Hvala lepa, predsednica. Dovolite mi, da vam v imenu predstavnika predlagateljev oziroma poslanskih skupin LMŠ, Levica, SAB in Socialni demokrati prenesem mnenje in željo, da bi se današnja seja zaradi tega, ker s strani pristojnih oba odbora ne dobivata – vsaj po mnenju opozicije – ustreznih odgovorov, prekine in se skliče v obdobju 14 dni, torej rok, ki naj bi bil namenjen temu, da najdemo z ministrom za zunanje zadeve, dr. Anžetom Logarjem, ustreznejši termin za to, da bo zagotovljena tudi njegova prisotnost.
Postopkovno, Eva Irgl.
Najlepša hvala za besedo. Poglejte, jaz pa moram tukaj reči, da je vse po Poslovniku kar zadeva Ministrstvo za zunanje zadeve, ministra in pa državnega sekretarja. Minister za zunanje zadeve je pooblastil državnega sekretarja, da lahko namesto njega sodeluje na seji Odbora za kulturo in Odbora za zunanjo politiko in kolikor jaz vem, če bi bila kakšna dodatna vprašanja tekom razprave, bi on nanje odgovoril. Če pa želite lahko ponovi seveda tudi stališča ministrstva in jaz mislim, da to ni pošteno, da v tem trenutku prekinjate sejo zaradi tega, ker pravite, da nimate relevantnih sogovornikov. Imate jih, seveda je pa državni sekretar, ki je tukaj po pooblastilu ministrstva in po Poslovniku je seveda lahko tukaj in nadomešča ministra. Se pa seveda sam odloča, kdaj bo kaj komentiral, kako bo komentiral, na kakšen način bo komentiral. To je njegova lastna presoja. In prosim tukaj nimate argumenta, da bi zaradi tega lahko prekinili sejo. Lahko pa zaradi kakšnih drugih stvari, ampak jaz nisem tukaj zato, da vama dajem napotke, kako se vodi seja, ne? Dejstvo pa je, da v tem trenutku vi seje zaradi tega razloga ne morete prekiniti.
Hvala. Ne rabimo vaših napotkov, kako naj vodimo sejo. Po 73. členu Poslovnika sejo prekinjam in jo bom sklicala v roku 14 dni. Hvala lepa.
Spoštovani, dovolite mi, da tudi v imenu Odbora za zunanjo politiko naredim enako. Hvala lepa.
Spoštovan kolegice, dragi kolegi! Pričenjam s prvim nadaljevanjem prekinjene 20. nujne seje Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: gospod Jurij Lep nadomešča gospoda Ivana Hrška, gospa Alenka Jeraj nadomešča mag. Marka Pogačnika, gospa Lidija Divjak Mirnik nadomešča gospoda Aljaža Kovačiča, gospa Tadeja Šuštar nadomešča gospoda Jožefa Horvata, gospod Robert Pavšič je med nami na mestu, ki mu pripada oziroma pripada Poslanski skupini LMŠ, gospod Gregor Perič nadomešča mag. Moniko Gregorčič.  Torej, spoštovani, kot že rečeno lepo pozdravljam vse prisotne ter tudi vse vabljene prisotne med nami. Besedo dajem predsednici Odbora za kulturo, gospe Violeti Tomić.  Izvolite.
Hvala lepa, kolega.  Spoštovane kolegice in kolegi tudi jaz vas vse lepo pozdravljam tako vabljene kakor tudi poslanke in poslance! Začenjam s prvim nadaljevanjem prekinjene 16. nujne seje Odbora za kulturo.     (nadaljevanje) Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora Felice Žiža in na seji sodelujejo članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci s pooblastili poslanec Robert Pavšič zaseda mesto, ki pripada skupini Liste Marjana Šarca, potem mag. Branko Grims nadomešča poslanko Nado Brinovšek, potem poslanka Maša Kociper nadomešča poslanca Marka Bandellija, potem poslanec Željko Cigler nadomešča poslanca dr. Mateja Tašner Vatovca in poslanec Gregor Perič nadomešča poslanko Janja Sluga. Tako, da to so pooblastila. Sedaj pa bom nadaljevala razprava tam, kjer smo jo končali zadnjič. Kot predstavnik predlagatelja želi besedo pred tem Matjaž Nemec.  Prosim.
Hvala lepa.  Spoštovane kolegice, dragi kolegi!  Današnja seja je odraz stanja duha ne samo v državi, ampak v stanju duha v politiki. Pod vtisom včerajšnjih dogodkov in poročanj v oddaji Tarča seveda smo danes ponovno razočarani, ker ministra dr. Anžeta Logarja ponovno ni med nami. Depeša, nota ali / nerazumljivo/, ki jo obravnavamo danes je v resnici problem strateške usmeritve Republike Slovenije tako v notranji – očitno – kot tudi v zunanji politiki. Žal nas takšno ravnanje kot se je zgodilo včeraj kot se dogaja danes kot se dogaja nekaj tednov in kot upam, da se ne bo dogajalo nikoli več odriva od tistih demokratičnih držav, ki so utemeljeni na vladavini prava in nas oziroma te države tovrstna ravnanja dejansko obsojajo. Žal ta ista ravnanja nas uvrščajo v tiste prejeme držav, ki presegajo vrednote kot so človekove pravice, ki presegajo v politično boj, zato da se dosega lasten strankarski cilj. Seveda lažne novice sumljivi, viri financiranja, omejevanje svobode, neodvisno delovanje medijev, neodvisna dostopnost, do informacij, retorika sovražnosti to je rak rana očitno tretje Janševe vlade. Kot posledica tega umanjkanje komunikacije in seveda aroganca oblastnikov v temu primeru po načelu oblast sem jaz, če želim pridem na odboru, če ne želim ne pridem. Pa ne, zaradi odgovornosti do državljank in državljanov, volivk in volivcev, ampak predvsem tudi, zaradi politične odgovornosti, ki jo nosi v tem primeru ministrstvo oziroma bolje rečeno celotna Vlada. Izogibanje odgovornosti nas je pripeljalo do tega, da smo danes ponovno soočeni z realnostjo. Realnost pa je, da ministra dr. Anžeta Logarja ponovno ni med nami. V njegovem izvajanju je bilo moč začutiti celo vrste nesigurnosti brez pomanjkanja samozavesti in odgovornosti nam je nonšalantno predstavil svoje poglede in lepo zaloputnil z vrati. Seveda ob informacijah in razlogih, ki smo jih prijeli s strani komisarke za človekove pravice gospe Dunje Mijatović, komisarke Sveta Evrope. Naj opozorim, da Republika Slovenija je vselej do sedaj bila ena od ponosnih, odgovornih članic Sveta Evrope od katere je tudi bila deležna podpora v ključnih 90. letih, ko smo se borili za osamosvojitev in borili za to, da to bomo postali del najbolj jedrnatega dela Evropske unije, da se bomo evropsko obnašali in do Evrope dejansko gojili spoštovanje ne samo do Evrope, ampak tudi do samih sebe. Torej, kolegice in kolegi, jaz bi prosil, če bi lahko nas danes državni sekretar za razliko od prejšnjega tedna vseeno s svojo navzočnostjo   (nadaljevanje) na neki način oplemenitil tudi s podanimi odgovori na mnoga postavljena vprašanja, kajti nekaj urna razprava v prejšnjem tednu ni dobila enega samega odgovora. Zaradi tega smo se odločili s strani predstavnika predlagatelja, da ni vredno tudi nadaljevati seje, ki smo jo začeli prejšnji teden, zato da lahko danes opravimo konkreten pogovor o tistem, kar je po naši presoji ključno za nadaljnjo usmeritev Republike Slovenije v mednarodnem prostoru kot v domačem prostoru v odnosu do svojih državljank in državljanov.  Spoštovana sopredsedujoča toliko za uvodne besede pa vidim, da imamo že željo po postopkovnem predlogu. Izvolite, imate besedo oziroma vam jo, kar dajem.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Mene seveda skrbi, da tisti, ki je edini za res objektivno odgovoren za to sramotno depešo, da tistega ponovno ni tukaj. Ne glede na to, da je sicer Ministrstvo za zunanje zadeve danes reprezentirano preko nekoga drugega menim, da bi najbolj odgovorna oseba za to objektivno odgovorna oseba za to, kar se je zgodilo morala biti na takšni seji in odgovarjati na vprašanja poslank in poslancev, zato predlagam ponovno preložitev te seje dokler se minister Logar ne bo končno vzel čas za to, da bo odgovarjal pred poslankam in poslanci in pred javnostjo za to, kar se je zgodilo.  Hvala lepa.
Kaj meni predlagatelj?
Predlagam 10 minutni odmor za to, da se predstavnik predlagatelja posvetuje, kajti kot predstavnik predlagatelja predstavljam štiri opozicijske stranke. Vidimo, da so kolegice in kolegi nad to pobudo nezadovoljni, ampak predlog je, spoštovana sopredsedujoča, da vzamemo 10 minut pavze in se pogovorimo ali se sploh splača nadaljevati tisto, kar smo začeli prejšnji teden.
Gospa Eva Irgl ima postopkovno, potem pa Branko Grims.  Prosim.
Najlepša hvala za besedo.  Jaz mislim, da to, kar se sedaj greste je povsem mimo Poslovnika predvsem pa je tudi neprimerno tega Državnega zbora. Mi imamo tukaj državnega sekretarja, ki je pooblaščen, da zastopa ministra za zunanje zadeve. Tudi sam se je prijavil že k razpravi za to, da bi vam pojasnil nekatere stari, na katere želite odgovore in mislim, da je skrajno deplasirano, kar sedaj počnete in se greste.  Minister za zunanje zadeve je na prejšnji seji zelo dobro odgovoril na vse dileme, na pomisleke, na dvome tudi na insinuacije, ki so bile tukaj izrečene s strani zlasti opozicijskih poslancev in tudi na vse neresnice. Sedaj je tukaj na tej seji sekretar, ki je pooblaščen s strani ministra, da lahko ga nadomešča in tudi poda določene odgovore, zato je to povsem neprimerno, da sedaj v tem trenutku zahtevate prekinitev seje. Prosila bi, da se sejo nadaljuje po Poslovniku in tudi o vrstnem redu razpravljavcev.  Hvala.
Gospa Irgl, ne vem kaj je mimo Poslovnika. Dala sem postopkovno kolegici, ki se je prijavil k postopkovnemu in nisem še rekla kaj bom storila torej ne nas obsojati, da se ne držimo Poslovnika, ker se ga natančno, zato dajem postopkovno sedaj Branku Grimsu.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Kjer smo zadnjič končali lahko danes, kar začnemo. To je vodenje te seje, ki je pristransko, neustrezno in neskladno s Poslovnikov, da ne rečem, da je to že na meji političnega kriminala, kar vi počnete na tej seji. Meni je prav zelo žal, če ste popolnoma zgrešili s samim sklicem seje, kajti tole sploh ni depeša kot ste jo, potem že sedaj ugotovili in ste se zaklali na celi črti, ampak gre za neki odgovor in drugič o tem kaj je o tem res in kaj ni res bomo še kakšno rekli kasneje, vendar moramo do tam priti. Nekateri smo zadnjič čakali več ur pa nismo dobili besede, čeprav smo bili prijavljeni sedaj, ko sem preverjal spet ugotavljam, da eni, ki so že govorili zadnjič tudi nekateri več kot enkrat so ponovno sedaj na vrstnem redu že pred menoj jaz pa še vedno nisem dobil besede celo prejšnjo sejo in sedaj ne in sedaj se spet norca delate in boste prekinjali sejo. Nobenega razloga ni za prekinitev seje. Vsi pogoji za     (nadaljevanje) izvedbo seje, ki jih predpisuje Poslovnik so izpolnjeni in prosim, da ravnate skladno s Poslovnikom in vodite sejo tako kot je treba.
Spoštovani, gospod Grims, jaz pričakujem od vas, da mi navedete katere člene Poslovnika sem kršila. Druga stvar, da razčistiva glede vrstnega reda razpravljavcev je bilo zadnjič prijavljenih pač 21 razpravljavcev, ko so prekinili je bilo prekinjeno pri 10, zato je naslednja Maša Kociper. Vi pa imate številko 12, zato mi ne očitajte, ker ta spisek ni narejen danes ta spisek je nadaljevanje prejšnje seje in od 21 prijavljenih se jih je odjavilo sedaj štiri in prijavilo novih 3. Vi imate številko 12. Začnemo z 10. Danes ni seja od začetka, jo nadaljujemo. Vaši očitki so popolnoma neutemeljeni in popolnoma neprimerni. Če pa imate kakšne pripombe na moje vodenje pa prosim, da utemeljite z členi, ki so kršeni in ne kar tako na pamet govoriti.  Postopkovno ima gospod Branislav Rajić.
Hvala lepa, predsednica.  Jaz bi predlagal postopkovno seveda, da nadaljujemo sejo brez kakršnikoli prekinitev, da upoštevamo tudi ta epidemiološki vidik, da je vsako izpostavljanje in zadrževanje pravzaprav v tem prostoru odvečno in riskantno za vse nas tudi za vse druge uslužbence v Državnem zboru in nima smisla izsiljevati na tak način nekaj, za kar vemo, da se ne bo zgodilo, zato res predlagam, da upoštevamo resorske s katerimi razpolagamo in da sejo nadaljujemo takoj brez prekinitev, ker šele smo začeli.  Hvala.
Hvala, za vaš postopkovni predlog.  V imenu predlagatelja bi govoril kolega Nemec.
Hvala lepa.  Največja oblast je oblast nad samim seboj, spoštovani Grims, na vašem mestu o kriminalu danes ne bi govoril, veliko smo že včeraj videli po televiziji.  Sam sem predlagal nekaj minutni odmor ne, zato da bi sejo prekinili, razumite, da naša želja je bila, da bi sejo zaključili že v prejšnjem tednu. Moj namen je bil, ker je prišla pobuda s strani ene od sopodpisnic, da se tisti, ki smo predlagali dogovorimo in pogovorimo o tem. Namen ni bil, da bi sejo prekinili, verjemite, da naš interes je, da se in naš interes očitno je z druge strani pa tega interesa očitno ni izpostavi dialog z ministrom in Odborom za zunanje zadeve ter z Odborom za kulturo. Torej, namen ni zavlačevanje namen je odprt jasen dialog o tistem kaj se je zgodilo in kaj se dogaja na področju zunanje politike.  V kolikor bi kolegice in kolegi, predstavniki predlagatelja potrdili lahko sejo nemudoma nadaljujemo. V kolikor bi pa poslanke in poslanci želeli o tem, da se opravi pogovor, potem bom pa prosil za nekaj minutno pavzo. Kolegice in kolegi, sopredlagatelji prosim za usmeritev. Nadaljujemo?
Nadaljujemo. Torej, bomo šli naprej.  Želim vas samo obvestiti gospod Rajić sporočili so nam iz Državnega zbora, da je sedaj zračenje v tej dvorani dovolj dobro zagotovljeno, da zaradi naše varnosti ne rabimo prekinjati sejo vsako uro in pol, kar je zelo dobra novica.  Tako da sedaj bi dala besedo jaz državnemu sekretarju, gospodu Tonetu Kajzerju.  Prosim.
Tone Kajzer
Lep dober dan želim! Hvala za besedo.  Jaz želim najprej opravičiti gospoda zunanjega ministra. Zunanji minister ima številne obveznosti in danes zjutraj, če želi konkretno, ima tri srečanja sicer po avdio video sistemu z estonskim zunanjim ministrom, s portugalskim zunanjim ministrom in z generalnim sekretarjem OVSE. Tako da v njegovem imenu in mojem imenu prosim, da sprejmete. Jaz mislim, da državni sekretar tudi v prejšnjih različnih sejah so sodeloval državni sekretarji in jaz ne vidim nobenega razloga, ampak se ne spuščam v to. Skratka, opravičujem gospoda ministra.  Naslednje, kar bi želel povedati, ker kot ste sama rekla gospa predsednica danes ni prva seja, ampak je nadaljevanje, da je gospod minister, dr. Logar, 14. 4. je bila prejšnja glede obravnavane tematike dal zelo izčrpna pojasnila. / medsebojno pogovarjanje/ Gospod predsednik jaz mislim, da se iz magnetogramov   (nadaljevanje) tudi vidi, da je podal vse odgovore, ki so relevantni. Sedaj, kar je bilo, potem še v razpravi se lahko še dodatno pojasni in zato sem jaz tukaj. Želel bi to sporočilo prenesti za sedaj oziroma če mi je dovoljeno lahko ponovim vsebinska pojasnila, ki dajejo odgovore na to, kar je bilo tekom prejšnje seje izpostavljeno.  Skratka, Ministrstvo za zunanje zadeve v tem konkretnem primeru je organ za zunanje zadeve, je tako kot v vseh ostalih primerih – to, kar je pojasnil že gospod minister -, ko nas prosijo drugi resorji opravlja diplomatsko dolžnost in vsebino, ki jo je bilo potrebno skomunicirati tudi skomuniciralo z visoko naslovnico v tem primeru, ker smo govorili s Svetom Evrope. Ta naš diplomatski aparat, ki skrbi za komunikacijo z zunanjim svetom tudi pomaga oziroma ščiti interese – govorim o gospodarski diplomaciji, konzularni pomoči - skratka nudimo učinkovito pomoč in to je sedaj relevantno tudi v tem trenutku, ko se soočamo s pandemijo COVID-19. Tudi v tem kontekstu je ministrstvo sedaj zelo angažirano in vpeto in tudi v tem smislu ne bom rekel, da bo danes minister govoril izključno samo o teh temah z estonskim zunanjim ministrom, ampak tudi to so naše partnerke znotraj EU.  Sedaj v tem konkretnem primeru, kjer se pač vrši razprava je Ministrstvo za zunanje zadeve – ponavljam – Svetu Evrope preneslo štiri ključna sporočila pa, če mi dovolite jih bom še enkrat ponovil, prebral. Povedali smo, da je spoštovanje svobode izražanja in pravice do obveščenosti temelj slovenske demokratične in pluralistične družbe. Ob tem smo dodali, da se Vlada močno zavzema za svobodo in neodvisnost novinarjev, nasprotuje kakršnekoli oblike napada in ustrahovanja novinarjev. V tej zvezi smo izpostavili tudi, da podpiramo poslanstvo in delo Svet Evrope, to je spoštovana institucija, to je objektivna in nepristranska inštitucija, ki spodbuja svobodo izražanja na zaščito novinarstva in varnost novinarjev. To je bilo prvo sporočilo, ki je bilo preneseno. Dodatno poročila na platformi Sveta Evrope vidimo kot dokaz večjega zanimanja za medijske razmere v Sloveniji. V zvezi s slednjem se pravi s pluralnostjo medijev smo izrazili, da računamo na konstruktivno in nepristransko oceno Sveta Evrope. Skratka, ponovno podpiramo dela Sveta Evrope in računamo, da ko se bo ponovno ocenjevalo medijske razmere in gospa komisarka za človekove pravice kot ste videli je izdala sporočilo tudi, kjer Slovenija ni omenjena, da se bo pač dalo tudi pozornost širšemu kontekstu medijskih razmer, to je ta vsebina, o kateri se razpravlja. Na koncu smo dali zagotovilo, da slovenska vlada nasprotuje kakršnikoli vrsti komunikacije, ki bi jo lahko razumeli kot grožnjo novinarskemu delu in še naprej bo zagotavljala potrebne pogoje za svobodo in neodvisno delo novinarjev.  V vsebinsko razpravo glede teh pojasnil stanja slovenskega medijskega prostora se Ministrstvu za zunanje zadeve seveda ne spušča, ker to ni v naši pristojnosti in jaz mislim, da je to gospod minister že pojasnil. Ob tem moram zavrniti navedbe, da je šlo za politično motiviran, gospod predsednik Odbora za zunanjo politiko, in škodljiv odziv MZZ na opozorila komisarke za človekove pravice. Saj je šlo dejansko vsebinsko za odziv Vlade na novinarski zapis na platformi Sveta Evrope, ki ga je pač pripravil UKOM. MZZ je to skomuniciralo in kar sem povedal prej tista štiri sporočila skomunicirali so na ustrezen, primeren, spoštljiv in odmerjen način tako kot to delamo diplomati. V tem smislu je tudi ne osnovna zahteva v predlogu sklepa, da naj Vlada na Svet Evrope posreduje opravičilo za zavajujočo in nedostojno komunikacijo, lepo prosim, kakšna nedostojna in zavajajoča?  Jaz bi želel na koncu še to dodati, da del kot karierni diplomat več kot četrt stoletja. Jaz sem prehodil karierno pot od atašeja do veleposlanika, dvakrat sem uspešno služil kot veleposlanik tej državi v Nordijski regiji in tam sem imel, gospa predsednica, če se še spomnite tudi čast vas sprejeti in nuditi vso podporo bili ste na veleposlaništvu in ste videli kaj počnem.   (nadaljevanje) Tako, da ključna sporočila, ki sem jih dobil v naših EU partnerkah in Nato zaveznica po Nordijski regiji to so države, po katerih se mi želimo oziroma se hočemo zgledovati, da je za učinkovito zunanjo politiko predvsem potrebna enotnost doma in to je ključno, zato pa je potrebna kultivirana in argumentirana razprava, zato moram reči, da me je ožalostilo, ker kaj takega v moji zelo dolgi diplomatski karieri še nisem doživel. Kar se pa ministra tiče pa moram reči, da je ta minister in to se lahko pogleda dal polno podporo karierni diplomaciji. Na ključnih mestih te hiše so karierni diplomati, gospod predsednik, jaz sem karierni diplomat. Lepo prosim podal bom vsa dodatna potrebna pojasnila, ampak jaz mislim, da ta pojasnila, ki so bila podana in ki sem jih sedaj podal so ne samo korektna, ampak zadostujejo, ker kaj več ni za razpravljati o tej temi.  Hvala lepa.
Izvolite, repliko kolega. V imenu predlagatelja bi najprej.  Matjaž Nemec.
Spoštovani veleposlanik, državni sekretar!  Pomemben element delovanja diplomacije diplomatske službe v pogojih demokracije je, da veleposlaniki za delo pooblastil predvsem izvajajo kot predstavniki države. Torej vi kot karierni diplomat zastopate državo ne stranko SDS. To velja za vse. Naj spomnim, da slovenski veleposlanik ima, zato pravico in dolžnost zavrniti izvršitev navodila takšna kot je gospod veleposlanik prejel. Vi ste predvsem imenovani s strani pooblaščenih tudi s strani predsednika Republike, ki kot berem – novice bom še preveril, hrvaški mediji so povzemali -, da tudi predsednik Republike se ograjuje od pisma, ki je bilo poslano na Svet Evrope. Kot karierni diplomat z vso odgovornostjo vas opozarjam, da se najverjetneje politika in diplomacija ne bo zaključila s padcem Janševe vlade. Ali resnično stojite za tem kar govorite?
Hvala lepa.  Sedaj pa ima proceduralno gospod Robert Pavšič. Repliko? Se opravičujem. Replika.
Hvala.  Gospod Kajzer, danes vi tukaj ne nastopate kot karierni diplomat, ampak politični funkcionar, ki je nastavljen s strani politike. O tem kakšno mnenje imate o teh dveh odborih govori že vaša neverbalna komunikacija, dvakrat ste se tako malo sarkastično nasmehnili češ, da minister ima veliko dela in pač raje dela tam kot bi se pogovarjal z nami. To je zelo slabšalno do Državnega zbora.  Eno zanimivo besedo pa ste rekli: »Ko nas ostali resorji prosijo mi opravimo svojo nalogo.«. Ali je UKOM sedaj resor ali gospod Urbanija minister? Ali je UKOM organ v sestavi Vlade? Torej, vedno znova hkrati potrjujete dejstvo, da je to dejansko bil odgovor Vlade, ker odgovorili mi niste pa na dve bistveni vprašanji, ki smo jih že vsi postavljali na prejšnji seji. Kdo je dal odgovor UKOM, Ministrstvo za zunanje zadeve ali pa Vlada? Sedaj očitno je na vse, kar ste povedali vi in kar je povedal zadnjič gospod Logar, da je to dala Vlada.  Še nekaj. Ko govorite o tem, da ste odigrali samo poštarsko vlogo. Ministrstvo za zunanje zadeve mora poskrbeti, da je vsebina skladna z vsemi standardi in da se ne povzroči zunanjepolitičnih pomislekov glede spoštovanja predmetnih zadev. Vsekakor pa mora Ministrstvo za zunanja zadeve poskrbeti, da je spoštovana zakonodaja, deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije in da se s svojimi dejanji ne oddaljujemo od spoštovanja vladavine prava. Sedaj vas še enkrat eksplicitno sprašujem kdo je podpisal vso spremno dokumentacijo in kdo je poskrbel…
Kolega Pavšič. / medsebojno pogovarjanje/ Ampak ni da omenil tako, da ne more imeti replike. Žal, mislila sem, da imate proceduralno tako, da se opravičujem. Sedaj pa nadaljujemo tam kje smo končali v prvem delu te seje z številko 10 prijavljenih. Prva prijavljena pod številko 10 je gospa Maša Kociper.  Prosim, kolegica.
Hvala lepa, predsedujoča.  Jaz tudi nimam nič vsebinsko proti oziroma se lahko marsikaj strinjam, kar je kolega Pavšič povedal, ampak nekateri res čakamo že veliko časa, da pridemo na vrsto. Gospod Pavšič je že imel možnost razpravljati se lahko ponovno prijavi. Razpravljate točno v tem smislu kot ste začeli in jaz vas bom podprla, ampak replika to žal ni bila. Dajmo vsem možnost, ki smo na tej seji prisotni, da povemo svoje mnenje. Jaz bom sicer danes – kar je morda dobro – razpravljala z mnogo manj čustvene inovacije kot bi je bilo prisotno zadnjič na prejšnji seji, saj pravim, to ni nujno slabo, zato ker na prejšnji seji moram reči, da sem bila priča pa sem že nekaj časa v tem Državnem zboru najbolj nespoštljivemu odnosu, ki ga je kadarkoli pokazal kakršnikoli minister v tej hiši. Tudi tisti, ki tega ministra podpirate morate to priznati. Jaz razumem, da je bil gospod Logar do nedavnega in dolgo časa opozicijski poslanec, nastopal z neke arogantne, zastrašujoče vloge, ampak običajno, ko se nekdo iz opozicijskih vrst ali koalicijskih prelevi v ministra, vendar vzpostavi neko drugačno ravnanje, neki drugačni način komunikacije in se tudi zaveda kdo ga je izvolil. Tudi na to opravičilo državnega sekretarja danes, oprostite, katerikoli sestanke ima ne mi reči, da je estonski zunanji minister in še nekdo ga prisilil, da ima konferenco ravno danes ob tej uri, ko je imel že dober teden razpisan narok v Državnem zboru. To nespoštovanje Državnega zbora s strani tistih, ki jih je Državni zbor izvolil je SDS konkretno vedno zelo motilo in so bili zelo glasni okoli tega. Trditve, da je kot je prej rekla kolegica Irgl, da je zelo argumentirano in dobro odgovoril minister na vsa vprašanja in pomisleke poslank in poslancev ni res, ker niti enega poslanke in poslanca ni slišal, ker je vehementno odpredaval svoje in odbrzel. Jaz vam pa bom, zato da bomo malo dobili nekega zakona na tej seji v kratkem ponovila kaj nam je povedal minister Logar prejšnjič. Začel je s kritiko novinarjev s tem kako morajo spoštovati etiko, kako je ne spoštujejo in kako bi od njih pričakoval, da delujejo v skladu z načeli etike. To je bil del predavanja. Drugi del se je nanašal na predlagatelja. Predlagal je, da predlagatelj vložijo malo več intelektualnega napora v to, kar predlagajo in da bi vendarle morali se boljše pripraviti in to on, ki je kot predstavnik opozicije se podpisal pod stotine sej z zelo vprašljivimi včasih vsebinami sedaj zahteval več intelektualnega napora. Poslance opozicije je obtožil, da naj ne bodo obsedeni s politiziranjem, se pravi, mi opravljamo svojo konkretno vlogo, vlogo nadzornika, vlogo opozorjevalca, on nam pove, da naj ne bomo obsedeni s politiziranjem. Opozoril nas je, da delamo veliko škodo slovenski zunanji politiki. Lepo vas prosim kdo tukaj dela škodo slovenski zunanji politiki mi ali oni? Do tega še pridem vsebinsko. Potem nas je produčeval na dolgo in široko kaj so pristojnosti MZZ in da bi jih pa vendar morali poznati kako notranje procedure MZZ delujejo. Poslušajte, jaz sem poslanka, nisem bila ministrica, nisem delala na MZZ, nisem diplomatka tako je z večino med nami. Prav nobenih procedur notranjih MZZ ne rabimo poznati. Potem je predaval o UKOM-u in o njegovi vlogi, da UKOM je pač nekaj napisal in potem je bil poštar MZZ in tako naprej. Potem je spet malo napadel medije, se še malce bolj posvetil RTV Sloveniji, omenil znižanje prispevka, če smo že pri tem. Omenil je teorije zarote, ki so politično motivirani in tako naprej. Spraševal se je zakaj hoče nekdo v tem trenutku znižati nivo ugleda Slovenije v tujine. Ko mi pa to nekdo iz SDS-a reče, ki je vsako priložnost izkoristil, da je blatil predstavnik Slovenije v tujini, poslušajte no. Potem je prišel do bistva, bistvo je pa to, MZZ je bil v tem kontekstu to je ponovil državni sekretar pravzaprav samo poštar. Gospod Logar je bil sicer sem si zapisala s tekstom preden je bil posredovan seznanjen morda bi si delo kaj zapisati tudi drugače – dobesedno ga citiram – vendar vas sedaj sprašujem kaj v tem zapisu ne drži. On je poudaril, da se z zapisom   (nadaljevanje) vsebinsko strinja. Kot je tudi sedaj povedal državni sekretar vsebinsko gre za odziv Vlade, ki ga je posredoval MZZ. Vse to sicer morda retorično spretno napletanje sicer nesramno in našabno ministra Logarja, ki ga je, potem v mnogo bolj primernem in vljudnem tonu ponovila kolegica Irgl vse to kdo je kaj in kaj poslal je za mene poponoma nepomembno. Ali je to depeša ali je to obvestilo ali je to sporočilo ali je to pismo, karkoli je šlo je šlo na Svet Evrope v imenu Vlade RS in to je za mene bistveno. V imenu Vlade Republike Slovenije to ste državni sekretar prej izrecno povedal sem si zapisala vaše besede vsebinsko gre za odziv Vlade, MZZ in to smo po diplomatski poti posredovali. To je tukaj bistveno vprašanje in to je vprašanje, o katerem se je vredno pogovarjati. Najvišji predstavniki in Vlada RS razmišljajo točo tako kot je zapisano v tistem obvestilu. Če smo prisluhnili, potem gospodu direktorju UKOM smo tudi iz njegovih besed lahko slišali kdo je zapisal to in to je bil on, on je tudi z istim besedami to ponavljal, ampak to je popolnoma nepomembno. Pomembno je, da v imenu Republike Slovenije po uradni poti preko MZZ prišlo sporočilo kakršnekoli je že oblika popolnoma nesprejemljive narave, ki Slovenijo postavlja ob obok nekih sploh ne vem koga skratka pol zrelih demokracij, ki se še prebijajo skozi oklepe nekih totalitarizmov, ki so se končali včeraj, imajo komunistične medije vsepovsod, skorumpirane novinarje in tako naprej, to je bilo sporočilo na Svet Evrope spoštovano institucijo, ki se ukvarja s tem, da skrbi za visoki nivo človekovih pravic spoštovane demokracije, spoštovanje medijev in tako naprej. Za mene je to nesprejemljivo.  Še enkrat. Vse te retorične kolobocije zelo lepe in umetniške tudi s strani kolegice Irgl kdo je poslal in vendar je treba razumeti, da je samo posredoval nepomembno razen, če MZZ in Logar nista člana Vlade RS, potem je pa to izgovarjanje relevantno. Dokler sta je to popolnoma nepomembno kdo je tehnično kaj in v kakšni obliki napisal in poslal, pomembna je vsebina in o tej vsebini se premalokrat pogovarjamo. Ta vsebina pa je, da je ena opcija v tej desna opcija zlasti pa ena stranka v tej državi prepričana, da se jih v medijih dela grozna krivica, da so vsi proti njim, da so vsi skorumpirani, da so vsi plačani in ne vem kaj podkupljeni samo, da njim škodujejo. Bom malo za hec, ker je zgodna ura povedala eden vic kot se reče po domače: »Se pelje eden gospod po avtocesti in sliši po radiju, ko pravijo pozor, pozor po Gorenjski avtocesti se v nasprotno smer pelje voznik po nasprotnem voznem pasu pa pravi ta, ki vozi »jebemu mast« pa res pa ne samo eden poglej koliko jih je.« To je to. Cela medijska sfera se je zarotila proti SDS in proti desni politiki. Jaz tega ne vidim moram reči pa nočem danes izpasti kot odvetnica medijev, ker to nisem, saj mislim, da tudi z našimi mediji ni vse tako kot je treba in da je to širša bolezen taka mednarodna. Ta odgovornost medijev kot posebna vrsta četrta, pet veja oblasti je izredno velika in potem, če kritiziraš nekoga vse povprek in je vse narobe, potem – če karikiram – če kritiziraš Obamo, da je vse narobe, potem pač pride Trump in je vse sprejemljivo, ker je itak že prej bilo vse narobe. Ta populizem in to razraščanje populizma in vedno večje zatekanje ljudi v populizem v preprosta sporočila v lahke rešitve tukaj po mojem mnenju svojo odgovornost nosijo tudi mediji pa sedaj govorim o medijih na splošno ne samo o medijih Slovenije. Za nas je ključno to, da je na oblasti v trenutku velike krize nekdo, neka stranka, ki v tej krizi, v tej ekstremno težki situacijo najde čas, da takole še spljuva   (nadaljevanje) medijsko krajino in nas postavi ob bok ne vem Madžarski, Poljski v najslabšem možnem smislu. Jaz ne vem ali si vi želite, da bi tudi nas razglasili na evropskem nivoju za države, kjer demokracija ni izvedena v meri kot bi morala biti. Ne vem, ne vem kaj je vaš namen? To, da nekdo neke uradne dokument odgovarja na neke zapise v spoštovanih mednarodnih institucijah na tak način, da je konotacija tako jasna konotacija ene stranke je tudi za mene nesprejemljivo.  Potem, ko se je ta seja nadaljevala smo seveda videli vse te travme, ki so prisotne in ki jih vsi poznamo kako je vse narobe. Če smo že pri tem Društvo novinarjev Slovenije se je sicer pisno odzvalo niso pa prišli sem. Jaz bi pričakovala, da tudi oni pridejo in branijo svoje novinarske vrste, kajti zato je Društvo novinarjev Slovenije ustanovljeno ne pa, da so zapisali, da jim je pravzaprav pod častjo priti v Državni zbor prepustili pa so nam opozicijskim poslancem, da odgovarjamo na vse navedbe, ki so se pravzaprav nanašale na medije. Ker recimo Združenju publicistov predstavnikom pa ni bilo pod častjo priti in je tukaj nam povedal, vse živo nam je povedal kako je to res, da je depeša faktografsko točna, da je glavni problem pomanjkanje pluralizma, da imamo tudi nekaj dobrih novinarjev, to je morda rekel gospod UKOM nisem si prav napisala gospoda Jančiča izpostavil pa gospoda Požarja in tako naprej. Mi imamo vrednotno popolnoma nasprotne poglede na te stvari. Eni mislijo, da so to dobri novinarji jaz pa mislim nekaj čisto drugega. Ta razprava je okej in je vedno zaželena in vedo dobrodošla in jaz v njej rada sodelujem pravzaprav mislim, da je nujna. Nesprejemljivo pa je, da se to pošilja ven, da neke mednarodne organizacije. Gospod Urbanija je, potem razpravljal še o grozljivi situaciji znotraj medijev, o odpuščanju novinarjev. Jaz ne vem kateri novinar je bil odpuščen, naj mi na tej seji to nekdo odgovori. / medsebojno pogovarjanje/ A v depeši pa piše kdo je bil odpuščen? A v redu, sem mislila, a v depeši piše to, kar je državni sekretar povedal?
Prosim, pustite poslanko Kociper, da konča, potem boste vi na vrsti, ne segati v besedo.
Skratka, kar me najbolj skrbi je ta neverjetno omejen pogled enega dela naše politike na ta medijski prostor in to dojemanje krivice, ki se tam dogaja. Jaz vam pa povem, da imamo enega soseda, ki gleda samo Nova24 ur in ko se midva srečava - jaz gledam malo eno in malo drugo in malo tako tudi z neko rezervo skupaj – na cesti to je kot, da bi se sluh in slep pogovarjal. On živi v popolnoma svoji zgodbi. Se pravi, vsi drugi mediji so pristranski samo trije pa vedo, trije pa povedo resnico in vsi ostali, ki se vozijo v nasprotni smeri so bebci samo tisti, ki se pelje v pravo smer po avtocesti tisti pa ve.  Jaz bi pozdravil to debato, ampak kot rečeno gospod državni sekretar tukaj ne more odgovoriti na te dileme, ki sem jih sedaj izpostavila, ker ni vpleten v to. Na to bi lahko odgovarjal gospod Logar kot visoki predstavnik stranke kot zunanji minister kot član Vlade, ki razmišlja tako kot je bilo to napisano. To, da je, potem zunanje ministrstvo in gospod Logar nam je rekel sedaj vam povem pozor, ekskluzivno, da v depešo, ki jo je povzel gospod državni sekretar to za mene nič ne reši. Ta depeša je pravzaprav vsebinsko popolnoma v nasprotju s tem, kar je gospod Logar rekel, da verjame, ker on je rekel, da se popolnoma strinja s tem, kar je bilo rečeno.  Zaključila bom s tem. Gospod Kočevar mislim, da je bil ta, ki je na twitterju takrat napisal: »Zunanji minister Logar morda ima visoko izobrazbo, slišim, da je celo doktor in mu za to čestitam, ampak sprašujem se, če ni doktor ošabnosti.« Tako je zadnjič izpadel in tako nastopa sedaj, ko se noče z nami,   (nadaljevanje) z Odborom Državnega zbora za zunanjo politiko in Odborom za kulturo pogovarjati o problemu tega kako Vlada na najvišjem nivoju dojema medijski prostor.  Hvala.
Hvala.  Na vrsti za razpravo je kolega Gregor Perič.  Prosim.
Hvala lepa.  Jaz sem vesel, da po dolgem čakanju, veliko potrpežljivosti, velikim številnim preprekam pridem do besede in upam, da bo prišel tudi moj kolega Bane do besede. Moram reči, da je bilo veliko nekih insinuacij, veliko špekulacij, veliko tudi nekih interpretacij, da smo bili v SMC načrtno tiho, da nimamo mnenja, da nimamo stališča oziroma bom zelo jasno tudi v svoji razpravi to zanikal in tudi, kar bo kolega Bane povedal bo temu pričalo, da je tako in da vse tisto, kar sem lahko oziroma smo lahko in brali in poslušali nikakor ne drži.  Res je veliko se dogaja v teh dneh. Dejansko se veliko dogaja že zadnji mesec pa pol pa veliko se dogaja tudi od novega leta naprej in verjamem, da se bo tudi zelo veliko dogajalo v prihodnjih dneh in tednih. Navsezadnje nas čaka tudi to, da bo tožilstvo v aferi Teš vložilo neko obtožnico tako, da verjamem, da je marsikomu vroče v Sloveniji v tem trenutku in še veliko te vročine bo tudi poletje je pred vrati tako, da bo zelo zanimivo spremljati kaj vse se bo dogajalo in z čem vse bomo osredotočeni.  Da se vrnem nazaj na temo današnje razprave. Še preden grem na samo vsebino moram narediti nekaj, česar nisem imel priložnosti narediti v prvem delu in sicer, da moram izraziti svojo najglobje kritiko na način vodenja seje v prvem delu in tudi v drugem delu. Bom naštel. Ne bom našteval člene, ki so bili kršeni, ker verjamem, gospa predsednica, da znate brati Poslovnik, niste od včeraj tukaj tako, da boste zelo jasno našli kje vse ste prestopili tisto mejo ustreznega in primernega vodenja seje, ampak bom nekaj pa naštel vseeno, ker mislim, da je prav, da naštejem. Da ste naprej želeli dati gostom besedo pred samim ministrom pa imate pred seboj scenarij tako, da če sledite scenariju se vam kakšna taka napaka ne more zgoditi.
Sem se opravičila, prosim, gospod Perič!
Prosim, da mi ne skačete v besedo. Hvala lepa. To je tudi ena od tistih lastnosti predsedujočega, ki vodi sejo na način, ki ni primeren, da skače razpravljavcem v besedo, ko ni potrebno, saj boste komentirali tako kot ste komentirali ves prvi del prve seje tako, da verjamem, da boste s to prakso nadaljevali tudi danes, sedaj ste ravnokar potrdili.  Torej, vsebinsko ste komentirali razprave in podali vrednostne sodbe, to ne pritiče predsedujočemu to pritiče nam kot razpravljavcem. Tudi sami se kot članica enega od odborov lahko prijavite k razpravi in potem do onemoglosti komentirate vsebinsko, podajate takšne in drugačne vrednostne sodbe, ampak to predsedujočemu ne sodi. Mi je zelo žal, ampak ne sodi.  Omenil sem že upadanje v besedo, ste lepo pokazali sedaj. Prekinili ste govorce, zaradi zračenja. Nekateri so pač lahko svoje misli končali. Dovoli ste si zasliševati vabljene goste. Mi vemo kakšno vlogo imajo gostje na sami seji. Dobijo besedo na začetku in se tukaj njihova vloga konča. Včasih zelo raztegljivo razumemo, interpretiramo Poslovnik in potem dobijo še kdaj kasneje, ampak jaz vas moram na tej točki opozoriti, da to je skupni Odbor za kulturo in za zunanjo politiko to ni preiskovalna komisija. Tako da, prosim lepo, držite se Poslovnika.  Še zadnja stvar, zaradi katere sem tudi uvodoma naredil tak začetek. Vrstni red razpravljavcev. Vi vodite to tako dvodimenzionalno. Namesto, da bi ljudi nizali enega za drugim malo interpretirate po svoje. V nasprotnem težko razumem, da od devetih razpravljavcev v prvem delu jih je bilo osem iz opozicije in tudi moje mesto mislim, da je enajsto se je najprej na mojem na enajstem   (nadaljevanje) mestu znašel kolega iz opozicije, ki se je, potem kar na enkrat znašel šest mest nižje. Kako se vse te stvari lahko zgodijo ne vem pa sem nekaj sej Odbora za gospodarstvo vodil in se mi kaj takega še nikoli ni zgodilo. Moram resno in še enkrat poudariti izraziti kritiko nad zelo slabim oziroma mislim, da je načrtno bilo to narejeno takim vodenjem seje odbora, ker navsezadnje to ni, kar ena seja za neki brez zvezen notranjepolitični obračun, v kar se je dejansko sprevrglo, ampak to je tudi seja Odbora za zunanjo politiko, ki jo spremlja tudi številna mednarodna javnost in jaz se, potem vprašam kakšno podobo sploh dajemo v tujino. Resno razmislite o vsem tem, kar sem sedaj povedal ne bom vam pa nizal členov, ker verjamem, da jih boste našli, če le boste želeli.  Najprej grem torej na sam sklic. Po mojem mnenju je ta sklic pripravljen zelo amatersko in nekonsistentno in bom navedel tudi zakaj. Torej ključna izhodišča same zahteve za sklic so bila zgrešena to smo v sami razpravi videli. Jaz ne izključujem tudi možnosti, da pri oblikovanju sklica niste imeli vseh podatkov, ampak verjamem, če bi se potrudili z vsem tistim, kar je bilo na voljo bi lahko ta sklic pripravili neprimerno bolje, kakovostneje predvsem pa na način, da bi res odražal dejstva, ki so se zgodila tukaj je pa neka mešanica in kup nekih interpretacij, ki ne koristijo nikomur. Torej, ni šlo za odziv Ministrstva za zunanje zadeve kot ste trdili, ampak za kot so izvedeli odgovor UKOM. Ne gre za depešo, kar trdite v samem sklicu. Kar moram tudi poudariti, da ne gre za stališča SMC gre pa seveda … / medsebojno pogovarjanje/ Prosim, da ne skačete v besedo. Hvala, kolegica Maša. Gre pa za politizacijo, na kar so opozorili številni tudi na Društvu novinarjev Slovenije, ampak do tja še pridem. Pravilno so ugotovili, da je na prejšnjem delu prvem delu te skupne seje bil prisoten predstavnik združenja novinarjev in publicistov, ki je predstavil svoj poglede jaz bi se pa rad vrnil v čas še enega leta nazaj, natanko pred enim letom torej 24. aprila 2019 smo v velikem salonu sedeli na pobudo SMC torej sklicali smo sejo obeh odborov prav tako Odbora za kulturo in Odbora za zunanjo politiko, kjer smo obravnavali tisti incident, ki se je zgodil, če se spomnite z verbalno noto, kjer je s strani Madžarske prišlo do nekih pritiskov mislim, da na Mladino, če se prav spomnim, kjer smo v SMC zelo jasno, odločno in glasno izrazili svoj protest nad tem, da si nihče ne v Slovenji ne iz tujine ne sme dovoliti, da pritiska na kateregakoli od naših novinarjev, medijev in tako naprej. Tam smo v SMC zelo jasno postavili naša stališča in naše poglede kako vidimo medije in kako vidimo politiko in kaj je tam vmes, ampak bom nadaljeval, ker ne bi rad, da ta seja izpade na način črno-belo, pridni-lumpi, eno dobri-eni slabi, ker mislim, da se lahko čisto vsi tukaj notri posipamo s pepelom. Dovolj, pridem tudi do tja.  Vi ste kolegica predsedujoča v prvem delu seje prebrali eno izjavo Društva novinarjev Slovenije sicer eno starejšo, ki vam je bila po vsebini precej bolj po godu kot tista, ki je sledila nekoliko kasneje, ampak časovno sta bili narejeni na način, da bi lahko obe prebrali. Bom iz korektnosti prebral tudi jaz tisto izjavo Društva novinarjev Slovenije, ki je ugledala luč sveta 13. 4. Njen naslov je »Politična razprava o depeši se odmika od bistva«, prebral jo bom: »V Društvu novinarjev Slovenije smo prejeli povabili na torkovo nujno sejo Odbora za kulturo in Odbora za zunanjo politiko.   (nadaljevanje) Sporočamo, da se seje ne nameravamo udeležiti, saj smo svoje stališče do depeše, ki blati ugled države predvsem pa sramoti profesionalno novinarstvo in v slovenskem in evropskem medijskem prostoru javno že izrazili. Ob tem poudarjamo še našo oceno, da se je razprava o depeši napačno osredotočila predvsem na vprašanje pošiljatelja namesto na vsebino in se je oddaljila od bistva, s tem pa se tudi odmika od težišča dejanske odgovornosti. V vsakem primeru je bilo namreč Svetu Evrope posredovano uradno stališče Vlade oziroma zunanjega ministrstva o domnevnem stanju v medijih. Ni pravi fokus v sredstvih in formi torej tudi ne v kurirju, ki raznaša pošto in v ovojnici sami, temveč je izključno o vsebini sporočenega. Poudarjamo, da bodo profesionalni novinarji še naprej ohranjali avtonomijo uredništev in neodvisnost pri svojem delu ter se zavzemali za medijsko svobodo ter nikakor ne pristali na poizkuse utišanj in dušenje kritike ne glede na ceno. Ugotavljamo tudi, da se je več dosedanjih Vlad nazadnje Vlada Marjana Šarca in pred tem že Mira Cerarja odpovedalo svoje odgovornosti in podanim zavezam na medijskem področju, da ustrezno in predvsem v prid kakovostnemu novinarstvu zlasti pa javnemu interesu spremenijo neustrezno medijsko zakonodajo. S tem je politika tudi implicitno podpirala vse pogoje za nadaljnjo razgradnjo medijskega prostora, v katerem so do končno favorizirana strankarska trobila oziroma propagandni aparati s političnimi in zasebnimi interesi se sili diskvalifikacij in razvrednotenje profesionalnega novinarstva. Sporočamo, da bomo še v naprej nadzirali katerokoli oblast in dosledno opravljali svojo nadzorstveno nalogo, v kateri vidimo tudi vzvod za ohranjanje očitno vse bolj ogrožene demokracije. Če politika dejansko želi naredi nekaj za medije odbora pozivamo, da sprejmeta sklepa naj Ministrstvo za kulturo nemudoma izplača na razpisu že dodeljene subvencije iz medijskega sklada, k čemur so ministrstvo že pozvali tako bo pri preživetju pomagala malim in lokalnem medijem med njimi tudi številnim programom posebnega pomena.« Meni je žal, da niste tudi tega povedali, ker v bistvu smo dobili zelo jasen odziv, da namen te seje je povsem zgrešen. Mi so zgrešili namen te seje, ker smo jo zreducirali na neki politični obračun od česar ne bo imel korist čisto nihče. Morda nekdo računa na neke politične točke, ampak da bo na račun tega v medijskem prostoru kaj lažje delali, da bodo novinarji imeli boljše pogoje za delo oziroma da bodo imeli kot taki lažje poslovali to pa krepko dvomim kvečjemu bo obratno. Ne ena in ne druga strani mislim, da ni naredila uslugo ne sebi pa tudi medijem ne.  Če se vrnem nazaj na vsebino same depeše. Mi smo tukaj pomešali na eni strani depešo kot tako in odziv na poročanje oziroma neko sporočilo neko reakcijo oziroma pritožbo na spletnem portalu Sveta Evrope. Torej ta reakcija s strani Vlade oziroma UKOM-a ali kogarkoli je odziv na spletni portal ne gre pa za odziv na sporočilo za javnost komisarke Sveta Evrope gospe Mijatović. Mislim, da je to distinkcija bila večkrat bila narejena, ampak ne škodo, da jo ponovimo, da gre za dve povsem ločeni zadevi.  Sedaj pa kar se tiče naših pogledov v SMC, ki sem jih uvodoma že nakazal in bom si še jaz postavil eno vprašanje. Ali se v SMC strinjamo s tekstom odgovora? Ne, se ne strinjamo z njim. Se pa ne strinjamo še z marsičem drugem. Razumemo, da je ta tekst, da je ta odgovor reakcija na nekaj. Prej je bila neka akcija. Tudi z načinom določenih akcij določenih aktivnosti menimo, da bi koristile predvsem Sloveniji in njenemu ugledu v mednarodni javnosti, da do takih stvari nebi prihajajo. Jaz težko sprejmem, da v tujih medijih berem o tem, da se je v Sloveniji zgodil kakšen državni urad, ker vemo, da so bile volitve in vemo kako tečejo postopki ob imenovanju Vlade. Težko sprejmem, da v tujih medijih berem te stvari in da se, potem ljudje tudi odzivajo in da mora tudi diplomatska mreža odgovarjati na stvari, ki niso točne, ki ne držijo. Tukaj bi moral   (nadaljevanje) mislim, da vsak narediti pol koraka nazaj in bi bilo to v korist čisto vsakogar.  Če pokomentiram ta odziv, potem je pri samem odzivu umanjkal je samo diplomatski jezik, ampak tudi občutek za navedbe oziroma uravnoteženost vsebine in pa sam način. Jaz bi si želel, kadar se odzivamo, da se odzovemo uravnoteženo in da odraža neko dejansko stanje na celovit način. V SMC tovrstnih odzivov ne moremo podpreti se kot smo že rekli od njih ograjujemo in še enkrat ponavljam v korist vseh nas bo, če se ne ponovijo.  Če grem naprej. V medijih smo marsikaj slišali tudi glede tega kako je potrebno ravnati s poslanci. Bi pa rad izpostavil še nekaj torej tudi eden od vzrokov za tak odziv oziroma za to, zaradi česar sedimo tukaj, ko govorimo o samih motivih je, da se novinarji počutijo fizično ogrožene in zaradi tega se lahko sprožijo reakcije nestabilnih oseb, to je bil eden očitek oziroma predmet očitkov spletne platforme Sveta Evrope. Jaz mislim, da mora v Sloveniji za kogarkoli ne glede na to kaj počne ali je zdravnik ali je novinar ali je kaj tretjega tudi ali je poslanec nihče se v Sloveniji ne sme počutiti fizično ogrožen in tukaj morajo veljati enaki vatli čisto za vse. Če želimo imeti novinarstvo in potem mora biti to novinarstvo svobodno in predvsem neodvisno, ker je to ena od svetinj demokracije, je četrta veja oblasti. Novinarji ne rabijo biti prijazni seveda se pričakuje to od politikov tudi, če nas novinarji kdaj najdejo na levi nogi. Nujno pa je, da je novinarstvo ne samo neodvisno, ampak tudi objektivno. Jaz menim, da pravi objektiven in neodvisen novinar ne hodi na volitve, ker na ta način lažje opravlja svojo službo, ki je v resnici poslanstvo. To vam bo tudi vsak kakovostni novinar in urednik povedal torej, da ne hodi na volitve in mislim, da je tako edino prav. Osebno si ne želim nič drugega kot zgolj objektivne obravnave. Ne želim si neutemeljenih kritik še manj pa si želim favoriziranja s strani kogarkoli. Tukaj bi rad še enkrat poudaril, da smo v SMC vedno gojili socialno distanco do medijev, zato v naših vrstah ne pomnim pa me naj nekdo popravi, če se motim, da bi našli novinarje na kandidatnih listah ali pa strokovnih službah poslanske skupine in podobno, kar je pri nekaterih strankah postala praksa recimo v LMŠ ali pa še pri kom, da ne bom delal krivice, ne vem, SD, če pogledamo tudi malo širši kontekst.  Na konec bom prišel nazaj na začetek. Kadar gledamo, kadar obravnavamo medijski prostor in novice kot take ne smemo zgolj gledati na novico. Ni niti dovolj, da gledamo zgolj na novinarja moramo razumeti širši kontekst torej tudi uradniške politike, vedeti moramo, da ima urednik tudi svojega direktorja in vedeti moramo, da ima direktor tudi svojega lastnika. Tukaj mislim, da je tisto zelo pomembno torišče tista stična točka ali pa srž vseh težav, na kar nas opozarjajo tudi novinarji brez meja. Jaz nisem slišal, da bi kdorkoli kaj omenjal, ampak novinarji brez meja nas opozarjajo, da imamo poleg drugih težav oziroma izzivov v Sloveniji na medijskem področju tudi izziv, zaradi visoke koncentracije lastništva medijev v Sloveniji, ki potem prinesejo oziroma povzročajo slab, kar vse skupaj slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro. Tukaj na to točko na ta izziv bi se morali osredotočiti tukaj bi morale iti naše misli naša politična energija ne pa za medsebojno obračunavanje, ker v nasprotnem to izpade   (nadaljevanje) zgolj kot to, da smo zapravili še eno priložnost, da bi področje medijev premaknili naprej, da bi z neko konstruktivno razpravo o vprašanjih o pluralnosti navsezadnje o podpori zakonodajnega okvirja, o lastništvu, o ekonomski svobodi novinarjev ali bodo jutri na cesti ali ne bodo pa vprašanje pomoči malim medijem v teh težkih časih. Ali smo kaj od teh vprašanj, od teh izzivov naslovili doslej? Nismo. Vsaka taka seja, ki ne odpravlja težav, ampak k večjemu generira slabo voljo in delitve je zgrešila svoj namen je zapravljanje časa in denarja.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Repliko želi Nik Prebil.  Hvala.
Hvala, predsedujoča.  Jaz bi želel replicirati, ker imam občutek, da kolega Perič ni razumel moje razprave v prvem delu niti ni v celoti razumel sklica, ki smo ga dali v teh strankah, ki ga je sklicala.  V prvem delu ste rekel spet ponovno razlagam, da to ni depeša, to ni depeša, da ni uradni odgovor poglejte, še enkrat. Gre za uradni dogovor in tako je tudi objavljen tudi na spletni strani Sveta Evrope pod razdelkom / nerazumljivo/ tako, da je to definitivno uradni odgovor Vladi in je stališče naše države ne glede na to kako in kaj oziroma na kakšen odziv je bilo spisano. Mnogo sprenevedanja je bilo v tem povedanega, da ne gre za notranje zadeve, gre za politične zadeve. Jaz se s tem seveda strinjam, ampak ravno takšni odzivi kot je ta imajo za posledico zmanjšal ugleda Republike Slovenije v mednarodnem političnem prostoru. Jaz imam občutek, da smo v teh razpravah nekako na različnih svetovih vsaj, kar se tiče tega dokumenta. Danes ste prvič po vseh teh tednih v SMC povedali, da se s takšnim dokumentom ne strinjate ste pa nenazadnje vseeno del Vlade in bi to lahko povedali na začetku. Jaz verjamem, da vas boli, ker sodelujete z vašim naravnim sovražnikom, ampak pač povedali ste, da se lahko vsi posipamo s pepelom. Ne, ne rabimo se vsi posipati s pepelom. Verjamem pa, da pa po tistem, kar je bilo razkrito včeraj se v stranki SMC praktično lahko zakopljete v pepel, ampak vam to ne bo več pomagalo.  Hvala.
Hvala.  V imenu predlagatelja gospod Nemec, potem pa bo na vrsti Branko Grims.
Hvala.  Gospod Perič eden kratek odziv sicer za veliko zadrego, ko sprašujete kakšne so te koristi, da imamo danes to sejo. Jaz upam, da ne mislite na kakšne materialne koristi govorimo predvsem o koristi, da ohranimo našo državo tako kot smo si jo zastavili in takšno kot smo imeli vizijo ob osamosvojitvi torej, da ostane RS vseeno lahko vzor za zgledno demokratično državo, ki bi lahko bila marsikomu za vzgled ne samo v regiji, ampak tudi širše. Ali mislite, da je ta prispevek Vlade, kar naj bi Slovenijo v kriznih časih združevalo, poenotilo namesto še bolj kot poglabljalo delitve v času, ko pravite, da ni prostora za politizacijo in delitve, ki jih prav vi poglabljate z vašim suportom nekoga, ki je na svoj Facebook napisal, citiram: »Na neki Facebook strani javne hiše ponujajo po ceni usluge odsluženim prostitutkam« gospod Perič »Evgenije C. in Mojce P.Š eno za 30 evrov in drugo za 35 evrov.« Jaz mislim, da je to eden in edini, popravite me kolegi iz SDS, premier, ki je obsojen za dejansko, če lepo rečem kritiziranje neposredno dveh novinark oziroma medijske hiše? Jaz mislim, da je to sramota, spoštovani Perič in še večja sramota je sodelovati pri vsemu tekomu, ko dejansko nas tovrstna dejanja uvrščajo v sklop držav z nizko stopnjo demokratičnosti po vseh indeksih. Seveda biti prijatelj z Orbanom gotovo ti ne daje vtis v mednaodni poltiki, da dejansko želiš gojiti tiste vredote, ki smo jih v Evropski uniji sokreirali do danes in želel bi, da bi minister tudi odgovoril v temu primeru sekretar kasneje se bom z jasnimi vprašanji tudi   (nadaljevanje) obrnil nanj. Kakšna je naša prihodnost po videnju stranke SDS. Naj vas povprašam, gospod Perič, Republika Slovenija je ena od jedrnih držav, vsaj do prihoda ministra Anžeta Logarja, v tako imenovani skupini prijateljstva vladavine prava. Prvotno nas je bilo 13 članic, danes ja pa temu številu 13 se pridružilo še 7 držav EU, ki so sopodpisale izjavo, ki se dejansko tiče svobode medijev in krčenju človekovih pravic v času koronavirus. Ministrica je iz vaše kvote, torej ministrica za pravosodje je to izjavo podprla. Kako komentirate, da minister Logar ne želi o tem niti razpravljati? Hvala lepa.
V redu, to je bilo, upam, retorično vprašanje. Ali pričakujete odgovor poslanca?
Pričakujem od gospoda Periča, kakšen je položaj stranke SMC znotraj Vlade in znotraj zunanje politike, ki jo sokreira SMC očitno za stranko SDS.
Želite odgovoriti, gospod Perič? Prosim.
Hvala lepa. V bistvu se je moja uvodna teza, da je ta seja, ta odbor postal v bistvu neka preiskovalna komisija z nekim navzkrižnim zasliševanjem žal potrdila. Tako da v bistvu pridejo prav čisto vsa sredstva. Verjamem, da boste s takimi praksami nadaljevali. Kot rečeno, jaz sem stališče SMC zelo jasno artikuliral. Kdor je želel razumeti ga je razumel. Ni se spremenilo. Tudi sedaj je čisto identično, kot je bilo pred enim letom, pa ste, kolega Nemec, sodelovali na tej seji. Tako da verjamem, da ga poznate.  Kar se tiče, če sem prav razumel, repozicioniranja Slovenije v nekem evropskem kontekstu, v prvem delu seje smo slišali tudi to, da se Slovenija pomika na vzhod in da sodelovanje z Višegradom nimamo nikjer, ne v deklaraciji, ne v strategiji. Mislim, da je to izjavil nekdo od članov odbora, pa ne vem katerega. Fino je, da te dokumente malo pogledamo in preberemo, ker bomo videli, da je Višegrad omenjen, zlasti s področja sodelovanja logistike in še kaj. Ti dokumenti pa, sicer ne poznam dobro genezo, ampak mislim, da so nastali krepko nazaj v času, kjer ste bili v teh vladah tudi vi sami. Tako da stališča SMC so bila v tem smislu jasna v preteklosti, tudi sedaj, tudi kar se tiče ministrice za pravosodje. Hvala lepa.
Hvala. Lahko bi rekli, da ne želite odgovoriti. Izvolite besedo Branko Grims.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! V socializmu je obstajala institucija oziroma institut, ki se mu je reklo socialistična tovaršika samokritika. Posebej v stalinizmu je bilo to zelo izrazito. Odličen primer socialistične samokritike je prej predstavil gospod Nemec, ko je dejal, da je obvladovanje samega sebe najvišja oblika obvladovanja. Kajti, ves čas, tisti, ki vodite to sejo, skačete drugim v besedo, komentirate po dolgem in po čez, se obnašate nestrpno, skratka, dokazujete, da pač ne obvladujete ne vodenja te seje, ne Poslovnika, še najmanj pa samih sebe. Upam, da boste vsaj zdele zdržali in dokazali, da znate obvladovati same sebe vsaj toliko, da mi ne boste segali v besedo in da lahko povem tisto, kar čakam sedajle že, če seštejem ti dve seji, približno 8 ur.  Poglejte, smo v posebnem položaju. Vlada Republike Slovenije je sedajle komaj dober mesec. V vseh državah kjer veljajo demokratična načela in vsaj tisti minimalni, higienski, bi rekli, standardi demokracije velja, da se novi vladi da 100 dni miru, posebno če prevzame odgovornost v nekih posebnih okoliščinah. Ampak seveda to zahteva, da se temu podredi celoten političen sektor. Žal se je izkazalo, da ta opozicija nima niti najmanjše te kritične distance, niti najmanjše politične kulture in da seveda teh sto dni vladi ne bo dala, čeprav je vlada prevzela odgovornost   (nadaljevanje) samo zato, ker se je izkazalo, da dosedanja vlada ni bila sposobna opraviti nič in je na koncu predsednik Vlade sam odstopil, skritiziral vse koalicijske partnerje in odšel. Če bi bila opozicija kaj vredna, glede na vlogo, ki jo daje Ustava, bi se danes, če že imamo tako sejo, pogovarjali o pogledih na pandemijo v kateri smo in o različnih pogledih, soočili mnenja, možne rešitve o najboljši možni poti iz te pandemije, iz krize v kateri se ne nahaja samo Slovenija, ampak žal praktično ves svet. Ampak tega ni. Kolikor je meni znano sem še vedno edino poslanec, ki je naredil celotno analizo vzrokov, razlogov, odgovornosti in možnih izhodov iz krize vključno z najboljšim možnim izhodom iz te situacije jaz. In sem to objavil na Facebook. Pa bi rad imel kakšnega sogovornika, da bi soočili mnenje, ker je v soočenju mnenj najlažje najti najboljše možne rešitve. Jaz mislim, da bi bilo to odgovorno ravnanje do Slovenije, spoštovana opozicija, da bi soočili mnenja kako iz te situacije poiskati najboljše možne izhodne rešitve. Kajti, situacija je nastala iz objektivnih razlogov, se pravi, zaradi virusa. Po drugi strani pa je tukaj tudi ogromno subjektivnih problemov. Seveda tega vi niste bili pripravljeni do sedaj storiti. Zakaj ne? Ja, zato, ker ste sami povzročili, da je v Sloveniji taka situacija kot je bila, ko jo je prevzela nova vlada. In jo je potem reševala na najboljši možen način v danih okoliščinah, sedaj se pa vi ob to spotikate. Ampak reševala je tisto, ker ste vi zavozili.  Kar se tiče verodostojnosti predlagateljev, poglejte, največja svinjarija v tujini, ki jo je do sedaj kdorkoli naredil, največje blatenje z lažmi, z očitnimi lažmi v tujini je bila tako imenovana peticija 571 v času, ko se je prejšnjič vlada pod vodstvom SDS pripravljala na vodenje tako Slovenije kot Evropske unije v letih 2004-2008. Takrat ste v tujino poslali novinarji, podpisani pod to peticijo, da bo ogrožena demokracija v celotni Evropi in uspešnost Evropske unije in ne vem kaj še vse, če prevzame vodenje Evropske unije Slovenija. Hujšega blatenja lastne države v zgodovini Slovenije ni bilo. Eden od teh, ki je to podpisal, mislim da je bil na 107. mestu, je bil gospod Marjan Šarec. Toliko tudi o tem, kako lepo pri nas nekateri novinarji prehajajo v politiko, gospa Tanja Fajon je pa drug krasen tovrsten primer, pa še kakšna sedanja evropska poslanka iz vrst LMŠ ji dela družbo. To se pravi, ker verodostojnost predlagatelja bi bila, če bi se tudi takrat vsaj tisti, ki ste bili že takrat v politiki, oglasili in opozorili, da je tista peticija popolnoma neustrezna, nesramna, da kaj takega v Evropi nikoli ni bilo, kot je bila tista peticija 571, ampak seveda niste. Vi ste to podpirali, zato ste neverodostojni. Še več, v času dosedanje vlade gospoda Marjana Šarca je gospod Marjan Šarec si dovolil poseg v medijski prostor, ki gre preko ustavnih okvirov, ko je zahteval, da naj se ukinejo objave reklam v alternativnih medijih. To je tistih, ki mu pač niso všeč. To navodilo je bilo zelo jasno dano s položaja predsednika Vlade. To je groba zloraba oblasti, ki bi zahtevala najostrejše ukrepanje. Ali je kdo od tistih, ki ste danes predlagatelji te seje, takrat protestiral? Pa gre za točno isto vprašanje, vprašanje medijske svobode. Torej, ste popolnoma nevereodostojni, če pogledamo stvari za nazaj in za ta mandat, za tisti del, ki ga je predstavljala vlada Marjana Šarca.  Kar se tiče strokovnosti. Ta predlog je pripravljen popolnoma nestrokovno. To se je sedaj že večkrat izkazalo. Škoda vsakih besed. To pač ni bila depeša.   (nadaljevanje) Vi ste to razglasili za nekaj drugega, kot v resnici je, zato da ste to pač lahko prilimali tistemu, ki je bil vaš cilj. S tem ste pokazali, da, prvič, ste politikanti in drugič, da ste nestrokovni. In sedaj ko se je to izkazalo iščete variante, da bi rekli, ja, veste, saj to je vladno mnenje. Ja, ni. Vlada tega nikoli ni potrdila, gospe in gospodje. Se pravi, spravite stvari v pravi okvir in pač se sprijaznite s tem, da ste ustrelili še enega kozla.  Sedaj pa tisto, kar je pa temelj celotnega sklica, vsebinski temelj. Vsi se ukvarjate s tisto razpravo ad persona. Jaz ne bom nikogar branil. Zakaj pa? Ampak poglejmo kaj je v resnici vsebina tega dopisa. Ta je pa dobra. Kajti, ob eno stvar ste se v prejšnjem sklicu oziroma v prvem nadaljevanju te seje spotaknili praktično vsi iz opozicije in to je bil tudi osreden poudarek. To je tista trditev o zgodovinskem razvoju medijskega trga v Sloveniji, da večina obstoječih osrednjih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima. Kakšen bes in ogorčenje je bilo, ko smo se o tem pogovarjali. Gospe in gospodje, kakšna je pa v resnici resnica? Dajmo malo pogledati kakšna dejstva. Recimo, največja časopisna hiša je Delo. Tukaj imam enega od naslovnic prvih izdaj časopisa Delo. In poglejte kaj piše: Organ centralnega odbora komunistične partije Slovenije. Ne samo, da je bilo Delo glasilo komunistične partije Slovenije, ampak je bil organ centralnega odbora komunistične partije Slovenije. Ups. Če poznate zgodovinska dejstva, potem ugotovite, da je to kar je v tej depeši še celo zelo diplomatsko zapisano, zelo nežno. V bistvu niti, jaz bi skoraj rekel, da bi moral protestirati, ker ne odraža celotne slike. Kajti, medij je bil organ centralnega odbora komunistične partije Slovenije. Če k temu dodate še začetke RTV Slovenija in greste pogledati takratne razprave boste videli, da ko je nastala RTV Slovenija oziroma slovenski del takratne jugoslovanske televizije, so bile razprave s strani najvišjih partijskih veljakov, da »komunistična partija z nastankom slovenske televizije dobiva v roke pomembno propagandno orodje za boj proti razrednemu sovražniku.« To je dobeseden citat, ga greste lahko gledati v takratne razprave. Pa ni samo eden govoril na tak način. In če danes nekdo reče, da obstoječi osrednji mediji izhajajo iz nekdanjega komunističnega režima je pa vpitje, da to ni res. Ja, dobro jutro! Najprej je treba poznati dejstva, potem se pač lahko razpravlja. To nesporno drži. Edino kar manjka v celem tem tekstu, da jaz najdem, je, da je dr. Janez Kocijančič, nekdanji predsednik pravne in politične naslednice zveze komunistov Slovenije, te besede manjkajo. Potem bi bila sto odstotna točnost. Ampak generalno gledano je pa to to. Saj to vam je vsem jasno. In sedaj se sprenevedamo. Tukaj vpijete, da nebo zeleno in trava modra. Ja ni, gospe in gospodje. To je ta problem.  In sedaj poglejmo še enkrat tole naslovnico. To je začetek naše največje časopisne hiše. Kateri znak je bil zraven? In če to aktualiziramo v sedanje stanje boste videli, da pravzaprav se v stotih letih skoraj v Sloveniji ni spremenilo prav nič. Slovencem življenjsko moč, energijo, kri in blaginjo jemljejo virusi, bakterije in paraziti. In potem se tukajle stvari obrača na glavo in se trdi, da to ni res. Seveda je vse to res. Problem je, da je situacija v resnici še mnogo slabša kot je kadarkoli v minulem obdobju bila. Jaz se spominjam časov osamosvojitve. Mnogi od vas ste kasneje šele stopili v tako vlogo, da se tega morda niti ne spomnite, ampak takrat je bilo v slovenskem novinarstvu veliko dobrih ljudi. Mnogi od teh so bili sistematično izrinjeni. In tukaj pridemo do enega zelo problematičnega   (nadaljevanje) sistema, ki ga ima Slovenija. To je negativna kadrovska selekcija, ki je sistematična in sega od politike do medijev do vsega, kar si izmislite. Predvsem pa ni nobene odgovornosti. Odgovornosti, ki bi morala biti vsaj toliko, da tisti, ki sedajle po samo enem mesecu dela nove vlade zganjate vik in krik, bi morali imeti toliko odgovornosti do ljudi, ki ste jih pustili na cedilu, ker je bila Slovenija popolnoma nepripravljena na pandemijo in pustiti novi vladi, da vsaj sapo zajeme in da sama znotraj sebe organizira stvari tako, kot je treba. Pa niti tega časa ne daste. Tistih so dni, ki jih odraža temeljna politična kultura v vsaki demokratični državi. To žal veliko pove o trenutku v katerem smo. Žal res zelo veliko pove. In o nivoju politične kulture spoštovane opozicije. Ta spoštovani je bil seveda lep diplomatski izraz, ki odraža duh iz tele diplomatske note, ki je šla v tujino v obliki odgovora. Ni to nobena depeša, ni to noben uraden odgovor. Ni tisto, kar bi si vi želeli. Ni uradno stališče Vlade Republike Slovenije. Ampak je pa resnica. In sedaj smo pri tistem, kaj pravzaprav najbolj boli obstoječo opozicijo ali pa če želite levičarje po vsem svetu. To je sovražni govor v najhujši obliki. Kajti, resnica je za levičarje najhujši sovražni govor. In zato vas to tako moti, ker je tukaj zapisana resnica. Skoraj vsi osrednji mediji v Sloveniji imajo pač svoje korenine v socialističnem režimu.  In sedaj kaj je rezultat tega? Ena zelo nenavadna situacija v politiki, kjer na levem polu političnega prostora vsi ključni politiki počasi postajajo novinarji ali bivši novinarji. Morda pa bodo spet nazaj novinarji, tako kot neka ministrica. To seveda pove, da pri nas te stvari niso v redu. Novinarstvo bi moralo imeti samo znotraj sebe tisto moč, da bi pač šlo na kritično distanco. To je lahko idealizirano. Ampak zato da do tja pridemo je prvo in osnovno, da imaš medije, ki so med seboj približno v ravnovesju. Tega žal v tem hipu celo na svetu skoraj nikjer ni, kaj šele v Sloveniji. V tem primeru je seveda mogoče govoriti o demokraciji. Kajti, kaj je pravzaprav ozadje te zgodbe? Ozadje te zgodbe je, da demokracija lahko deluje samo, če je izpolnjeno tisto temeljno ustavno načelo, da je vsakomur vsak trenutek dostopna katerakoli relevantna informacija, o kateremkoli delu družbenega življenja, o kateremkoli relevantnem področju za državo in posameznika osvetljena z vrednostno različnih zornih kotov. Potem demokracija funkcionira. Če pa ta pogoj ni izpolnjen, če 90 % ali pa 75 % ali pa kolikor želite, skratka nekaj zelo visoko, večinski del, predstavlja izrazito enostranska propaganda, ki vedno znova posega na področje laži, pa seveda demokracija postane samo farsa. Prej ste omenjali tudi tiste novinarke, tisto, kar morda nekateri ne veste, da tisti nesrečen twitt je bil odgovor na eno zelo umazano laž, ki je bila mimogrede tudi na moj račun, ki je bila zavestna, premišljena, preračunljiva laž za blatenje človeka, kar je bilo vse tisto pisno, o čemer so takrat poročali, pojasnjeno. In to se dogaja kot sistem, enkrat se eno družino razglasi za naciste, zaradi tega, ker gredo nekam k maši. Drugič se reče, da je nekdo ubil lastnega otroka. Tretjič se poroča o ne vem čem. Vse to smo doživljali v tem medijskem prostoru. Zakaj? Ker ima pač take korenine, kot sem povedal. In sem tudi dokazal. Tako da, lepo prosim, kadar razpravljate, razpravljajte o dejstvih. Predvsem pa, tole, kar je danes, opozarjam,   (nadaljevanje) je sicer zelo pomembno in zagotovo lahko predmet razprave. Ampak tisto kar pa bi v tem trenutku pa potrebovali v Sloveniji je soočanje argumentov in dejstev in predvsem pogledov in rešitev, kako čim bolj učinkovito iz situacije, ki je sedale za Slovenijo izjemno usodna. Ampak to pa zahteva strokovno relevantno in z ustrezno politično kulturo podprto tudi opozicijo. Jaz upam, da bomo do tega koraka še prišli.
Hvala lepa. Zakaj se počasi pri prijavljenih pomokamo? Zato, ker imamo zelo veliko replik in proceduralnih. Sukič Nataša proceduralno.
Hvala, predsedujoča. Predlagam, da se poslancu Grimsu izreče opomin, ker širi popolne neresnice oziroma laži, češ, da depeša ni uradno stališče Vlade in da to ni niti dopis Vlade, da niti ni depeša celo. Namreč že v prvem stavku piše: »The Govermment of Republic of Slovenia welcomes the fact that the council of Europe platofrm to promote itd. In potem na več mestih, recimo na četrti strani, samo moment da pridem do tja… Na četrti strani ponovno preberemo, trenutek, da najdem, da ne boste rekli, da si izmišljujem: »In light of all of the above the Goverment of the Republic of Slovenia is pleased that Slovenia has finally become the subject of international interest itd. Torej, kako to, da v depeši, ki to seveda je, pišejo stvari kot the Goverment of the Republic of Slovenia. Torej, kdo? Kaj je to za eno sprenevedanje? Prosim za res oster opomin, da se take laži enostavno ne dopuščajo ob tej razpravi. Hvala.
Proceduralno Branko Grims.
Hvala. Poglejte, imam en zelo konkreten predlog. Jaz predlagam, da se na eo naslednjih sej, sej Odbora za zunanjo politiko, morda bi pa kar v taki kombinaciji ponovno sklicali, povabi dr. Ernesta Petriča, ki je dolgoletni profesor s področja, ki ga danes obravnavamo, s katerim sem se mnogo ur imel priložnost in čast pogovarjati, tudi na Bledu, pa naj vam on razloži razliko med depešo in takim odgovorom, s katerim se danes tukajle soočamo. Ker očitno tega sploh ne obvladate, ne morem drugače reči. Sedaj pravite, da je za to treba izreči opomin. To, kolegi in kolegice, ni depeša v tistem smislu, kot jo pozna mednarodno pravo. In dajte prosim to razumeti. Tukaj ste udarili v temo ali pa ustrelili kozla ali pa s te se osmešili, če želite. Pa ne to še potencirati, no. Zaradi takih razprav in takih neumnosti potem Državni zbor Republike Slovenije nima tistega ugleda, ki bi ga moral imeti in ki si ga tudi zasluži. Kajti, Vlado ima vsaka država. Demokratično izvoljen parlament ima pa samo demokracija. Ampak demokratičen parlament mora s strokovnostjo pozicije in opozicije utemeljiti, da je vredne zaupanja.
Hvala. Govorili smo o vsebini, ne o formi. Torej, v imenu predlagatelja bi rad besedo gospod Matjaž Nemec.
Spoštovana predsednica, samo en kratek odgovor mag. Grimsu. Seveda se strinjam v delu, ko govori mag. Grims, da nas kor narod, kot državo izoblikuje naša preteklost, naša zgodovina. Če citiram: »skupaj vsi slovenski mediji imajo svoje korenine v socialističnem režimu.« Konec citata. Seveda mag. Grims ne pozabiti, da tudi stranka SDS ima svojo preteklost in njeni najvidnejši člani, minister za finance mag. Andrej Šircelj državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, gospod Vinko Gorenak, nekdanja držana tožilka Barbara Brezigar, dr. Milan Zver aktualni poslanec v evropskem parlamentu, gospod Tone Krkovič vselej zelo dinamičen predstavnik stranke SDS ter seveda predsednik Vlade gospod Janez Janša, vsi ti so bili člani komunistične partije. Torej, tudi vaša stranka ima te iste korenine, kot tistim, ki rečete vi komunisti, tisti grdi, umazani. Torej, ne pozabite, da imamo vsi skupno   (nadaljevanje) zgodovino takšno in drugačno, bolečo ali pa ne, polno uspehov, žalosti, grenenja in, bom rekel, ciljnih uspehov. Torej, nikdar ne pozabiti od kod prihajate, mag. Grims, kajti zelo hitro se boste sam vase zapletel. Hvala lepa.
Izvolite, postopkovno, gospod Grims.
Hvala. Spoštovani predsedujoči, jaz bi vljudno prosil, da mi ne pripisujete besed, ki jih nisem rekel. Jaz nisem nič rekel, ne vem, neki grdi in umazani in ne vem kaj še vse. Nasprotno, poudaril sem kje so izvori večine sedanjih osrednjih medijev. To je tista temeljna navedba v tem dopisu, ki vas je tako motila. To sem tudi argumentiral. Jaz nisem nič tega naprej drugače komentiral. Samo v tem smislu, tisti, ki ima pač tako zgodovino naj bo na njo ponosen. Jaz pa nikoli nisem bil član komunistične partije in sem tudi na to ponosen, spoštovani gospod Nemec. Samo prosim ne pripisujete mi besed, ki jih ne izrečem.
Hvala. Repliko si je želel gospod Robert Pavšič. Potem gremo naprej, na vrsti je Dejan Kaloh.
Hvala lepa. No, repliciram gospodu Grimsu, ker sem zadnjič razpravljal o peticiji 571, pa bom ponovil še enkrat, ker je verjetno gospod Grims to pozabil. »Vsaka inštitucija te države navzven predstavlja to državo in vzeti za talca državo zato, da si nabereš političnih koristi je podlo dejanje.« To je novembra 2007 povedal gospod Janez Janša. Koga je torej skrbelo za ugled države? Kdo je govoril, da obstajajo meje morala, vrednote, zavest o tem kaj je prav in kaj ne? In kdo je vedel, da je podlo za nabiranj političnih točk za talca vzeti državo? Ja, vse to je govoril tisti, ki ga danes gleda, kar se tiče tega, če smo formalistični, depeša, pamflet, dopis, odgovor je poponoma vseeno. Njega je skrbelo. In danes pa skrbi to tudi nas. In vaš argument, se opravičujem, tega vlada ni potrdila ne zdrži nobene presoje. To, kar je kolegica povedala, Sukičeva, jaz ne vem, če ste si sploh prebrali vi ta odgovor. Prva beseda »The Goverment of the Republic of Slovenia«, torej Vlada Republike Slovenije. Ker če je to šlo ven, pa sta potem to brez potrditve Vlade naredila UKOM samovoljno in Ministrstvo za zunanje zadeve, naj sprejmeta odgovornost, naj se Vlada distancira od te vsebine in je današnji odbor lahko zaključen. Hvala lepa.
Hvala lepa. Na vrsti je mag. Dejan Kaloh.
Predsednica, hvala. Tudi jaz sem vesel, da se končno premikamo po spisku dalje, ker poleg zelo zelo dosti balasta, nekih argumentacij s strani predlagatelja je malo, tako da prosim v diskurzu vašem, da ste res osredotočeni na samo temo, ki pa je bila že v štartu, kar se tiče te prve točke, že zadnjič povedana, da ni bila sploh v domeni pravega naslovnika. Prva točka oziroma ta edina točka, ki ste tukaj zapisali, sploh ni vsebina tega, o čemer vi danes razpravljate. Na to zadeva se Vlada v bistvu še sploh ni odzvala, je bilo rečeno. Morda pa se bo. In tu bodimo tudi dosledni. Jasno se je povedalo, ni bilo depeše, Ministrstvo za zunanje zadeve, ni bilo neke Logarjeve depeše. Tako da tukaj terminologijo mi, kot poslanci, pa vseeno moramo toliko poznati, na kar je opozarjal kolega Grims, da pa ja pred državljani izpademo kredibilni, pa da znamo določene termine si tudi prav razlagati.  Najprej moram povedati, da me je res zelo osebno motilo, da se je govorilu zunanjemu ministru, da je uporabljal nek nesramen diskurz. Poglejte, jaz dr. Logarja poznam še vrsto let, celo kot strokovni sodelavec sem delal v eni izmed njegovih oziroma tisti preiskovalni komisiji za preiskovanje bančne kriminalitete. In moram reči, da dr. Anže Logar je zelo artikuliran govorec, zelo artikuliran tudi v vlogi ministra. In sedaj kdor ga je želel razumeti ga je enostavno razumel. Kdor ga pa ni želel razumeti ga pa seveda ni mogel razumeti. Če ne ločiš, ne vem, kvadratnih metrov od kvadratnih kilometrov seveda v neki bolj artikulirani razpravi ga tudi ne boš razumel. Dajte tukaj te vaše oznake kakšen je, kakšen ni, to je res nepristojno. Je zunanji minister Republike Slovenije, predstavlja Slovenijo do tega trenutka z veliko mero odgovornosti in tukaj mislim, da   (nadaljevanje) na tem mestu zunanjega ministra tudi kot Državni zbor moramo imeti tisto ustrezno spoštovanje do njega.  Se pravi prišli smo do točke, ko smo ugotovili, da je ta odgovor UKOM pač bil odgovor, se pravi, reakcija na pisanje IPI-ja, se pravi na International Press Institute. Gre seveda za mednarodni novinarski inštitut, ki ga je objavila platforma Sveta Evrope. In še enkrat poudarjam, nobene veze s to točko, ki ste jo tukaj notri zapisali to nima. Je pa treba povedati, da ta IPI je samo eden izmed zasebnih inštitutov, poudarjam zasebnih inštitutov, ki imajo svojo agendo, ki se ukvarjajo z mediji, z neko svojo ideologijo in to seveda je treba vzeti v zakup. Tudi kdo jih financira in tako dalje. Ta kratka kronologija, 26. marca 2020 je platforma Sveta Evrope objavila to pisanje. Sledil je odgovor UKOM 7. aprila. In sedaj jaz tudi se isto sprašujem, glede na to, da smo vsi verjetno prebrali to vsebino tega odgovora UKOM, kaj za vraga pa tu res ni vsebinsko korektno in točno. Poglejte, so vam že razpravljavci povedali, ne bom vsega še enkrat ponavljal. Tudi o tej, bi rekel, vaji, na vsake toliko časa se ta vaja ponovi. Leta 2007 je 571 novinarjev takrat iz največjih medijev zagnalo vik in krik zaradi pritiskov enega samega politika in da se strašno pritiska na neke medije. Ampak poglejte, jaz sem šel malo zgodovino pogledati. Leta 2005 je bil referendum o Zakonu o RTV Slovenija. Verjeli ali ne, takrat je tudi nekdo pisal v tistem času predsedniku Evropskega novinarskega združenja. Takrat je bil to gospod Arnej König(?). In v tistem pismu je branil predsednika Sveta RTV Janeza Kocijančiča. Kdo je bil ta pisec pisma? Ja, nihče drug kot tovariš Milan Kučan. Poglejte, ti izvori teh pisem sramotenja Slovenije so se začeli že pred pol drugim desetletjem ali pa še več. Tako da sedaj govoriti na en korekten odgovor UKOM, ki je bil dejansko sprovociran, da je to nekaj nedopustnega, seveda, je deplasirano početje.  In seveda tudi jaz bi spomnil, poglejte, bivši premier Marjan Šarec, ki je v tej krizi dejansko pobegnil iz svoje funkcije, pustil prazna skladišča, tudi on je jasno povedal kje naj se oglašuje v medijih, kje se lahko oglašuje, kje ne. Takrat bi lahko mogoče kdo naredil vik in krik in pisal tudi Svetu Evrope, da sam premier Marjan Šarec ukazuje kje naj se oglašuje, kje naj se ne oglašuje. Ampak takrat ste seveda bili, spoštovani predlagatelji, tiho.  Neke razpravljavce s strani predlagateljev je skrbelo, tudi sem slučajno takrat mi je to prišlo, mislim da iz SAB, kje je gospod Urbanija pred tem delal in kje ne. Poglejte, in to govorite tisti, mislim Andrej, da si bil ti, ko si se o tem spraševal, ne vem, morda se motim, kje je gospod Urbanija delal. Poglejte, vaša predsednica, jaz to imenujem stožiški paradoks. Zakaj? Vsi ste veliko potezni, veliko govoreči o svobodi medijev v demokratični Evropski uniji, vaša predsednica pa v Stožicah sedi pod zastavo z rdečo zvezdo in prepeva »el viva comunismo«. Sedaj mi pa vi povejte gospod Rajh, kje so to sedaj vatli, da boste vi sedaj solili tu pamet o svobodi medijev v demokratični Evropski uniji, ker vemo pod kakšnimi pritiski oziroma celo neposrednimi navodili so pa mediji v prejšnjem sistemu delali. Tako da tukaj res vas prosim za to hipokrizijo, da ni na mestu, ker res dejansko se smešite.  In sedaj naj zaključim. Kot Državni zbor smo, še enkrat poudarjam, dolžni biti spoštljivi do predstavnikov izvršilne veje oblasti, da jih ne ocenjujemo in delamo krivico in da tukaj pridemo enkrat končno do momenta, ko lahko rečemo, da vsi skupaj predstavljamo, vse tri veje oblasti predstavljamo državo, ne pa da ves čas ravno zaradi tega politične preigravanja in nabiranja točk mečete polena pod noge v tem primeru in žalite zunanjega ministra. Res z moje strani je to res, moram povedati, zelo nesprejemljivo početje. Hvala.
Hvala. Repliko ima Andrej Rajh.
Hvala lepa za besedo. Jaz mislim, da me kolega Kaloh ni povsem razumel. Mi v SAB smo zmeraj poudarjali naslednja stališča, da obsojamo blatenje slovenskega novinarstva in medijev v tujini, da obsojamo politično zlorabo medijev z diskreditacijo novinarjev in posameznikov in da se nam zdi nedopustno, da se tudi poskuša diskreditirati mnenje Sveta Evrope. Svet Evrope nas je obvestil in opozoril našo vlada, da vlada omejuje svobodo medijev, da izvaja pritiske na novinarje. In to je sporočilo Sveta Evrope. To si ni izmislil Jovica Kurčobić iz Beograda, ampak ugledna mednarodna inštitucija. In na to bi rad še enkrat ponovno opozoril. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gremo naprej… / oglašanje iz klopi/ Repliko ima gospa Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa, spoštovana predsednica. Lep pozdrav kolegice in kolegi! Jaz se načeloma ne želim spuščati v debate z gospodom Kalohom, ker oba prihajava iz Maribora in si oba želiva isto za Maribor. O tem kaj on piše v svojih trobilih v Mariboru niti ne bom razpravljala. Mu bom pa replicirala pri tem, ko je govoril o spoštovanem predsedniku prejšnje vlade, gospodu Marjanu Šarcu, ko ga je, da rečem nekako tako, obtožil, da pač on je dajal neka navodila in ne vem kaj vse. Gospod Marjana Šarec je takrat poslal poziv k razmisleku o oglaševanju. Samo in izključno poziv k razmisleku. Ni bilo dekretov, ni bilo odlokov, potrkal je pač na veste. To je počel. Ker pa vemo, da je pač modus operandi SDS, da sprevrača dejstva, jih izmaliči, da zmrcvari resnico je pač jasno, da tukaj večkrat ponovljena laž bi naj postala resnica. Vendar žal ne bo. Bom samo prebrala prvi del tega poziva, navajam, gospod Marjan Šarec je namreč zapisal takrat: »Vedno sem in bom zagovarjal samostojnost in neodvisnost delovanja podjetij. Razumem, da si prizadevate za tržno uspešnost in konkurenčnost. Razumem tudi, da stremite k doseganju poslovnih ciljev ter da vaši oddelki za trženje, ki so osredotočeni na učinkovitost skušajo doseči čim širši krog ciljnih skupin. Pa vendar je v paleti, ob široki paleti načinov in poti oglaševanja ter zlasti ob dejstvu, da se predstavljate kot družbeno odgovorna podjetja, zavezana svojim etičnim kodeksom na mestu razmislek, na mestu razmislek, kakšno je sporočilo vašega oglaševanja v medijih, ki se od nestrpnosti in sovražnega govora ne ogradijo in jo ne obsodijo, pač pa nasprotno celo širijo ali pri tem pomagajo.« Konec navedka in ne bom vsega brala. Tako da še enkrat bi vljudno prosila kolege, da stvari navajajo tako kot so. Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti Alenka Jeraj, potem sem se sama prijavila že pred 10 dnevi.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Veliko je že bilo povedanega. V naslov današnje seje ste zapisali, da »za ugled Slovenije škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve na opozorila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice v zvezi z omejevanjem svobodnega in neodvisnega novinarskega dela v Republiki Sloveniji«. Jaz bom poskušala v moji razpravi ugotoviti v čem je ta škodljiv odziv, kaj je škodljivega, kaj neresničnega, ker že v osnovi zapišete, da odgovarjate na opozorila, torej, da je bil odgovor na opozorila komisarke Sveta Evrope, pa smo v prejšnji seji in sedaj v 8 ali 9 urah, kolikor časa že razpravljamo ugotovili, da ni šlo za odgovor na pisanje oziroma na opozorila komisarke. Še več, vi ste zapisali v   (nadaljevanje) obrazložitev sklica seje laži oziroma neresnice, tudi o tem kaj je komisarka dejansko, na kaj je opozorila in kaj je povedala. Lahko ste morda prebrali na portalu Plus, bom jaz nekaj povzela. Namreč, vi ste zapisali: »Dejstvo je, da se je Republika Slovenija znašla na seznamu držav, ki jih je bilo potrebno eksplicitno izpostaviti v sklopu držav, kjer se dogajajo problematične in nesprejemljive prakse omejevanja svobode novinarskega dela, omejevanja dostopa do informacij ter celo pritiski in odvzemi prostosti zaradi opravljanja neodvisnega novinarskega dela.« Torej, močno pretirano, ker zraven zapišete, seveda, da so nas dali zraven Turčije, kjer so pridržali več novinarjev. Gospod Rupel je v svojem članku na portalu Plus napisal pa tole: »Komisarka naj bi dodala, da so v zadnjih tednih zaznali zamike pri odgovarjanju na novinarska vprašanja in pri prošnjah za dostop do informacij javnega značaja na Češkem, v Italiji in Srbiji, svari pred omejevanjem dostopa novinarjem na tiskovne konference, pred omejevanjem pridobivanja informacij od zdravstvenih inštitucij ali dokumentiranja postopkov organov oblasti.« Božičeva, to je novinarka Večera, po kateri ste vi povzemali in ki je zadeve ponaredila, reče gospod Rupel, je zapisala takole: »Ključnega pomena je, da lahko novinarji delajo v varnih pogojih, brez strahu, da bi jih nadlegovali ali napadli.« Nato Božičeva s svojimi besedami dodaja, da je Mijatovićeva posebej omenila napade na novinarjev Turčiji, pa tudi v Sloveniji. Radovedni bralec bo poiskal izvirnik takšnega sporočila oziroma ocene. Komisarka Mijatovićeva je v stališču 3. aprila dejansko omenila Slovenijo, vendar je citat takšen: »Vendar so v Turčiji zaprli več novinarjev zaradi njihovih poročil o COVID-19. V Sloveniji pa je bil novinar, ki je zahteval informacijo o vladnih ukrepih za soočanje s pandemijo tarča sramotenja s strani medijev blizu politični stranki, ki vodi vladno koalicijo.« Torej, precej drugače od tega, kar ste vi zapisali v gradivu. Jaz se lahko samo strinjam z gospodom Ruplom, da je novinarka Večera ponaredila komisarkino izjavo, ker je komisarska rekla, da so v Turčiji več novinarjev zaprli, v Sloveniji pa naj bi bil nek novinar osramočen s strani medija nasprotnega politične pola. Najbrž ne moremo potem zadeve enačiti in gre za pomembno razliko v številu turških in slovenskih prizadetih oseb in za značaj prizadetosti in tako naprej. Kot sem rekla, v Turčiji so novinarje zaprli, pri nas so pa enega osramotili. Torej, dajmo govoriti o istih stvareh oziroma predlagam, ker ste kolegi v gradivo priložili angleško verzijo urada UKOM, da bi morda priskrbeli tudi slovensko verziji, ker imam občutek, da nekateri tega niste prebrali, glede na razprave, ki smo jih poslušali. Vi zapišete tudi… Torej osramočen je bil pa zaradi Twitta, en Twitt je razlog, da je ta novinar se pritožil. En Twitt na katerega ni dobil odgovora.  Potem napišete namesto umirjenega, objektivnega, taktnega in diplomatskega odziva, ki bi konkretno in jasno predstavil tudi ukrepe, ki jih bo Republika Slovenija izvedla za sanacijo stanja, ki je privedlo do potrebe za opozorilo Republike Slovenije s strani komisarke, torej še enkrat ni bil odgovor na sporočilo oziroma …/ izključen mikrofon/ V odgovor, ki ga je poslal UKOM je bil seveda reakcija na nekaj. In vi govorite, da sramotenje države, blatenje države v tujini ne pritiče vladi, ampak, torej ali pa organom v sestavi vlade in jo obtožuje, da blati in sramoti, med tem ko pa ne preberete osnovnega dopisa, ki je bil poslan na omenjeno platformo, ki ne vemo kdo ga je napisal, Blaž Zgaga, gospod Kadunc, ne vemo, tam ni podpisa in tam vas podpis ne zanima kdo je to zapisal. In to je precej bolj in večje sramotenje, kot pa je odgovor UKOM, ki pač neke stvari pojasnjuje.   (nadaljevanje) Namreč, tam je bilo zapisano, da naj bi slovenski novinarji delali v naraščajoče strupenem ozračju, kar naj bi bila zasluga nove vlade, zlasti pa premierja Janeza Janše osebno. Torej, v Evropo nekdo pošlje sporočilo, ki pove in potem se še nadaljuje, da imamo malo manj da kot državni udar strahovladje skrajno desne koruptivne vlade, ki preganja novinarje, temu novinarju pa celo strežejo po življenju. Kje, kdaj, kako je gospod prijavil to policiji? Ima kakšno varovanje, ker se mu streže po življenju? Larifari in pravljice za tiste, ki jim pač verjamejo. Sedaj jaz ne vem, sicer ali je to pisal Blaž Zgaga, ker ne vemo, ker zadeva tam ni podpisana. Ampak to, kot sem rekla, vas ne gane.  Bojan Požar je napisal, da, kako se to počne s stani levice, torej blati državi v tujini. Ker to, kar imamo mi danes odgovor UKOM je odgovor na to, kar je v Evropo bilo poslano s strani levice. Jaz bom to kar prebrala, ker je pač tako zapisal Požar in ne bi rada si lastila njegovih… »Delajo pa to Zgaza in tovariši na dva načina. Preko enega in edinega članka Blaža Zgage, ki ga je v klasičnem aktivističnem slogu s kupico lažnih navedb napisal za hrvaški tednik Nacional, sedaj pa ta isti člane adaptirano kroži preko Zgagovih novinarskih zvez med podobno aktivistično mislečimi po različnih tujih medijih in se vedno znova vrača v Slovenijo, kjer naši mediji iz tujih medijev znova in znova povzemajo ter citirajo en in isti tekst Blaža Zgage in tako ustvarjajo lažni vtis, da cela Evropa in cel svet poroča o napadih Janše na medijsko svobodo. Hkrati pa iz Slovenije na različna evropska novinarska in podobna združenja prihajajo uradni in na pol uradni dopisi iz Slovenije, recimo Društva novinarjev Slovenije, kjer spet sedijo eni in isti novinarji, tisti, ki povzemajo Zgago, kjer pod krinko reprezentativnega novinarskega društva opozarjajo na izmišljeno ogrožanje varnosti Blaža Zgagae ter napade Janševe vlade na novinarje. Kot edine dokaze za to pa prilagajo objave iz Facebooka in Twitte, ki jih označujejo za brutalne grožnje, čeprav večina sodi med povsem običajne javne odmeve na novinarske članke.  Ko se potem začne evropska novinarska in podobna združenja, po svoje logično, saj razmer znotraj Slovenije ne poznajo podrobno, vemo pa, da je zahod avtomatično zelo občutljiv na vprašanja človekovih pravic in medijske svobode na dramatične pozive o varnosti Zgage in ogrožanje medijske svobode lansirane iz Slovenije pričakovano odzovejo, pa slovenski mediji začnejo alarmantno trobiti, češ, poglejte kako tujina o tem poroča ter obsoja napade na slovensko novinarstvo in medijsko svobodo. Mislim, da ni kaj k temu za dodati.  Še celo tako daleč gre gospod Zgaza, da se mora oglasiti veleposlanik in v italijanskih medijih potem pojasnjevati za kaj gre, ko napiše, da se v Sloveniji dogaja državni udar in se na veleposlaništvo zgrnejo pisma, kaj se v Sloveniji dogaja.  Še enkrat, kdo ogroža gospoda Zgago, kje, kdaj? Je to prijavil policiji? Ali ga ta varuje? Ali kaj podobnega? Mi smo imeli v tej državi že grožnje s smrtjo komu, pa ni bilo takih, bom rekla, izjav v tujini in klicanja na pomoč vseh mogočih.  Sedaj pa k besedilo odgovora. Združenje novinarjev in publicistov je označilo zapis v odgovoru UKOM kot faktografso dovolj resnični, da ne morejo biti žaljivi niti za Slovenijo niti za slovensko novinarstvo. O tem govorijo mnogi drugi. Citirala sem že gospoda Rupla. Dejan Steinbuch je napisal: »Nič novega, nekateri to v medijih govorimo že leta in leta, pa se nič ne spremeni. Medijski prostor pri nas tako izrazito favorizira levico, da to ni samo neokusno, ampak je postalo že del nezavedne patologije mainstreama.« In še mnogo drugih združenj je po tem tudi lepo pove, Združenje novinarjev in publicistov, da se v praksi, da imajo v Sloveniji 90 % levih medijev in morda 5 do 10 % desnih, se kaže pri orkestriranem lansiranju novih   (nadaljevanje) obrazov v leve politične stranke, ki jih podprejo tudi večinski mediji. Poglejte, mi veliko hodimo tudi po tujini. In ko v tujini rečeš, da je en mesec pred volitvami nastala stranka, ki je potem na volitvah zmagala, rečejo, da je to nemogoče, če živimo v diktaturi oziroma v kakšni državi živimo, da je to mogoče. In to ne samo enkrat. Spomnimo se kampanje Pozitivne Slovenije, ki je nastala mesec pred zmago na volitvah leta 2011. Spomnimo se potem naslednjih volitev, stranke Mira Cerarja, en mesec pred volitvami. En mesec pred volitvami lahko ti ustvariš toliko političnega potenciala, da na volitvah zmagaš. To lahko narediš samo, če za tem stoji medijska mašinerija. Povedala sem 90 % levih medijev v tej državi. In tretji primer, ko so pa, bomo rekli, kljub medijski mašineriji se je pa zgodilo vseeno nekaj sprememb tudi na medijskem področju, več je možnosti informiranja ljudi po socialnih omrežjih in zato prejšnji poskus z LMŠ v tem smislu ni uspel tako, kot so si tisti, ki so to načrtovali želeli in skupaj z njimi mediji.  Sedaj pa gremo k temu famoznemu besedilu odgovora UKOM. Jaz bom prebrala v bistvu, ker ga nismo v gradivu dobili, tudi vsi ga nimajo ali pa niso mogli do tega dostopati. Ga bom pa vmes pokomentirala in vsakič bom tudi povedala kdaj je kaj moj komentar, kdaj je pa besedilo iz odgovora UKOM.  »Vlada Republike Slovenije pozdravlja, da se platforma Sveta Evrope za svobodo izražanja začela intenzivneje zanimati tudi za medijsko situacijo v Sloveniji in upa na konstruktivno pomoč pri reševanju te problematike v Sloveniji. Ne gre le za vprašanje izpolnjevanja osnovnih etičnih novinarskih standardov, ki bi morali biti temeljni postulat delovanja vseh medijev, ampak tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev v Sloveniji, navsezadnje pa tudi realnih groženj, ki so jih deležni posamezni novinarji. Prav zato vas želimo opozoriti na širši kontekst medijske situacije v Sloveniji.  Najprej naj izpostavimo zgodovinska dejstva razvoja medijskega trga v Sloveniji. Večina obstoječih osrednjih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima in še v poznih 90. letih so medije kot odgovorni uredniki urejali tudi nekdanji pripadniki zloglasne tajne službe Udba, znane po preganjanju in mučenju številnih političnih zapornikov v prejšnjem sistemu. Tukaj moramo izpostaviti nekdanjega odgovornega urednika Dela Mitja Meršola, ki je bil sicer v tujini tudi vplivni član Združenja IPI.« Kaj tukaj ne drži? Moj kolega Brane Grims je že nekaj stvari povedal. Delo je bilo ustanovljeno 1959, Večer 1945, Dnevnik 1962, Primorske novice 1947, RTV 1928, torej radio prej, televizija potem leta 1958. Kot je povedal že moj kolega Grims, leta 1990 je tedanji urednik Dela Tit Dobršek z naslovne strani Dela izbrisal stavek »Proletarci vseh delež združite se.« in ga nadomestil z geslom »Samostojni častnik za samostojno Slovenijo.« Tega besedila danes na naslovnici Dela ni več. Danes je urednik Večera gospod Mitja Stepišnik, katerega sliko imamo z rdečo zvezdo in v kapi z rdečo zvezdo. Saj gospod lahko počne kar hoče, ampak bi vas rada spomnila, da je bil pred časom tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije s kapo z rdečo zvezdo. Rdeča zvezda, najbrž se strinjamo, je simbol komunističnega sistema, eden od simbolov. Še več, urednik Mladine je gospod Grega Repovž, ga tudi vidimo s kapo z rdečo zvezdo in ne boste verjeli, tudi gospod Grega Repovž je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije. Saj imamo tudi primer naše predsednice, ko pride v Državni zbor v majici z rdečo zvezdo. Torej, ne vem, tukajle je tudi kolega Koprivc, ki je pred časom povedal, da je stranka SD ponosna naslednica komunistične partije Slovenije.   (nadaljevanje) Lahko se z njim strinjate ali pa se ne strinjate. On je pač vaš predstavnik in je to rekel. In tudi sicer, kolega Nemec, drugi se pač pojavljate in udeležujete koncertov pod rdečo zvezdo, drugih prireditev, pohodov in tako naprej. Ne vem zakaj vas tako zelo moti, da je v odgovoru zapisano, da, ker je to tudi res, da večina obstoječih osrednjih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima. Torej, sprašujem kaj ne drži.  Tisti, ki ste očitali kdo vse je bil v zvezi komunistov in tako naprej. Poglejte, eni po kakšnem času spregledajo in ugotovijo kaj v totalitarnem režimu ni bilo v redu, eni pač nikoli. Stvari so se spremenile ko je Slovenija postala samostojna država, se je dalo prebrati, pa videti, pa slišati tudi kaj drugega. Evropa je večkrat na več nivojih obsodila in postavila komunistični sistem ob bok fašizmu in nacizmu. V Sloveniji nismo zmogli te obsodbe še do danes. Zato težko po 30 letih oziroma zato se po 30 letih pogovarjamo o teh stvareh.  Sedaj se pa vračam k odgovoru in bom spet ciritala: »Nacionalno radiotelevizijo,« torej citiram odgovor UKOM, »Nacionalno radiotelevizijo, ki jo financirajo vsi državljani so še do leta 2004 neposredno vodile bivše komunistične strukture. Na čelu programskega sveta RTV SLO, ki odloča o vseh programskih smernicah te izjemno pomembne ustanove je sedel dr. Janez Kocjančič, nekdanji predsednik zveze komunistov Slovenije v času Jugoslavije. Z osamosvojitvijo pa nekaj časa tudi predsednik predhodnike stranke SD. Istemu organu je pozneje načeloval tudi dr. Jernej Pikalo, sicer minister SD v dveh slovenskih vladah. Verjetno se strinjate, da je šlo s stališča svobodnega delovanja medijev in še posebej javne RTV za nevzdržno situacijo.« Sedaj ne vem kaj vas tukaj moti oziroma kaj ne drži. Mogoče vam o dr. Janezu Kocjančiču, ker je zadnjič kolega Nemec govoril, da ni točno, da ni bil predsednik zveze komunistov Slovenije vam bom prebrala kaj o njem piše na Wikipediji, samo trenutek… Če to ni pravi naziv, potem je treba pa kakšen drug naziv dati. »Ko se je zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko Socialdemokratsko unijo in dvema močnima skupinama iz tedanje socialistične stranke Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov je postal njene predsednik.« Torej, ne vem kaj v tem, kar je bilo napisano ne drži. In zadnjič je bilo tudi rečeno, da v odgovoru piše, da je Jernej Pikalo opravljal funkcijo predsednika programskega sveta, ko je bil minister. To ne piše. Če ste poslušali kaj sem prebrala, bom še enkrat: »Istemu organu je pozneje načeloval tudi dr. Jernej Pikalo, sicer minister SD v dveh slovenskih vladah.« Torej, piše, da je bil minister, ampak ne v tistem času… / oglašanje iz klopi/ Ne, saj to ne piše. To ne piše. Ti si govoril, da to piše, pa ne piše. Zato sprašujem, ali ste prebrali. In spet sprašujem kaj od tega ne drži. Torej, je bil Janez Kocjančič predsednik programskega sveta do leta, mislim da 2004? Je bil. Je bil dr. Jernej Pikalo? Je bil. Torej, kaj ne drži.  Gremo naprej. Spet citiram odgovor. »V celotnem začetnem obdobju demokratičnega razvoja je potrebno izpostaviti tudi problem oglaševanja. Več ali manj vsi poskusi ustanavljanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti so propadli, saj novi mediji niso bili deležni denarja iz naslova oglaševanja, tako kot obstoječi mediji. Eden redkih medijev, ki je uspel kljub blokadi oglaševanja preživeti je bila verska radijska postaja Radia Ognjišče. Preživel pa je v prvi vrsti zato, ker so ga ljudje podpirali z lastnimi prispevki mimo oglaševanja.« Spet moj komentar. Kolegica je sicer rekla, da naj ne citiramo gospoda Šarca, ki je v lanskem letu opozoril prijazno podjetja v državni lasti kje smejo in kje ne smejo oglaševati.   (nadaljevanje) Tudi če ne poveš tega tako eksplicitno smo vsi razumeli kaj je želel povedati, mogoče samo kolegica Lidija ne, ker so se dejansko prenehala oglaševanja v določenih medijih po navodilu. Torej, v preteklosti se to niti ni delalo javno, se je pa prakticiralo. Ampak v lanskem letu, ko smo imeli gospoda Šarca se je pa to povedalo kar javno, brez problema, vi ne smete oglaševati v določenih medijih, se ve katerih, tistih bogih 5 do 10 % desnih medijev, ki v tej državi obstajajo.  Nadaljujem z odgovorom, torej berem ponovno odgovor UKOM, »Delno se je situacija spremenila šele v obdobju 2004-2008, ko so se prvič za štiri leta od oblasti poslovile stranke, ki so izhajale iz nekdanjega režima, s tem pa jim je bilo delno onemogočeno tudi neposredno uveljavljanje svojih interesov v medijih. V tem obdobju se je v prid večji pluralnosti medijskega prostora spremenil tudi zakon o samem delovanju RTV. Posledično so v nekaterih medijih, ki jih tako ali drugače plačujejo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli tudi posamezniki, ki niso bili povezani z nekdanjo totalitarno stranko.« Takrat je bil predsednik programskega sveta, spet moj komentar, dr. Stane Granda zgodovinar. »Toda že leta 2008,« nadaljujem spet z branjem odgovora, »Toda že leta 2008, ko je oblast prevzela Vlada Boruta Pahorja, stranka SD, je sledil strahovit pogrom nad vsemi uredniki novinarji, ki niso bili delo omrežja nekdanjega režima. Ko je bil tako pod vlado stranke SD leta 2009 za direktorja Slovenske tiskovne agencije imenovan Bojan Veselinovič, je bil eden izmed njegovih prvih ukrepov, da je odpustil do tedanje vlade sicer kritičnega odgovornega urednika Boruta Meška, ki je nekaj mesecev za tem po hudi bolezni tudi umrl. V tem in še nekaterih drugih primerih ni šlo le za vprašanje svobode govora za posamezne novinarje, ampak še huje. Za idejo kako uničiti tudi eksistenco posameznega novinarja in njegove družine. Na nacionalni RTV Slovenija je tedanji direktor Marko Filli v letu 2012 uspel spremeniti celo statut te ustanove, da so ukini delovno mesto dotedanje vlade kritičnega odgovornega urednika Uroša Urbanije. Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih zasebnih medijih, kjer so bili uredniki kritični do leve opcije. Po hitrih postopkih odstranjeni z vodilnih mest, pozneje pa ravno tako odpuščeni ali pa so preprosto zaradi izjemnih pritiskov nadrejenih zapustili svoj poklic. Naj tukaj izpostavimo samo nekdanjega odgovornega urednika Primorskih novic Tina Mamiča ali nekdanjega odgovornega urednika Dela Petra Jančiča.« Torej Primorske novice in Delo, ki sem jih omenila na začetku. »Ker nihče izmed njih ni pripadal omrežju nekdanjega režima, ob vseh tovrstnih šikaniranjih niso bili deležni nikakršne podpore osrednje novinarske organizacije Društva novinarjev Slovenije, prav tako ne Sindikata novinarjev Slovenije. Žalostno ob vsem skupaj je tudi dejstvo, da obe omenjeni organizaciji nista bili sposobni odločeni protestirati niti, ko se je v zadnjih 10 letih v sumljivih okoliščinah in izigravanju zakonodaje množično odpuščalo številne druge novinarje.« Torej, še enkrat, ni za pričakovati, da se bo predsednik Društva novinarjev zavzel za enega desnega novinarja s kapo ali pa novinar Matija Stepišnik, predsednik Društva novinarjev z rdečo zvezdo zagrebel ravno in pomagal desnim novinarjem.  Nadaljujem z branjem odgovora: »Poleg tega je v Sloveniji ves čas potekala tudi lastniška konsolidacija medijev. Lastniki večine osrednjih medijev so bili s soglasjem levih vlad prodani posameznikom, ki so v širši javnosti znani kot slovenski tajkuni. Pogosto člani Foruma 21, katerega ustanovitelj je nekdanji predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, pozneje tudi prvi predsednik v Republiki Sloveniji.« Torej, mi smo na eni od prejšnjih sej govorili o lastništvu medijev. Se najbrž tega spomnite. Sprejeli celo sklep, da naj pripravi Ministrstvo za kulturo podatke o lastništvu medijev, zato da bomo imeli jasno sliko kdo so lastniki medijev. »Namreč, delničarji in lastniki medijev v demokratičnih državah so običajno, ne vedno, ampak običajno in najbolj pogosto, založniška ali druga podjetja, ki so na tak ali drugačen način povezana z informiranjem ali zabavno industrijo, toda uredniki novinarji si od lastnikov večinoma ne pustijo ukazovati.« Se opravičujem,   (nadaljevanje) sedaj pa berem tekst od gospoda Rupla, »V Sloveniji je razumevanje nekoliko drugačno. Mediji še vedno funkcionirajo kot politična ali celo propagandna služba. Pri tem je treba ponoviti uspeh strank in političnih društev lobijev je povezan z mediji, ti pa so vzvratno povezani z uspehom strank in lobijev. V Sloveniji je tako imenovanim levičarskim strankam uspelo obdržati ali celo ustanoviti več medijev ideoloških aparatov, kot tako imenovanim desnim strankam, kar je navsezadnje vplivalo na politični uspeh teh in onih strank. V Sloveniji velja, da so mediji glavnega toka, torej mainstream, na strani tako imenovanih levih in na primer, kot sami sebe imenujejo, levo liberalnih strank.« Prej sem že povedala kaj je to povzročilo v zadnjih letih. Dvoje predčasne volitve, ker smo v enem mesecu postavili predsednika Vlade z veliko podporo mainstream medijev, brez kakršnihkoli kritik oziroma preiskave kaj kdo pomeni in kako bo lahko nekdo delal, ampak to jev Sloveniji možno. Med tem ko v drugih demokratičnih državah ni, zato imamo težavo in zato bi se morali o tem pogovarjati zakaj na medijskem področju nismo naredili korakov, ki bi jih morali narediti, če smo demokratična država.  Sedaj pa nadaljujem z odgovorom, »Ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so vplivali na delo novinarjev, pa so novinarji sami v veliki meri prispevali k svoji vse slabši podobi v javnosti. Skoki iz novinarstva v politiko so žal prepogosti, da bi javnost novinarje lahko v celoti jemala verodostojno. Tako imamo v Evropskem parlamentu poslanko Tanjo Fajon, ki je sprva poročala iz Bruslja za nacionalno RTV,« torej neodvisno zagotovo, »dobesedno čez noč pa se je znašla na kandidatni listi Socialnih demokratov. Podobno je ravnala tudi novinarka Irena Joveva, ki je čez noč postala evropska poslanka vladajoče LMŠ.« Sedaj mi smo v preteklosti se že velikokrat pogovarjali o teh prehodih novinarjev v politične vrste in, recimo, da s tem ni nič narobe. Huje je to, da se potem nekateri želijo ali pa so se vrnili na svoja novinarska mesta in kakor naprej neodvisno poročali. Torej, v zadnjih letih se je deset od devetih novinarjev prišlo iz raznih hiš, POP TV, na primer Tamara Vonta, Melita Župevc, še en kup drugih, nimam tega članka tukajle, se podale v politiko, seveda v leve stranke, na desni strani boste našli dva taka novinarja, Mira Petka pa kolegico Evo Irgl, vse ostalo gre vedno v levo. In zato lahko upravičeno domnevamo, da v času, ko so bili neodvisni novinarji so tudi razmišljali in pisali levo.  Nadaljujem z odgovorom UKOM: »Toda to niso bili osamljeni primeri političnega nagrajevanja posameznih novinarjev, ki so se v javnosti pojavljali kot največji borci med novinarji proti strankam, ki niso izhajale iz omrežja nekdanjega režima. Tako je bil novinar Rok Praprotnik, ki je bil v javnosti znan kot eden najbolj radikalnih piscev prispevkov zoper predsednika SDS Janeza Janšo, imenovan na funkcijo podpredsednika komisije za preprečevanje korupcije, malo pozneje pa je v državni banki brez kakršnihkoli izkušenj iz bančništva dobil mesto direktorja centra za skladnost poslovanja v NLB.« Torej, kaj od tega ne drži? Tudi to drži. Rok Praprotnik se je proslavil s tem, da je v času, ko je bil novinar Dnevnika napisal največ negativnih člankov o gospodu Janezu Janši. In za nagrado je dobil funkcijo podpredsednika KPK in po precej čudnih okoliščinah potem tudi šel v banko, takrat se je sicer ugotavljalo ali ima dovolj izkušenj in podobno. Ne vem, kako pač novinar postane naenkrat strokovnjak za bančništvo, ampak, kot rečeno, v tej državi je vse možno očitno.  Nadaljujem z branjem odgovora UKOM: »Podobno se je dogajalo z nekdanjim novinarjem Dejanom Karbo, ki je pisal za osrednji slovenski dnevnik Delo in dokazano lagal o stranki SDS ter tudi o slovenskem kardinalu Francu Rodetu. Omenjeni novinar je dobesedno čez noč zapustil novinarske vode in kandidiral na lokalnih volitvah, ne boste verjeli, spet na listi stranke SD. Ker ni bil izvoljen so mu v stranki uredili službo v kabinetu njihovega ministra dr. Jerneja Pikala, sprva vezano na mandat samega ministra, tik pred padcem vlade pa mu je uredil službo za nedoločene čas v državni upravi.« Sprašujem, kaj v tem delu spet ni res. Kaj ne drži od tega, kar je zapisano? Je kandidiral gospod Karba na stranki SD in je danes na Ministrstvu za šolstvo pri novi ministrici,  (Nadaljevanje): zaposlil ga je pa prejšnji minister gospod Pikalo.  Nadaljujem z branjem odgovora. Novinarstvu pa so nasprotno oškodovali tudi nekateri drugi posegi in brezobzirno mešanje med novinarstvom in politiko. Nekdanja ministrica za kulturo, Majda Širca, ki je bila del leve vladne koalicije, se je po koncu mandata brez težav vrnila na javno RTV Slovenije in začela pripravljati dokumentarne oddaje kot neodvisna novinarka. Še bolj nenavadno prestopanje meja med politiko in novinarstvom si je privoščila novinarka RTV SLO, Mirjam Muženič, ki je za levo stranko kandidirala na evropskih volitvah, dan za tem, ko ni bila izvoljena, pa je želela o dogajanju znova poročati kot neodvisna novinarka. Podobne težave ima svojo novinarsko kredibilnostjo tudi Blaž Zgaga, ki je zaslovel v zgodbi, ko je finskemu novinarju pomagal pripravljati dokumentarno oddajo o nakupih oklepnikov za Slovensko vojsko v kateri so tedanjega predsednika Vlade obtožili korupcije, češ da potrebuje denar za svojo pokojnino. Zgodba je več let pretresala slovenski medijski in politični prostor, na koncu pa so se vse obtožbe zoper predsednika Vlade Janeza Janše izkazali za laž, s tem pa v celoti tudi za kredibilnost samega novinarja.  Kaj zdaj tukaj ne drži? Tudi to vse je bilo dokazano oziroma je javno dostopno tudi na sodišču v zvezi z obtožbami korupcije, itn. Kaj od tega v tem sestavku ne drži? Kaj je laž, kaj je blatenje države, kaj je sramotenje države, sprašujem? Če bi jaz pisala to, bi tukajle napisala še to, da je novinarka POP TV, Tamara Vonta, prišla iz novinarstva v politiko, kandidirala na stranki Pozitivna Slovenija, danes je pa ta gospa direktorica Urada za medije, Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo, torej tistega urada, ki odloča o financiranju medijev, ki deli medijski denar. Dobro, zdaj je na bolniški, zato pač nekdo opravlja to delo namesto nje, ampak uradno je še vedno ona direktorica Direktorata za medije.  Če nadaljujem z odgovorom UKOM. Na drugi strani pa se dogaja tudi fizični obračuni s posameznimi novinarji. Najhujši napad v zgodovini samostojne države se je zgodil na novinarja Mira Petka, ki je poročal o gospodarskem kriminalu. Kljub temu, da je komaj preživel, za napad na novinarja ni bil nihče pravnomočno obsojen. Fizičnega napada pa je bilo leta 2018 deležna tudi ekipa Planet TV, ki je poročala o terorističnih aktivnostih bratranca enega bolj vplivnih članov, pozneje vladajoče stranke Liste Marjana Šarca. Istega leta je bila fizično napadena tudi ekipa nacionalne RTV Slovenija, žal obe tedanji Vladi nista ničesar naredili, da bi se tovrstno nasilje končalo. Torej, ali to drži ali ne. Drži. To se je zgodilo. Če bi jaz pisala, bi tukaj dodala tudi primer novinarja Možine, RTV novinarja, ki so mu grozili s smrtjo.  Nadaljujem z branjem odgovora. Zaradi vseh zgoraj naštetih dejstev, Vlado Republike Slovenije veseli, da je Slovenija končno postala tudi predmet mednarodnega zanimanja na področju novinarske svobode in splošnega stanja medijev pri nas. V tem kontekstu je potrebno jemati tudi opozorila o nevzdržnem stanju slovenske nacionalne RTV hiše. Vlada Republike Slovenije meni, da kakršnakoli kritiko delovanja te ustanove ni mogoče šteti kot poseg v novinarsko svobodo. Še več, predsednik Vlade Republike Slovenije je dolžan opozarjati na nepravilnosti in zlorabe, saj gre za davkoplačevalski denar. Znani… Bom tukaj končala, da bom povedala še nekaj stvari o kolegi Kaduncu, ki smo ga zadnjič imeli tukaj. In je rekel, da ne gre za davkoplačevalski denar. Res ne dobi iz proračuna, pač pa ljudje plačujejo in to so davkoplačevalci.  Tukaj moram povedati še nekaj stvari. Gospod Kadunc je zadnjič rekel, ugotavljam, da so notri stvari, v tem tekstu, ki ne držijo, evidentno ne držijo, potem mislim, da se je potrebno na to tudi odzvati in zaradi tega sem se tudi povabil tako, da rečem, na Odbor za kulturo. Torej, on se je kar sam povabil. Ali mi vabimo zdaj ali kar lahko kdor si želi se povabi na naš odbor. In potem je rekel, da nam bo razložil kaj v tem ne drži, da je vse razložil že v javnem pismu, ampak seveda ni nič povedal kaj od tega ne drži. Govoril je sicer nekaj o zaposlenih, bom potem tudi v nadaljevanju še do tega prišla. Povedal je pa tudi nekaj kar je,  (Nadaljevanje): s čimer bi se pa morala verjetno malo ukvarjati. Najprej to, koliko ljudi podpira delovanje javne televizije. Če bi bil gospod Kadunc tukaj, bi ga jaz prosila za to anketo oziroma analizo, ker jaz kar njegovim besedam ne verjamem, hočem videti kaj so v anketi spraševali, koga, itn. Tako da, si želim, da nam to posreduje, pa bomo videli ali ti podatki držijo, ker imam jaz drugačen občutek glede na to kaj berem po medijih. In on je zadnjič tudi rekel, če dobiš kritiko nekega politika, ministra, to je pa neka druga zadeva in tukaj v Evropi so neka pravila. Rečeno je bilo, da ne pozna strahu. Jaz ga čutim. Čutim ga zato, ker se bodo začele dogajati stari – ne vem kakšne – zelo vesel bom, če ta Vlada ne bo naredila tako kot je Vlada pred časom, ko je bila v podobni sestavi, trrr…, ko je odpoklicala člana nadzornega sveta, itn. Torej, on je tukaj rekel, da zelo čuti strah. Jaz bi ga pa vprašala, če bi bil tukaj, zakaj ni vprašal kako se počuti gospod Možina, njegov novinar, ki so mu grozili s smrtjo, če ga je kaj strah. Takrat se ni nič postavil za njega. In jaz temu kar je gospod Kadunc rekel zadnjič in kar naj bi bilo pač za nas merodajno ali pa kaj podobnega, ne verjamem popolnoma nič, ker se za svojega novinarja ni zavzel takrat, ko so ga obtoževali, še huje, na seji programskega sveta je sedel za plakatom, pred plakatom smrt Janšizmu. Torej, a takrat ga ni bilo pa nič strah. Če nekdo notri stoji, ki ima plakat smrt Janšizmu, lahko kogarkoli, a ne, mogoče tudi njega, ne vem, ustreli, ne vem kaj naredi. Ne, takrat ga ni bilo strah. Na programskem svetu je lahko stal nekdo s plakatom smrt Janšizmu. Takrat gospoda ni bilo strah, zdaj ga pa čuti velik strah. Poglejte, to je, da ne bom rekla smešno ali pa še kaj drugega no. In zraven, ko sem že pri gospodu Kaduncu, gospod Kadunc oziroma RTV, je imel lani 3 milijone izgube. Eno leto prej milijon pa pol. In namesto, da bi se s tem ukvarjal, ugotovil ali so stroški, ki jih ima RTV, optimalni, se vprašal ali rabi javnomnenjske raziskave, ki jih zelo drago plačuje. Ali rabi naročnino na večer plačevati, ki je zastonj dostopen na spletu? Ali rabi plačevati naročnino na Mladino? Ne, takih stroškov ne bomo rezali. Ne bomo rezali recimo 130 tisoč evrov stroškov. Veste koliko je to prispevkov ljudi. 130 tisoč evrov stroškov za eno levo bando. Leva banda, neko društvo, ki so mu dali v enem letu 130 tisoč evrov in takih je še mnogo, a ne, in nekdo, ki je odgovoren, ki želi delati tako kot je treba, ki želi, da ne samo hodi jokati na ministrstvo in jokati, da nima za plače, pogledal kje brezveze zapravlja denar in ga tistega shranil za plače. Mimogrede, od 100 milijonov, ki jih RTV dobi, jih 75 porabi za plače. V normalni ali pa v vsaki gospodarski družbi in kjerkoli bi takega direktorja že zdavnaj nekam poslali, če ne zna drugače zagotoviti dovolj denarja kakor samo s tem, da proda delnice Eutelsata, zdaj je pa tega zmanjkalo, smo pa brez. Dokler se je dalo prodajati, smo nekako folgali, zdaj pa več ne gre. In naloga direktorja je to, ne pa samo jokati, višji prispevek, višji prispevek, ob tem, da vemo, da sosednje države, primerljive države, Slovaška, druge imajo ne samo bistveno manj zaposlenih, imajo tudi bistveno nižji prispevek, med 5 in 6 evrov plačujejo ljudje. Pri nas pa skoraj 13 evrov. Pa ni dovolj, bomo še povečali.  Nadaljujem z branjem odgovora. Znani slovenski pravnik, dr. Matej Aubel, v tem kontekstu opozarja, da tovrstne kritike gotovo ni mogoče, razen v stanju popolne paranoje predstavljati kot napad na tamkajšnje novinarje ter grožnjo njim in ne vem kaj še. Ti so s svojim vodstvom na čelu tokrat reci in piši, prepovedali posege v svojo suverenost, kar verjetno pomeni, da nobena kritika ni več dopustna. In o tem govori tudi gospod  (Nadaljevanje): Rupel v svojem sestavku. Mediji so vsako pripombo na svoj račun zelo glasno označevali kot napad na svobodo izražanja, človekovih pravic, itn. In o tem se mi pogovarjamo. Sme se kritizirati politike, sme se jih zmerjati, sme se lažno o njih poročati, ko pa nekdo na to reagira, ko pa nekdo to pokomentira, ko je nekdo kritičen, je pa to napad na svobodo izražanja, človekove pravice, svobodno novinarstvo, itn. Berite malo kaj novinarji pišejo o gospodu Janši, o stranki SDS. In potem, ko se zgodi kakšna reakcija, je v tej državi cela drama in je to napad na novinarsko svobodo. Kaj pa na našo svobod? Kaj pa na nas, da nas zmerja kolega iz Levcie, Kordiš, da smo kriminalna banda, nam je rekel dva dni nazaj? Pa ni predsedujoči reagiral in ga ustavil? Jaz nikogar ne zmerjam in ne dovolim, da se mene zmerja. Preberite si kakšne članke v Mladimi, kako se pogovarjajo o naših poslancih in potem po desetih in petnajstih letih blatenja smo mi najbolj grozni, ker na stvari reagiramo. In ker v, bom rekla, tako levem medijskem prostoru v enem trenutku rečemo, zdaj je pa tega dovolj, zdaj bomo pa mi naredili svojo televizijo in jo s svojim denarjem tudi naredimo. To je vse reakcija na to v kakšni situaciji smo in kaj se nam v tej državi na medijskem prostoru dogajal. In to je vse legitimno, po zakonih naše države to gre in je čisto v redu. Nekatere moti, ker solastnik prihaja iz Madžarske, ampak prej sem vam prebrala, da so običajno lastniki medijev tisti, ki se ukvarjajo z mediji in ta madžarski lastnik se ukvarja z mediji, med tem, ko ne vemo s čim se ukvarja lastnik POP TV, tudi druge privatne hiše, ne vemo s kom se ukvarja sklad, ki financira Mladino. To vas ne zanima. Tam vas ne zanima izvor denarja in nič. Zanima vas samo denar, ki ga podjetnik, ki se ukvarja z mediji na madžarskem in je solastnik Nove24, vlaga v to svojo Novo 24.  Če nadaljujem z odgovorom Ukom. Hkrati dr. Avbelj opozarja na izrazito neuravnoteženo in odkrito pristransko poročanje nacionalne RTV. Na podoben problem v javnem pismu opozarjajo tudi številni slovenski intelektualci, ki med drugim opozorijo na nedavno analizo civilne iniciative Glasno, o ideološkem aktivizmu na RTV Slovenija. RTV Slovenija javnost ne informira objektivno, temveč v informativni oddajah pristransko, neosnovano in zavajajoče kritizira delovanje demokratično izvoljene Vlade, kar je v neskladju s poslanstvom tega zavoda. In vsega navedenega je jasno, da ne gre za konkretne grožnje novinarjem, ampak zgolj poziva, da bi novinarji upoštevali svoj etični kodeks. Spet moj komentar oziroma dva komentarja. 17. aprila 2002, je Janez Markež, takrat je bil odgovorni urednik in kolumnist revije MAG, napisal, citiram:  »Kandidiral sem za člana sveta RTV. Menim namreč, da sta nacionalna televiziji in radio leglo politične in finančne korupcije, največji manipulator javnega mnenja in zato eden glavnih krivcev za propad demokracije v Sloveniji. Ker se v Svet RTV ne pride kar tako, saj je civilna družba povsem zatrpana s kandidati tipa funkcionarjev olimpijskega komiteja, v oklepaju (Janez Kocijančič), - zdaj mi pa tukajle manjka nadaljevanje, se opravičujem, ampak saj bistvo ste slišali – . Torej menim, da sta nacionalna televizija in radio leglo politične in finančne korupcije. Največji manipulator javnega mnenja in zato eden glavnih krivcev za propad demokracije v Sloveniji. Bi rada povedala, da je to novinar Janez Markež, tisti novinar, ki je pisal takole, potem je pa postal normalen. To je po besedah vodje poslanske skupine LMŠ, gospoda Goluboviča, ki je rekel, da je bil en novinar, ki je pisal desno, potem je pa postal normalen. To vidite kako vladajoča koalicija dojema medijski prostor, torej tisti, ki piše desno ali pa zagovarja desno opcijo, ni normalen, normalni so tisti, ki pišejo v skladu z levo doktrino, itn.  In, da se vrnem, ker sem govorila o tem kako, kakšna je RTV do sedanje Vlade. Moram pa prebrati en del, ki ga je povedal zadnjič gospod Kadunc, tukajle iz magnetograma. In vse tiskovne konference, ki so zdaj,  (Nadaljevanje): smo se zelo potrudili, da so zdaj take, da so tudi na ekranu v redu, da ni več vprašanja kako velik je govorec, in podobne stvari. Torej gospod Kadunc je zadnjič priznal, da so delali selekcijo, da je bil nekdo čez cel ekran nekdo je bil pa tamle v daljavi, na to kar je opozorilo gibanje Glasno. Gospod Kadunc je to zadnjič potrdil, torej da so to delali. Zraven je sicer rekel, da nič ne drži, ker njih kritizira, ampak v bistvu je sam povedal, da so potem to popravili, ker očitno je bilo veliko pritožb ne samo od gibanja Glasno za uravnoteženo poročanje, ampak še od koga drugega.  Zdaj, če nadaljujem z odgovorom, saj zdaj bo pa kmalu konec, vem da sem že malo naporna, ampak ker niso vsi tega morali prebrati…
Presednica Violeta Tomić
Nič hudega, lahko sedimo tudi do polnoči tukaj, saj je naše delo je razprava, čeprav bomo morali prekiniti ob treh, toliko da veste, da ne boste rekli, da sem jaz kriva, da slabo vodim. Pač mogoče sem preveč demokratična in puščam vsakemu, da pove svoje mnenje, tudi replike.  Izvolite.
V redu. No, zadnji odstavek tega famoznega odgovora UKOM. Ob tem se sprevrača tudi pobuda o večji racionalni porabi javnega denarja. Ob tem, ko številni mediji komaj preživijo in celo odpuščajo novinarje, se je samo v zadnjih desetih letih na RTV SLO dodatno zaposlilo skoraj 400 oseb, tako da ima danes zavod zaposlenih ca 2 tiso 300 ljudi. Če kdo poziva generalnemu direktorju RTV Slovenija, da z denarjem davkoplačevalcev ravna gospodarno, razume kot pritiske in pozive, da se odpušča novinarje, je popolna manipulacija, saj je jasno, da so novinarji le del zaposlenih na tej ustanovi. Kakršnakoli dodatno zaposlovanje ob dejstvu, da se programska shema iz dneva v dan krči, pa je v posmeh vsem državljanom, ki mesečno plačujejo to ustanovo. Torej, gospod Kadunc je zadnjič sicer tole pojasnjeval, ampak seveda, vzel samo sedemletno obdobje, ne desetletno o katerem govori odgovor UKOM, zato ker je pač hotel prirediti in polepšati videz, dejstva pa so taka kot sem jih prebrala, v odgovoru UKOM, dejstva so, da s primerljivimi televizijskimi hišami po Evropi v državah, ki so primerljive z nami, obupno presegamo število zaposlenih. Pred časom se je sicer pojavil nek graf, ki kaže kaliko zaposlenih imajo na javni RTV v kateri od držav, ampak seveda ob tem so vzeli samo absolutne številke, torej 500, 300, 2 tisoč 500, ne da bi povedali koliko ima ta država prebivalcev, kar je čista manipulacija, ampak seveda pri nas se s podatki non stop manipulira in se objavlja tisto kar kdo hoče in kakor kdo hoče.  Torej, če zaključim to moje izvajanje s sklepi, ki ste jih predlagali. Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo ugotavljata, da je odziv Ministrstva za zunanje zadeve politično motiviran, za nadaljevanje vladnega pogroma nad mediji, nad svobodo govora in nad demokratično javnostjo. Torej sprašujem vas, kje je pogrom nad mediji? Povejte in primer. Dva twitta našega predsednika pač ne moreta biti pogrom nad mediji. Poglejte vse druge twitte, kaj vse se twitta. Nad svobodo govora. Kdo komu krati svobodo govora? Kdo ne sme kaj povedati v demokraciji? Komu se, kdo je bil, ne vem, ustreljen, ko je nekaj povedal? Kdo je, komu se je kaj zgodilo, komu se je las skrivil? Kateremu novinarju, ki zagovarja svobodo govora ali pa komurkoli od nas, ker vsi imamo svobodo govora, je kdo kaj naredil oziroma česa ni smel povedati? Prosim, ker sicer ne morete takega sklepa napisati. In pogroma nad demokratično javnostjo. Torej kje vidite vi pogrom nad demokratično javnostjo? Kdo je komu kaj naredil? Kdo ne more priti tamle pa protestirati pa razlagati vse kar se komu zazdi? Celo na protestih lahko vpije, da je treba Janšo ubit. In se zato ne zgodi nič oziroma se zgodi šele takrat, ko se pač pojavijo posnetki in jih celo mora nacionalna televizija po treh dneh tudi objaviti ker seveda so se pojavili in bi pa res izpadli neverodostojni, če tega niso opazili s svojimi kamerami na tem protestu.  (Nadaljevanje): Potem imate v drugem sklepu. Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo, Vlada Republike Slovenije pozivata, naj se vzdrži vsakršnega omejevanja svobode novinarskega dela in uredniške neodvisnosti ter posegu v pravico javnosti do obveščenosti. Torej spet povejte mi, omejevanja svobode novinarskega dela. Torej, če je omejevanje svobode to, da niso mogli na tiskovnih konferencah novinarji biti zraven. Poglejte, to so naredile tudi mnoge druge države, povedano je bilo zakaj, RTV je prenašala in vsi so lahko postavljali vprašanja. Torej povejte mi en primer omejevanja svobode novinarskega dela s strani Vlade, omejevanje uredniške neodvisnosti, kjer se je koga omejevalo, da bi bil neodvisen. Ali je kdo kakšnemu uredniku kaj rekel kaj sme objaviti pa kaj ne sme? Povejte mi en primer. In pravico javnosti do obveščenosti. Česa niso mogli, o čem javnost ni bila obveščena, ker je nekdo ne vem kaj naredil, poklical na RTV in rekel, tega ne smete objaviti. Torej, v tretjem sklepu pa rečete, da predlagate Vladi, da na Svet Evrope in veleposlaništvo držav članic in opazovalkam Sveta Evrope nemudoma posreduje opravičilo. Halo, opravičilo za nesprejemljivo zavajajočo in nedostojno komunikacijo. Torej, povejte mi kaj je bilo nesprejemljivega v tem dopisu, ki sem vam ga prebrala celega. Kaj je nesprejemljivo? Da se pove, da izhaja iz komunističnega režima. To je resnica, to ne more biti problem. Kaj je zavajajoče? Po vsakem odstavku sem vas vprašala kaj ne drži od tega kar je bilo zapisano. Bomo videli kaj mi boste odgovorili. In nedostojno komunikacijo. Torej kaj je v tem nedostojnega? Ali razumemo te izraze, kaj je nedostojno, kaj je zavajajoče, in tako. Povejte kaj je v dopisu, v odgovoru UKOM nedostojno.  Torej kolegi, najprej je treba vedeti na kaj se sploh nanaša, na kaj odgovarjate, o čem želite razpravljati. in drugič bi prosila, da nam potem v gradivu daste tudi prevod odgovora UKOM o katerem govorite. Mi se vedno pogovarjamo o stvari, pa je nimamo pri sebi. Pri nas se vedno pogovarjamo o posledicah, ne o vzroku, da je nekaj nastalo, da je nek tvit nastal, ne o tem kaj je nekdo napisal pa žalil pa… Tisto kar nam je kolega prej govoril o primeru dveh novinark, veste, to je bila reakcija na to, da je nekdo zapisal, ena od teh novinark, da so ljudje, ki protestirajo pred sodiščem plačani, kar je bila laž, in potem nekdo na to reagira in iz reakcije naredimo slona, ne pa iz prvotnega. In tukaj je stvar čisto ista. Kdo je poslal na Svet Evrope dopis v katerem je rekel, da novinarji delajo v naraščajoče strupenem ozračju, kar naj bi bila zasluga nove Vlade, zlasti pa premiera Janeza Janše, in da se gospod Kadunc, da je gospoda Kadunca strah, tam vas ne zanima kdo je to napisal in to je bratenje, poglejte, to jaz ne vem, če nekdo reče, da se naraščajoče pokvari medijski prostor, če smo med tem za dve mesti napredovali na področju medijske svobode, ravno v teh dneh smo brali novico, da smo iz 34. mesta prišli na 32. mesto. Skratka, sklepi ne odražajo nobenega resničnega stanja, zato bom jaz seveda proti. Še enkrat, dokler bodo v društvu novinarjev zastopali takile ljudje, se zelo težko razburjajo, če napiše stavek, da večina medijev izhaja iz komunističnega sistema, ker ga očitno še danes živijo. In oba sta urednika pomembnih časopisov, ta trenutek.  Hvala lepa.
Najlepša hvala.  Zdaj pa, izvolite predlagatelj.
Presednik Matjaž Nemec
Hvala lepa sopredsedujoča. Naj preberem, dovolite mi, da preberem samo nekaj pooblastil. Gospa Eva Irgl je prisotna kot članica izpraznjenega mesta Poslanske skupine SDS, gospod Samo Bevk nadomešča mag. Meiro Hot, gospa Nataša Sukič  (Nadaljevanje): gospoda Primoža Siterja, mag. Marko Koprivec nadomešča mag. Meiro Hot. Tukaj je očitno… Ne, saj je v redu, ne. Ja, drži. Ter gospod Željko Cigler nadomešča dr. Mateja Tašner Vatovca.  Izvolite.
Najlepša hvala. Tudi jaz imam dve pooblastili. Namreč poslanka Nataša Sukič nadomešča tudi pri kulturi, Primoža Siterja in Andrej Rajh nadomešča Marka Bandellija.  Zdaj pa, kakorkoli sem bila jaz… Ja, replika? Replika samo Bevk. Prosim.
Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim! Naj povem najprej, da sta danes najbolj znana nekdanja komunista, predsednik Vlade in predsednik države, zato jaz ne vidim v tem nič hudega, če je kdo nekoč bil član Zveze komunistov Slovenije.  Bi se pa rad oglasil na prejšnjo razpravo, kajti ko sva prejšnji torek s kolegom Nemcem replicirala, sva replicirala na navedbo direktorja UKOM, Urbanijo, ki je dejal, »če se komu tukaj zdi normalno, da je bil lahko predsednik programskega sveta dr. Jernej Pikalo, dvojni minister, potem ne vem kje smo. Midva sva se obregnila ob to laž, kajti Jernej Pikalo je bil član programskega sveta RTV Slovenija še predno je postal minister v Bratuškovi Vladi in kasneje tudi minister v Šarčevi Vladi. Postal je predsednik programskega sveta kot univerzitetni profesor brez politične funkcije.  Sedaj pa še navedba, ki je bila tudi netočna glede dr. Janeza Kocijančiča. On nikoli ni bil član zveze komunistov oziroma ni bil predsednik Zveze komunistov Slovenije, pač pa je bil prvi predsednik Združene liste socialnih demokratov od leta 1993 do 1997., res pa je bil kasneje predsednik Sveta RTV, vendar takrat v skladu z veljavno zakonodajo. Tako, da tukaj ne vidim nič narobe. Bil je v programskem svetu RTV Slovenija kot predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Toliko za enkrat.  Hvala lepa.
Najlepša hvala.  Zdaj pa je k razpravi prijavljena Violeta Tomić, to sem jaz in dovolite mi, da razpravljam kot poslanka Levice. Tokrat in potem bom seveda nadaljevala kot predsedujoča.
Najprej naj kot poslanka Violeta Tomić vzamem v bran predsedujočo temu odboru Violeto Tomić, kajti vse vaše obtožbe so bile zelo arbitrarne, vrstni red mi naredi sekretarka, gospa Marjana Starič in jaz jo zelo spoštujem. In veste, ta seja je zelo naporna. Tukaj smo od komunistov, ki so se obrnili na skrajno desno do komunistov, ki jih tega ni sram in potem je treba zelo nekako vsa ta proceduralna po demokratični poti tudi omogočiti. Ne glede na to, da potem vaša stranka…, nekaj moramo razčistiti. Govorim kot poslanka. Vi govorite kot da je desnica samo SDS. Napaka. In vse kar je levo od SDS je levica. Napaka. Živimo v demokraciji že 30 let in ni res. Res imate 5 % medijev, ki so izključno strankarska trobila, ampak jih niste omenili pri svojem poročilu Sveta Evrope. Jaz sem glavna poročevalka Sveta Evrope za pravice LGBT skupnosti, generalna poročevalka in tukaj sva se srečala z gospodom sekretarjem, ja. In vsi organi Sveta Evrope nas intenzivno opozarjajo na sovražni govor. Sovražni govor, ki rojeva sovražna dejanja, vse se pa nekje procedura ven iz lažnih novic. V glavnem, in zdaj številna opozorila prejemamo, da se Slovenija pogreza v novi avtoritarizem. In premier trenutni, Janez Janša, nadaljuje obračun z vsemi, ki pač ne spoštujejo lik in delo njega, kakorkoli govorijo o demokraciji, je njegova miselnost popolnoma totalitarna. In ko govorite  (Nadaljevanje): o medijih tudi, pa dajmo življenjepis, ki ga je Janez Janša napisal leta 1983, 1985, poglejte. Družbenopolitično novinarska aktivnost, opravljal sem vrsto funkcij v ZSMS, v Zvezi komunistov, SZDL in delegatskih skupinah. Med drugim sem bil predsednik osnovne organizacije in predsednik občinske konference ZSMS, član predsedstva OKSZDL, njegovih komisij ter komisij pri občinskem komiteju ZKS, član različnih republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Trenutno sem član nekaterih organov pri predsedstvu RKZSMS ter predsedstvu RKSZDL ter član republiške konference SZDL Slovenije. Leta 1985, ko smo mi imeli cel partijski komite v Cankarjevem domu, ko smo igrali Krst pod Triglavom, ko je bil plakatna afera, ko smo kulturniki vodili demokratizacijo družbe. Pa ne bom šla dlje v tem. In potem se seveda človek spravlja na vse tisto kar je bil, ubija komunista v sebi, ubija ravno tiste medije pri katerih je delal. Bil sem odgovorni urednik občinskega mladinskega glasila, član večih uredništev in izdajateljskih svetov, svoje novinarske prispevke pa sem objavljal v Mladini, Delu, kot je kolega Grims kazal kaj je bilo Delo takrat, Tribuni, strokovnih revijah in drugih publikacijah. Sodeloval sem pri pripravi večjega števila aktualnih oddaj na radiju in televiziji Ljubljana, naslednja tarča, radiotelevizija in na Radiu Študent. Uredil sem tudi nekaj publikacij, ki jih je izdala republiška konferenca ZSMS ter sodeloval pri urejanju posebnih prilog tednika Mladina.  Torej, kaj je zdaj to, samoobtoževanje, samoočiščenje, pač časi so bili taki, in če ne bi takrat Zveza komunistov bila toliko znotraj sebe nekako, bi rekla, barvita, bi se figo zgodila osamosvojitev. In enim očitno to ni všeč. Orban je ravno tako koreli komunist. In samo to jih zanima totalna oblast, kot je bila v glavah nekaterih v takratni zvezi komunistov. In vsi, ki niso navdušeni nad tem likom in delom JJ, smo kriminalci. In poglejte, vzporedno s to sejo tvitajo vaši podaniki in potem smo ne vem kaj. Jaz sem, spim, sem zadeta, kolegica tukaj je, kaj je že, modrc, on je nitka, jaz sem kursadžija. Ali je to pravica do obveščenosti? Nikoli nisem bila drugače kot popolnoma prisebna na nobeni seji, predvsem če jo vodim pet, šest ur in ne morem niti do WC-ja. Skratka, to kar počnete, je samo netenje sovraštva, ni nobeno informiranje in govorim samo o SDS trobilih, strankarskih, nikakor ne o desnici ali pluralnosti medijev.  Sedaj glede vodenja, pa mi je žal, ker kolegice Irgl ni tukaj. Jaz vodim, Violeta Tomić, vodim to sejo v skladu s Poslovnikom in po svojih najboljših močeh. To, da vam ni všeč moje mnenje do nekaterih stvari, to je postranskega pomena. Zdaj, kaj mi je rekel gospod Šircelj, trenutni minister. Pustimo to, da v Poslovniku piše, da predsedujoči tolmači Poslovnik in to sem ta trenutek jaz. Šircelj je rekel, kot predsednik odbora delaš kar hočeš. Jaz te svobode si še nisem vzela. Potem gospa Irglova, jaz sem nehala na peticije hoditi, ker mi je jemala besedo in me pošiljala nazaj v teater. Za razliko od nekaterih jaz imam kam, ker me moji kolegi iz umetnosti cenijo in kulture in imam kariero za sabo ca 35 let delovne dobe. Potem pridimo do kolega Breznika, ki je vodil Odbor za kmetijstvo. Kaj se je zgodilo na hearingu ministrice? Ne veste, pa bom povedala vsej slovenski javnosti. Sekretarka, ki je tako kot naša Marjana tukaj, ker mi kolega Breznik ni dal besede za proceduralno, mi je dodala Poslovnik. Ta sekretarka je bila odstavljena tisti dan, sekretarka, ki ima 40 let delovne dobe  (Nadaljevanje): v tej hiši in je dve leti pred penzijo. Oprostite, o čem se vi pogovarjate. Jaz vodim sejo spoštljivo, tudi do vas, s katerimi se ne strinjam. Nikoli si pa nisem dovolila tega kar si je Breznik dovolil, ki je bila samopromocija non plus ultra in celo ustrahovanje zaposlenih, toliko o vodenju Violete Tomić.  Zdaj, gremo naprej. Vaš predsednik oziroma trenutni predsednik Vlade, Janez Janša, on ne samo, da obračunava z vsemi novinarji v Sloveniji, se pravi, medijske prostitutke in podobno, imeli smo na seji kulture že te nekulturne zgodbe, ampak on se je zdaj spravil tudi na tuje novinarje, če se ne strinjajo s tem kar on je. Novinar Der Sipegel je dobil odgovor »you antifa boy«, te poznamo. Kdo zmerja nekoga za antifašistom? Koga motijo antifašisti? Mh… Iste, ki jih moti zvezda, ki se je borila proti fašizmu in jaz jo bom s ponosom, kolegica Jerajeva, vedno nosila, kajti rdeča zvezda je tudi Slovenijo leta, v 90-tih, v začetku 90-tih osvobodila, kajti vsa teritorialna obramba ne glede na to koliko retuširate slike, je nosila na kapah rdečo zvezdo. Vsak policaj je bil član zveze komunistov in vaš kolega Gorenak jih je krepko novačil v komunistično partijo, Violeta Tomić ni bila nikdar članica komunistične partije, ker se ne postim pod nobeno komando. Bil pa je, kot je prej omenil predlagatelj, moj kolega sopredsedujoči, Janez Janša kot smo prebrali, izrazito in strastno vaš Zver, Brazigar, Gorenak, Šircelj, Krkovič, skratka Janez Janša je edini predsednik ene stranke v tem parlamentu, ki izhaja direktno iz partijske šole in vas tudi tako fino zna pošlihtat, kot vojsko. Mi to nismo, mi živimo že 30 let za božjo voljo v demokraciji. Kjer ste vi ostali, jaz ne vem, ampak verjemite mi, da tega ne bomo dovolili, res ne bomo dovolili, kajti cela Evropa drsi v novi fašizem, nekako mnoge spominja ta čas za konec 30-tih let prejšnjega stoletja in veste, smo drugačni. Danes smo bolj povezani, bolj bi rekla, razgledani in razsvetljeni, informacije hitreje širijo in ne boste ljudi tako hitro odpeljali v kakršnokoli hujšo stvar kot je že. Skratka, saj te poznamo, antifa boy. Vam se zdi to čisto normalno, ne. Potem, ko gospa Serena Tinari omeni da, to je švicarska novinarka, da predsednik vlade Janez Janša uporablja nek nedostojen jezik, ki jo spominja na neke druge kontekste, jih tudi napada. Zdaj, zgodovina SDS-ovega pritiska na medije, ne govorim o desnici, desnico spoštujem, zdrava desnica obstaja, SDS je zgodba zase. Ko sem prvič prišla v ta parlament sem videla, da so samo rušili in podirali, tako da se res sprašujem koliko imajo v resnici radi Slovenijo in ali je to samo vojna enega človeka in maščevanje za bog ve kaj. Skratka, zgodovina je dolga in pestra. 13. februarja 2020, je na vprašanje Mete Roglič iz častnika Dnevnik, ji je zabrusil, če se vi vmešavate v našo stranko, se bomo, tudi vi v vašo uredniško politiko, saj smo v svobodni državi. Kaj ima predsednik Vlade, stranka, z uredniško politiko nekega častnika? Zakaj bi se vmešavali v uredniško politiko. In seveda Dnevnik je odgovoril, da pred političnimi grožnjami ne bo klonil in tudi Društvo novinarjev Slovenije je takrat obsodilo napade na novinarje in so obsodili tudi intenzivne napade na določene novinarje in medije, ki se drznejo poročati o financiranju slovenskih medijskih podjetij v madžarski lasti. Se pravi, Nova24, Nova obzorja, vam se ne zdi nič sporno, da je zdaj gospod Hojs, ki je bil direktor te firme, zdaj minister za notranje zadeve. Da je  (Nadaljevanje): Mahnič grozil šefici policije, »boste že videli«. Mislim, a to vse demokratično ali kaj. In govorite to zdaj, zdaj pa nek novinar je pa kandidiral nekje. To so hujše stvari. Skratka, v Dnevniku so takrat opozorili, da so načini diskreditacije in intenzivnost napadov prešli v fazo, ko predstavljajo resno nevarnost za novinarje, medije in grožnjo demokratičnosti. V Društvu novinarjev Slovenije so tudi zapisali, pa bom prebrala in citirala. »Fotomontaže okrvavljenih slik, druga vizualna orodja, žaljivi članki, ki se spuščajo na osebno raven in druge metode so namenjene ščuvanju in kratenju svobode izražanja, končni cilj pa je preprečiti objavo zgodb - se pravi, da bi se samocenzurirali – ki so neprijetne za lastnike, politične zaveznike in podpornike slovenskih medijskih podjetij v madžarski lasti. Poleg tega v novinarskem društvu opozarjajo, da so na številnih medijskih platformah ustvarja klima sovraštva do novinarjev z osebnimi manipulacijami in diskreditacijami.«  Tako, da ni problem lastništvo medija, problem je, če nekdo, ki ima tukaj ozemeljske politične in druge težnje preko določene in samo ene stranke, prihaja v naš medijski prostor in predvsem vprašanje kako bomo to vrnili. Zdaj vemo, da se FIDES kar nekajkrat otepa na nivoju Evropske unije s temi očitki, da so nedemokratični. Zdaj vemo, da je Orban prevzel absolutno oblast in ukinil parlament. Zanima me ali se vam zdi to prav ali bomo mi to isto usodo doživeli. In predvsem lani so hoteli FIDES iz European People's Party izključiti, EPP jih je hotel zaradi teh praks izključiti. Takrat sem srečala gospoda Zvera in Janšo, ki sta šla ga podpreti in me zanima kako se bo tokrat SDS opredelila glede izključitve FIDES-a iz njihove Evropske politične družine, ne. Ena redkih je, ki se za ta ukrep še ni izrekla. Ali bo to vplivalo potem na nadaljnje financiranje SDS-ovih trobil ali kaj.  Skratka, to kar smo dobili tukaj kot ta depešo poziv, skratka, gre za kršenje integritete institucije ministra, Ministrstva za zunanje zadeve, Evropskega sveta in diplomatskih odnosov, zato je moje mnenje in mnenje stranke Levica, da bi Logar moral odstopiti. Pa po tistem kar smo včeraj v Tarči videli, mislim da bi še marsikdo v tejle Vladi moral dostopiti, ampak ker nima toliko integritete, bi očitno, jih bomo morali mi odstopiti. In tukaj se strinjam z Grimsom, da imamo negativno kadrovsko politiko v Sloveniji, in da ni odgovornosti. Je pa RTV zakon, kot mu včasih rečejo, kolega Grims, zagrimsan. Ko sem jaz delala na RTV, javni RTV, nisi smel voditi kviza, nastopati v otroški oddaji, če si bil član neke stranke, danes se tam za nadzorni programski svet pulijo stranke, ki imajo svoj vpliv preko tega, kar je popolnoma nedopustno in neprimerno. Skratka, dvomiti v politiko SDS in lik in delo velikega Janeza Janše, ki je peš hodil v Jajce, sodstvo, opozicija, državljanov stroke, kulturnikov, civilne družbe, nevladnih organizacij, itn., skratka v dveh tednih je ta Vlada zamenjala dvakrat vodstvo NIJZ. Kar dvakrat. Drugo so menjali človeka, ki so ga sami nastavili, vendar ni kimal, lahko je kot strokovnjak si dovolil reči o epidemiji to kar pač je mislil, po svoji stroki. In ker si je drznil izraziti strokovno mnenje, ki ni bilo v skladu s partijsko linijo, je bil odstavljen. In za SDS ni samo problem NIJZ, lotili so se tudi svetovne zdravstvene organizacije, World healt organization, ker so mnenja, Worls healt organization, pač drugačna od mnenja SDS in predvsem Janše. In Janša je napisal predsedniku, na tviter on kar piše, naj odstopi s pripisom »takoj«. Se pravi, zdaj kadrujemo že v  (Nadaljevanje): evropskih institucijah. Zanimivo. Skratka, zamenjali ste tudi vodjo Kriminalistične policije, ker so vodili kriminalistično preiskavo o madžarskem financiranju SDS-ovih medijev in zdaj nastavili kandidata s kartoteko, ki je bil v preteklosti osumljen šikaniranja in spolnega napada. Ja. Negativna kadrovska selekcija. Se strinjam. Neverjetno. In da se izkorišča ta pandemija koronavirusa za takšne stvari, je res znova še bolj podlo, še bolj podlo. Mi smo bili tiho in smo pustili Vladi naj se spopade in smo pomagali kakor smo vedeli in znali, vendar kaj je Vlada naredila. Nastavila je sumljive kadre, ki so si začeli v žepe tlačiti davkoplačevalski denar kot radi rečete, vsi vprek in zdaj bodo absolutno odgovorne inštitucije morale to preiskati. SDS zase pravi, da so borci proti totalitarizmom, vendar se ves čas obnašajo kot ena popolnoma poblaznela partija iz enega drugega časa, ki sploh ne trpi nobenega govora. Skratka, uredniki pa so člani Udbe in novinarji, bili, ne. Poglejte, po 30. letih bi potem skoraj vsi novinarji morali biti tam okoli 60, 70 let stari. Tako, da tole je res ne…, ampak madžarski režim v utišal opozicijo in verjetno bodo po svojem političnem mecenu, ki jih za to bogato plačuje in tukaj ima že kar precej Prekmurja pod svojo oblastjo, čaka še Luka Koper, bog ve kaj še, s čim bomo vse morali plačati te zmage, male zmage nekega ambicioznega politika.  Skratka, tukaj smo tudi poslušali, da so mediji bili lastninjeni s strani levice, kar naprej levice, levica, vse kar ni SDS je levica. Jaz moram reči, da temu ostro nasprotujem. Mi pač, jaz vem, da sem levica, ni pa vse levo od SDS levica. Naše državne preteklosti je SDS prodal državne deleže v Mercatorju, Bavčarju in Šrotu, velikemu nadpoštenjaku, obema, ki sta baje zdaj, nista več v zaporu, od kar je njihov prijatelj na oblasti, v zameno za vpliv na častnik Delo, na ta komunajzerski grozen častnik Delo, ampak so Mercator žrtvovali in toliko delovnih mest in toliko, bi rekla, kmetijskih produktov, ki so se preko Mercatorja prodajali, itn., za to, da bi dobili častnik Delo, ker se pač SDS zelo dobro zaveda, da je informacija pomembna in od tod tudi ogromno portalov.  Zdaj ne vem koliko je teh portalov, ki so povezani z SDS. Jaz bi bila vesela, da to kar je gospa Jeraj predlagala, da to res naredimo, eno evidenco v državi. Zdaj imate ministra za kulturo in pričakujemo to. Slišim, da ima kolega Dejan Kaloh nek portal e-marobor pa Politikis, kjer so nabijali sopredsedujočega mene in kolegico, katastrofalno in brez kakršnihkoli argumentov. Skratka, če so za SDS dejstva drugačna, je toliko slabše za dejstva. Mene zanima zdaj, ta dopis, pa rečite mu kakor hočete, je čisto amaterski, in če minister Logar o tem ni vedel pravočasno, potem svoje delo katastrofalno slabo opravlja, če je pa vedel, pa je seveda v svoji znani aroganci slab, zelo slab minister. Ta dopis je žaljiv in krši res vsa pravila. In res me zanima kako je možno, da v času največje zdravstvene krize v zadnjih stotih letih, ko ste sami rekli, da ni čas za nove konflikte, ampak za varovanje človeških življenj, skrb za vzdržnost zdravstvenega in drugih sistemov, kako si drznete ogrožati demokratično ureditev, demokratične vrednote  (Nadaljevanje): Evropske unije in Slovenije in krniti ugled in nenazadnje ogrožati varnost lastnih državljanov in varnost Republike Slovenije v mednarodnem prostoru. Včeraj si poglejte vsi, ki se še niste, oddajo Tarča in videli boste koliko vojnih dobičkarjev, kajti izredno stanje je kot vojno stanje, borimo se z virusom, koliko je trenutno na delu ljudi, ki brez kančka morale urejajo posle za podjetja svojih hčera, mamic in tako naprej. Vsak od koalicijskih poslancev, ki podpira to početje, je sokriv. Je sokriv in prej ali slej, če bodo tudi sodišča drugače odločala, vas bodo državljani sodili.  Skratka, zakaj depeša sploh nikjer ne omenja POP kanala, A kanala, ki so nastali v času teh 30. let? Zakaj ne omenja tega spornega madžarskega financiranja medijev SDS v Sloveniji, kajti to sporno financiranje je prišlo celo na dnevni red v Evropskem parlamentu, tik pred izbruhom epidemije COVID-19. Ne omenja nobenih groženj in nesprejemljive retorike predsednika vlade Janeza Janše do javnega servisa RTV Slovenije in veste, delo ene televizijske hiše ni odvisna od števila prebivalcev, ampak od programa. In vmešavanje v uredniško politiko, ki jo je eksplicitno Janša napovedal novinarki enega najbolj branega dnevnih časopisov, med tem pa, ko zlorabljate medijski prostor in ga obkladate z očitki o pristranskosti medijev, pa v isti sapi skrivate ključne in skrajno problematične podatke, ki vladajočo SDS zelo jasno povezujejo z mediji, ki so celo predmet preiskav. Dobro, zdaj bodo preiskave potekale težje, ker so na policiji preiskovanci. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje vaše medije zaradi sumljivih denarnih tokov. Vemo, da ste imeli tudi Džudžičeve v Bosni, kar pol milijona so pošiljali, Orban je pošiljal kar dva, sigurno ne na lepe oči in medij ne ustvarja dobička, torej je investicija v nekaj kar je mogoče ta trenutek neoprijemljivo. Skratka, imeli smo ravno pred padcem Vlade sejo Odbora za kulturo zaradi spornega madžarskega financiranja. Takrat ste s proceduralnimi uspeli skoraj sesuti sejo. In če skušam kolikor toliko držati red na tej seji, seveda potem najmanj spim na tej seji, če nisem zadrogirana z davkoplačevalskim denarjem. Mislim lepo vas prosim, naj vas bo sram. V ljudeh spodbujate najbolj negativna čustva, čustva sovražnosti, izključevalnosti, ki vodijo vedno v nič dobrega.  Zdaj mene zanima do kdaj se bo ponavljalo v nedogled nevarna in škodljiva praksa širjenja lažnih novic. Ljudje so zmedeni, saj ne vedo več kaj je res. Medijski zakon je pripravljen, in če ne bi padla Vlada, bi imeli že ta medijski zakon v obravnavi, zdaj bi že bil v veljavi. Veste, govorite o svobodi govora, tudi na sestanku, ko smo bili v, mislim da v Parizu, preko Sveta Evrope je prišel človek, ki je govoril o svobodi govora. Takoj sem vedela, da spada v skrajno desnico. Ja, svoboda govora, svoboda je odgovornost. Svoboda ni svoboda samo za tistega močnejšega. Vedno moraš tehtati svobodo in pravičnost. Kje je tukaj pravičnost? Skratka, ta lažni in sovražni diskurz je uničil medijski prostor Slovenije in zdaj to še z diplomatskimi depešami izvažamo, na državnem nivoju in na škodo in na račun vseh državljanov Republike Slovenije. Ja. Opozorilu partnerskih organizacij Sveta Evrope, mednarodnega inštituta  (Nadaljevanje): za tisk, IP, organizacije Artical 19, Evropske radiodifuzne zveze EBU ter Evropske in mednarodne novinarske zveze EF, IFJ so zapisali, da gre za zadnji v valu incidentov, ki vključujejo oblastne grožnje in žalitve zoper slovenske novinarje in medije v zadnjih mesecih. Zdaj, jaz res si želim, da slišim koalicijske poslance, niste vedeli o tem, je rekel SMC. Obljubili ste, da ta koalicija ne bo ideološka koalicija, v dobro države ste se pridružili tej skrajno desni struji, vendar res si želim, da se opredelite do tega blatenja Slovenije, popolnoma enostranskega. Zanima me tudi, okej, RTV je Janša prek tvita napadel, ne širite laži, plačujemo vas zato, da v teh časih informirate ne pa, da zavajate javnost, očitno vas je preveč in ste predobro plačani. Ali je to civiliziran diskurz? To so grožnje po odpuščanjih, po zmanjševanju plač. Ja, 400 so jih zaposlili. Koliko jih je šlo v pokoj v tem času? Ste kdaj od blizu gledali kakšno oddajo kako nastaja? Vse to so relevantna vprašanja, veste. In seveda, po včerajšnji Tarči, naj se spet vrnem, je popolnoma jasno zakaj si želi stranka SDS podrediti javno RTV, ker je razkrinkala nečedne posle z maskami. Razkrinkala popolnoma nemoralne in nedopustne rabote v enem mesecu, ko je spraznjena državna blagajna in še zadolžili nas boste za nekaj, še naše otroke in vnuke za nekaj kar nismo potrebovali kar je nefunkcionalno, in potem gospod Počivalšek reče, da bo maska super, samo če naj se gumica zamenja iz rdeče v belo. Pa koga, koga ta Vlada farba? Res se sprašujem, kako je možno, da imate vernike, ki to še vedno kupujejo. Ja, razumem kako. Vprašanje je retorično.  Skratka, okej, UKOM je samostojna strokovna služba Vlade, katere glavna naloga je skrbeti za zagotavljanje javnosti Vlade, dela Vlade in obveščanja o delu njenih predstavnikov. Zdaj me zanima ali boste zamenjali vede direktorja UKOM, če se izkaže njegova odgovornost in je povzročil mednarodni incident. Mh… Ali pa direktor Urbanija zgolj krije hrbet nekomu drugemu? Stranke koalicije, Desus, SMC in Nova Slovenija so javno sporočile, da se ministri in stranke distancirajo od vsebine pisma, zato res ne vem zakaj je mladi kolega Perič tako grozljivo z istimi besedami kot SDS zagovarjal to, ta dopis, ta karkoli že je. Distancirate se, menda. Ali to je bilo 7. aprila? V redu. Mogoče je danes čisto drugače in z depešo niste bili seznanjeni. Zanjo naj bi izvedeli iz medijev tako kot mi. Torej, da nimate informacij kdo natančno je depešo v imenu Vlade odposlal in zato je ta seja, da izvemo kdo natančno je podpisan pod to depešo. Kdo? Zdaj govorite o milijon stvareh, zavajate, izgubljamo čas. Kdo je tista oseba, ki je podpisana pod dokument? Ali pa, dajmo reči, kdo jo je poslal? Zdaj, ali je to demokratičen princip vodenja Vlade, me zanima? Da samo en človek in vse služi temu enemu človeku, nedotakljivemu velikemu vodji. Jaz nimam stahospoštovanja do nikogar in ravno tako nisem bila nikoli članica nobene partije, ki bi mi zapovedovala kakršnokoli poslušnost. Tudi Svetlana Makarovič ni bila, je bila pa tarča mnogih slabih praks te iste partije, vendar še vedno ve kaj je partija in kaj je zvezda. In res hodimo na te dogodke, vendar nekateri poslanci SDS  (Nadaljevanje): hodijo pa na ustaške proslave, tam kjer kljukasti križ visi za njimi. Ali to je v Evropi, ki je nastala na temelju natifašizma, 9. maj je dan Evrope, 9. maj je dan zmage nad fašizmom, ko bo zavladal fašizem znova, kolegice in kolegi, in državljanke in državljani, Evrope ne bo več, take kot jo poznamo sigurno ne. Zato je nevarno in izjemno nevarno, da je vladajoča stranka v tej državi odvisna od denarja skrajno desničarskega režima sosednje države in tukaj se postavlja res upravičen dvom v suverenost same države kakor tudi teh medijev. Skratka, sprašujem se, kaj bomo morali dati za to kupčijo SDS z Orbanom, kajti vemo, da ima madžarska številne politične, ekonomske, ozemeljske, kulturne in druge interese. Tukaj imamo zdaj projekt Luke Koper, Petrola in drugega in novinarji poročajo seveda o teh stvareh in ni prav, verjamem, da vam ni prav, vendar novinarji so za to, da nas informirajo, na žalost tudi mi poslanci večkrat izvemo kakšno stvar od novinarjev, na žalost, pa bi jo morali od kje drugje. Celo poslanci koalicije zvedo od novinarjev.  Tako da, jaz bom končala s svojo razpravo in naj vas opozorim, da je ta odbor pomemben ravno zaradi tega, ker ohranja kulturo in resnico o vsem in nikoli ne bomo dovolili, da bi ena manjšina, ena osmina vas je volila, spoštovani, trenutni voditelji države, ena osmina državljanov, sedem osmin vas ne mara zaradi vašega sovražnega načina, zaradi tega, da so vsi vaši sovražniki. Nekoč smo gledali risanko o Kalimerotu, ki je ves čas govoril, čakajte, ko bom jaz zrastel se vam bom vsem maščeval. To ni demokratično kar počnete. Ni demokratično. In upam, da bodo ti načini šli na smetišče zgodovine.  Hvala.
Branko Grims postopkovno.
Hvala.  Glede na to, da vi vodite sejo, kar na vas naslavljam. Prvič vam predlagam, da si ogledate kakšen dokumentarec iz časov vojne za Slovenijo, potem boste videli da tisti, ki so Slovenijo napadli, so jo napadli pod znakom rdeče zvezde pa srpa pa kladiva. Tisti, ki pa smo Slovenijo branili in zmagali v vojni za Slovenijo in zato danes lahko tukaj sedimo, smo pa nosili slovenske simbole, slovenski grb, slovensko zastavo. To je prvo kar je treba opozoriti glede na vašo razpravo.  Drugo pa. Dol v knjižnici kjer sem ponavadi zelo osamljen kadar grem, imajo eno krasno knjigo, to je slovenska ustava s komentarjem, večih avtorjev, priporočam v branje, potem boste, upam, nekoč razumeli kaj pomeni svobodna gospodarska pobuda, kaj pomeni pojem pravica do obveščenosti in kaj pomeni pojem svoboda javne besede.  Hvala.
Hvala.  Na vrsti je mag. Branislav Rajić, za njim pa bo na vrsti Nik prebil. Prosim.
Hvala lepa gospa predsednica.  Prednost funkcije predsednice je ravno v tem, da lahko usmerja tok seje in to, da si zaželite odgovorov na vprašanja in me takoj dobite po zaporedju. Ali ni to tako lepo naključje?
Je.
Namreč, ko smo izvajali prvo sejo v celih šestih urah razprave, trije poslanci SMC nismo uspeli proti do besede, zato smo utrpeli kar zajetno kritiko javnosti. Moram povedati, da sem se na koncu seje ob prekinitvi pozanimal pri predsednici glede zaporedja in sem videl zanimiv papir na katerem so imena bila napisana v različnih položajih na papirju in šele v drugi polovici tega lista po nekem zaporedju tudi niso bila oštevilčena. To seveda zbuja dvom o možnostih določenih manipulacij, jaz pa to ne bi zdaj naprej  (Nadaljevanje): insinuiral, mislim da je pametnemu dovolj. Za nas vsaj premislek, da bi mogoče v Poslovnik dali pobudo, da bi seznam prijavljenih k razpravi na sejah delovnih teles mogoče bil javen, tako da tovrstnih manipulacij ne bi moglo biti v izvajanju. Če se pa vrnem še k vaši vzporedbi same sebe za Svetlana Makarovič, gospa predsednica, jaz mislim, da se vseeno precenjujete.  Bi pa se vrnil zdaj na temo na Ministrstvo za zunanje zadeve, so zapisali, da Vlade držav članic Sveta Evrope imajo možnost, da na platformo Sveta Evrope posredujejo reakcije na objave o domnevnih kršitvah medijske svobode. Torej, če je naša Vlada, Vlada Republike Slovenije poslala odziv, gre za njeno uradno stališče, zato nas v SMC seveda skrbi, nas mora skrbeti zakaj o tem nismo bili obveščeni ali konzultirani. In zagotovo bi kot sredinska stranka prispevali k zagotavljanju večstranskega pogleda in k boljši politični uravnovešenosti. Namesto tega pa smo za objavo izvedeli iz medijev, ko se je že dodobra in utegnem tudi okvalificirati precej in preveč vžgal ta politični parket. Čeprav naš minister za zunanje zadeve zanika svojo vpletenost v nastanek te objave in jaz mu nenazadnje lahko verjamem, ta izjava vendarle zdaj stoji v evropski virtualni in realni zavesti. Ker pa si vsi od nje naenkrat perejo roke, moramo vsaj sprejeti dejstvo, da gre za neodgovorno ravnanje. Da gre tudi za blatenje ugleda Republike Slovenije v obliki o kateri in vsebini v kateri je zapisana, najhujše pa je to, da poglablja po nepotrebnem napetosti v naši družbi in seveda nadaljuje vojno proti medijem namesto ukrepov za zaščito svobode in neodvisnosti novinarskega dela. Če pogledamo po celotni Evropski uniji, se lahko vprašamo kaj nam je tega bilo treba, da sami izpostavimo Slovenijo v sklop držav ker se dogajajo problematične in nesprejemljive prakse omejevanja svobode novinarskega dela ter celo pritiski in odvzemi prostosti novinarjem. Če je kdaj sicer novinar ostal brez prostosti, to ni bilo zaradi njegovega novinarskega dela pri nas v naši državi in to nam je zagotovo v ponos in o tem je tudi treba nekaj povedati.  Notranjepolitično gledano, objava na spletni platformi Sveta Evrope, če ne bo umaknjena, bo implicirala, da se v imenu Vlade Republike Slovenije z mednarodnimi inštitucijami komunicira enostrankarsko brez seznanjanja in brez soglasja drugih koalicijskih partnerjev. Ta objava tudi priča o enem precej težkem zgodovinskem bremenu, ki je mogoče enostransko prikazano in ne odslikava dejanskega stanja. Tudi zato predlagamo umik te objave iz spletne platforme Sveta Evrope. Ker nanjo Vlada kadarkoli lahko pošlje nov dokument in pričakovati bi bilo, da bi z vsebino nove objave bila seznanjena vsaka koalicijska partnerica, pričakovati je tudi, da nova objava aktualizira svojo sporočilnost in vsekakor strne ta dolg zgodovinski povzetek celotne zgodovine razvoja medijev v času prejšnje SFRJ, kar recimo ni verjetno potreben. Za ustvarjanje celovite slike o medijski svobodi pri nas, je neizogibno nujno tudi predstaviti ozračje poizkusov groženj in nesprejemljive retorike politikov do medijev. Pa tudi to, ker je v Evropskem parlamentu že potekala razprava o spornem financiranju dela slovenskih medijev iz tujine, objektiven poročevalec tudi tega ne bi smel zanemariti in s tem bo izkazal svojo kredibilnost.  V Stranki modernega centra dopuščamo možnost, da je bil UKOM zaprošen za pripravo osnutka odziva Republike Slovenije na zatrjevanje kršitve medijske svobode, smo pa začudeni nad tem, da se tako Ministrstvo za zunanje zadeve kot tudi stalno predstavništvo Slovenije pri Svetu Evrope nista odzvala na vsebino zapisa in je ta brez avtorizacije bodisi ministra bodisi drugega pooblaščenega uradnika ministrstva ali vsaj vodje stalnega predstavništva, v imenu Vlade, objavljen na portalu Sveta Evrope. Res je, da je UKOM samostojna služba Vlade, ampak iz vsebine objave je več kot očitno, da v slogu ne pritiče uradni vladni ali državni korespondenci, diplomatski še manj. S tem, da se je Republika Slovenija oziroma Vlada odzvala, ni nič narobe, ampak sta tako način odzivanja, kot vsebina tega odziva neprimerna. Poraja se vprašanje, kdo je odgovoren, da je v objavi izraženo lastno politično stališče, do katerega se nista opredelila niti Vlada, kot tudi ne Ministrstvo za zunanje zadeve. Mi, v Stranki modernega centra, se z avtorjevimi stališči ne strinjamo. Imamo popolnoma drugačen pogled na vlogo medijev, čeprav smo sami vedno in vsakič znova v nemilosti medijev, ampak, njihovo aktualno izvajanje in delovanje, v času spopadanja z epidemijo, pa je neprecenljiva vrednost in je nenadomestljivo in zagotovo, glede tega, nimamo nobenih očitkov. Zato, v SMC pričakujemo, da bo Vlada ohranila visoko integriteto in bo tako, kot je v primeru neustreznih sporočil na uradnem Twitter računu glavnega kriznega štaba, odgovorno ukrepala v smeri zagotovitve opravljanja nalog UKOM, brez vpletanja osebnih stališč in svetov nadzorov posameznikov. Ko pa gre za spoštovanje načela svobode medijev, v Poslanski skupini SMC zagovarjamo dosledno spoštovanje načela svobode medijev in svobode izražanja, ter nasprotujemo poseganju v uredniško politiko medijev. Vmešavanje politike v svobodno delo novinarjev je civilizacijsko nedostojno. Obsojamo kakršnekoli pritiske na poročanje medijev in vplive na pluralnost in medijsko svobodo, ker gre za nedopustno početje za demokratični politični sistem, za pravno državo in nenazadnje za nespoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije. Tudi mi, v Poslanski SMC bomo prispevali k temu, da bo Državni zbor varoval temeljno pravico do svobode izražanja in obveščanja, pluralnost medijev in da ne bo dopuščal, da se svoboda medijev ogroža s poskusi pritiskov, ter z vsiljevanjem političnega nadzora ali cenzure. Svoboda medijev je eden od poglavitnih temeljev naše svobode, ki ne pozna nestrpnosti, ne pozna avtoritarnosti, populizma, ne pozna omejevanja medijske svobode in državnega podrejanja medijev. Zgodilo pa se je, da je en univerzitetni profesor v kolumni o zelo vplivnem mediju, pozival novinarje k javnemu linču poslancev SMC. Jaz nikoli ne bom razumel, zakaj bi moral, zakaj bi se jaz moral skrivati od ljudi, ker jih ne dovolj informiran kolumnist poziva, da se me lotijo na ulici in na to ne pristajam. Taka pisanja me še bolj utrujajo v prepričanju, da je sredinsko pozicioniranje povsem pravilno, zlasti, ko ta pisanja primerjamo ob bok tako imenovanem, kot na levem pravijo, desnemu neakademskemu pisunstvu in ugotovimo, da so razlike, marsikdaj, zgolj slogovne in slovnične narave. Zame je edini relevanten sklep te maratonske skupne seje odborov, da bi bila sporna objava na spletni platformi Sveta Evrope umaknjena in da se ta sklep nadaljuje, s pozivom vsem nosilcem javnih funkcij, da spoštujejo svobodo novinarskega dela, uredniško neodvisnost in nedotakljivost pravice javnosti do obveščenosti. V prvem delu seje je bilo zaznati nekaj nesramnega dobrikanja volilnemu telesu, zlasti upokojencem. To je zgrešena smer poteka te seje, ki ima zelo jasno temo, zato bom sklenil s predlogom sklepa Poslanske skupine Stranke modernega centra, ki mislim da uravnava, na najprimernejši način, nastalo situacijo. Sklep boste dobili na klopi, bom ga pa prebral, se glasi: »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Ministrstvu za zunanje zadeve, da sporni odziv Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, naslovljeno spletno platformo Sveta Evrope umakne. Hkrati, odbora pozivata vse nosilce javnih funkcij, naj se vzdržijo vsakršnega omejevanja svobode novinarskega dela in uredniške neodvisnosti, ter posegov v pravico javnosti do obveščenosti.« Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolega Rajić. Jaz bi samo rekla, v svoj bran, jaz nisem nobene vzporedbe same sebe delala z nikomer, še manj ne primerjave, smo pa na istih dogodkih in verjetno si delimo neke iste vrednote. Zdaj bi pa v imenu predlagatelja, gospod Matjaž Nemec.
Spoštovana, hvala lepa. Spoštovani kolegice, kolegi, predvsem koalicijski. Jaz mislim, da je gospod Branislav Rajić zadel svoje bistvo, vsaj v večinskem delu svoje razprave, ko se je dotikal odgovornosti in pričakovanj. Torej, spoštovana koalicija. Jasno je, da je vsaj en poslanec Stranke modernega centra – in jaz sem razumel, da to gre za stališče celotne poslanske skupine – obsojal to početje in izrazil svoja pričakovanja. Kot druga največja koalicijska stranka, mislim, da ima »legitimiteto« in legitimnost, da to naredi, da izrazi svoja pričakovanja in podobno, dovolite mi, da izrazim se na tak način, pričakujem vsaj jaz osebno, vsaj še s strani ene, če ne dveh, koalicijskih strank, torej, Nove Slovenije in Desusa. Spoštujem pogum gospoda Branislava Rajića, da se je dejansko izrekel in podal tudi konkreten predlog, do katerega, ko ga bomo še prebrali, moram reči, da vsaj jaz osebno, izražam svojo podporo. Spoštovani, da ne bomo zašli v določena vprašanja, bom zelo kratek, ampak, obžalujem, po principu, da kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor. Danes nismo deležni prisotnosti tudi ministra za zunanje zadeve. Torej te interakcije razprave danes tudi ni. Z vsem dolžnim spoštovanjem do državnega sekretarja, verjamem tudi osebno, da sami niste bili ne vsebinsko, niti v operativnem smislu udeležen v ta škandal, zato tudi razumite moja pričakovanja, da bi danes tukaj moral sedeti minister, kajti le on je tisti, ki ima, bom rekel, tudi politično moč, zato, da odgovarja in zagovarja svoja stališča, ampak, spoštovani državni sekretar, dovolite mi, da bom taksativno, vseeno vam postavil določena vprašanja, za katera pričakujem odgovor do konca poteka skupne seje. Se pravi, ali se nam obeta sprejem še kakšnih drugih ukrepov, zaradi katerih se bo morala Slovenija v mednarodni skupnosti zagovarjati tudi v prihodnje? Spoštovani, ali je ta podoba Republike Slovenije, ki jo Vlada oziroma UKOM in MZZ želita projicirati v Evropski uniji, tudi naša politika ob robu oziroma, v času predsedovanja Evropskemu svetu? Ali je to prispevek Vlade k temu, da naj bi Slovenijo v kriznih časih združevalo, poenotilo, namesto še bolj poglabljalo delitve v času, ko pravite, da ni prostora za politizacijo in delitve, ki jih prav naj bi mi poglabljali? Minister se je izognil vprašanjem, konkretnim, o vladavini prava. Po času korona krize bo nastopil nek drugi čas. Zato me v luči socialnih in ekonomskih ukrepov zanima, kako boste pojasnjevali državljankam in državljanom, da bo zaradi potencialno nedemokratičnih ukrepov Republike Slovenije, ki jih sprejema vaša Vlada, navkljub našim opozorilom, pri zadolževanju prisiljena v višje pribitke pri jemanju posojil na mednarodnih trgih? To bo namreč zelo vplivalo na kakovost in standard prihodnjih generacij. Spoštovani, po nekaterih kazalcih, je Republika Slovenija v samem vrhu proračunskih izdatkov v času krize, za katere pa povezava z nujnimi ukrepi zoper Covid-19, ni vselej transparentna in razvidna. Na to pa opozarja tudi evropski komisar za pravosodje, gospod Reynders. Izrazil je namreč namero o pregledu ukrepov, ker jih sprejmejo države članice v luči boja zoper koronavirusa. Zanima pa me, ali ste komisiji v tem okviru posredovali kakršnakoli pojasnila v zvezi z umikom, ustanovitvijo Kriznega štaba Republike Slovenije, ki je bil brez pojasnil, precej hitro razpuščen, bojda, ker je ta neustaven. Zakaj to sprašujem? Ker je to tudi eden od odgovorov oziroma, na ne odgovorov UKOM oziroma Vlade, na vprašanja gospoda Blaža Zgage, ko je bil kasneje označen za komunista. Torej, vse kar je gospoda Zgago zanimalo je, o dejanskih ukrepih, ki jih ima namen Republika Slovenija oziroma njena Vlada uporabit v času koronavirusa. In še zadnje vprašanje, ste dobili v zvezi s tem in drugimi potencialno spornimi ukrepi, morebiti še kakšna druga opozorila o njihovi nesprejemljivosti na ravni Evropske unije? Kot že rečeno, komisar za pravosodje je izrazil namero o pregledu ukrepov tudi v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
Hvala predlagatelju. Ali želi gospod državni sekretar nekaj časa za te odgovore, pa gremo naprej z razpravo? Ko boste dali znak, da ste pripravljeni, boste dobili besedo. / oglašanje iz dvorane/ Takoj bi odgovorili? / oglašanje iz dvorane/ Prosim, ja, seveda.
Tone Kajzer
Lepa hvala za besedo. Jaz moram reči, spoštovani gospod predsednik Odbora za zunanjo politiko, da so to vprašanja, ki niso vezana na temo. Kje so ta vprašanja povezana z gradivom, ki se danes obravnava? Tako da jaz predlagam, tudi po Poslovniku, če so ta vprašanja, so relevantna vprašanja, jaz na njih, v tem hipu, lahko odgovarjam, ampak ne na način, ker jih, je potrebno zbrat informacije, da jih naslovite na Vlado in da se to obravnava korektno, kajne, ker to ni v sklopu te seje, jaz tega ne vidim, ne vem, če kdo vidi to, da je to v sklopu seje, da se obravnavajo ukrepi Covid-19, oprostite.
Hvala. Predlagatelj želi besedo.
Razumem, saj tega smo že v, praktično nadaljevanju seje vajeni, da dejansko je nemogoča interakcija zaradi neprisotnosti ministra za zunanje zadeve. Torej spoštovani, predlagam, da bomo vsi poslanci, ki nismo dobili odgovora na naša vprašanja, to bom jaz poskrbel, da spravimo v pisni obliki svoja vprašanja in jih posredujemo ministru za zunanje zadeve, ki je po zakonu primoram v roku 30.-ih dni odgovorit poslankam in poslancem Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala. Nadaljujemo z razpravo, da ne bo vprašanj, bil je prijavljen, pod št. 17, Aljaž Kovačič, vendar, namesto njega Nik Prebil. Pripravi naj se, Tadeja Šuštar se je odjavila, Jožef Lenart bo naslednji. Prosim.
Hvala lepa, predsednica, še enkrat za besedo. Jaz bi danes nadaljeval tam, kjer sem končal v razpravi, v prejšnjem delu seje - če seštejem skupaj, skoraj 10 ur razpravljamo že o tem -, a vmes se bom dotaknil še nekaj komentarjev predhodnih razpravljavcev, tudi državnega sekretarja, bi pa samo za uvod, predno začnem, rekel, da hvala, gospodu Rajiću za ta komentar oziroma to mnenje – meni je samo žal, da ni prišlo malce prej, takrat, ko je o tem završalo, a vendar, izrekam iskreno spoštovanje do njega, ker očitno pa le nekdo še v tej stranki ima obraz, da pove, kaj si misli, tako da, toliko o tem. Najprej pa o tem, zakaj ta seja. Glejte, še enkrat, ne gre toliko za sam dokument, pač, kaj je, kot za njegovo vsebino in pa način, kako se informacije podaja. Ne gre toliko za, resnično, sam papir in ne glede na to, s katerega ideološkega pola prihajajo grožnje in obračunavanja z novinarji, so za družbo enako škodljiva. Mediji so namreč en ključen steber, vsaj po moje, neka četrta veja oblasti, če želite, demokratične države in pa družbe. Sam menim, da bi bilo treba novinarkam in novinarjem predvsem izboljšati pogoje za delo, to pa se še zlasti pozna v teh trenutkih, kakršne imamo danes, ko živimo v nekih zahtevnejših razmerah, zdravstveni krizi, kjer je njihovo delo še toliko bolj pomembno. In morda bi se aktualna Vlada, če že ima več kot očitno dovolj časa za številne druge zadeve, morda vseeno raje ukvarjala s tem, kako očitno sama te izboljšave razume na način, da moramo vsi pisati in pa govoriti tako, kot je všeč aktualni oblasti, v nasprotnem primeru pa preberemo takšne ugotovitve, kot so tu napisane in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske, ter napade na medije oziroma, celo na posamezne novinarke in novinarje. Zdaj, ni problem nekoga pokritizirat, bodisi gre za Vlado, ko svojega dela ne opravi korektno ali pa če gre za nekateri medij na drugi strani. Kar je težavno in po mojem mnenju hudo problematično, je to, da se na tak način disciplinira medije, kar vse poprek in s strani predvsem enih najvidnejših predstavnikov države, kot je to Vlada in to celo spišejo v uradni zunanjepolitični odziv. Še enkrat, ja, marsikdo lahko reče marsikaj, predsednik Vlade pač ne more, minister pač ne more in tudi poslanec pač ne more reči marsikaj oziroma, karkoli se mu zahoče. Glede na vse navedeno, nenazadnje tudi na številne »tvite« predsednika Vlade, ministrov, kogarkoli želite, na takšen odziv, kot je ta, in vse drugo, mene resnično počasi skrbi, kaj se v tej naši državi dogaja in kam bomo prišli. Jaz mislim, da je povsem na mestu vprašanje, kako naprej se nam obetajo radikalne spremembe medijske zakonodaje. Pri zakonu, recimo, RTV Slovenija, zlasti dela o financiranju, ne gre pozabiti na zadnje pozive Janeza Janše k neplačevanju RTV prispevka, potrebno je omeniti Zakon o medijih, Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, ne, edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija, v imenu Republike Slovenije pravice družbenika izvaja Vlada Republika Slovenija. Hm, ne vem, jaz imam informacije, da se spremembe pripravljajo, resnično me pa skrbi, kam gremo in kaj bo na koncu. Pravzaprav ne vem več, povsem, je torej tej koaliciji pač v interesu, da se prevzame nadzor nad celotnim medijskim prostorom, torej nad javno Radiotelevizijo, Slovensko tiskovno agencije, še s čim drugim, ne vem pa, kaj bi se v ozadju počelo brez tega raziskovalnega novinarstva, pa ne razumite me narobe, govorim o raziskovalnem novinarstvu, kot takem, brez neke politične afinitete, če bi imeli razkritji, kot so bile recimo sinočnje. Tukaj se vprašam, presodite sami, resnično, kam gremo in me resnično, vsake toliko, močno zaskrbi za demokracijo te naše Vlade države. Bi pa se sedaj obrnil še na zunanjepolitični okvir, nenazadnje je to tudi seja Odbora za zunanjo politiko, katerega član sem. Poglejte, kot suverena in samostojna država, moramo imeti v mednarodnem prostoru zaveznike. Gospod državni sekretar, jaz verjamem, da se s tem strinjate. Torej, naravne zaveznike ali iz geopolitičnega vidika na eni strani ali pa iz tistega vidika, ko politika pridobi zaveznike s svojimi zunanjepolitičnimi usmeritvami. V kolikor pa je želja te Vlade repozicioniranje slovenske zunanje politike, v neko novo smer, se pravi, neko novo strategijo, v neko novo soglasje, če želite, pač, za to potrebujete novo Deklaracijo o zunanji politiki in neko novo strategijo. Ker pa za takšno repozicioniranje, Ministrstvo za zunanje zadeve, veste, nima pristojnosti, kajne, je torej, ker je nosilni organ zunanje politike Državni zbor, izvaja pa jo zgolj Ministrstvo za zunanje zadeve, vsekakor torej potrebujete spremembo zunanjepolitičnih in strateških dokumentov, da bi lahko takšno repozicioniranje neke zunanjepolitične usmeritve države, lahko spreminjali in jaz vedno pravim, da ne glede na vse, za neko uspešno zunanjepolitično moč in pa strategijo, mora biti vsekakor del načrtov zunanje politike nekako neodvisen od vsake aktualne oblasti. Da grem še, resnično, k dokumentu z vidika zunanje politike. Minister je zadnjič jasno povedal, da je vsebino videl, predno je šla naprej. To ga sicer postavlja na laž ali pa pač na ministrstvu ne veste, kaj počnete, namreč, pred tem, ko je to izjavil, je bilo medijem, s strani Ministrstva za zunanje zadeve sporočeno, da z vsebino niso seznanjeni. Gospod Grims je prej rekel, da to ni uradni dokument, da to ni dokument Vlade. Zdaj pa jaz vas, tukaj, spoštovani gospod državni sekretar, sprašujem in prosim, da mi odgovorite kar takoj, ko bom zaključil – je glede, torej na način te, torej, ustaljene diplomatske poti, se pravi, MZZ je zadevo poslal na / nerazumljivo/ predstavništvo, tam je šlo to na Svet Evrope, je to zdaj uradni dokument ali ni? Jaz vašo karierno pot izredno spoštujem. Imate številne izkušnje. Ne glede na vse, pa ste tu v imenju ministra, s polnimi pooblastili, a vendar, se tukaj pridružujem pomisleku predsednika Odbora, gospod Nemcu, pač na določena vprašanja ne morete odgovoriti, to se vidi, niti ne morete podati osebnega mnenja, ki ga jaz želim slišati od ministra. Na to pač lahko odgovori samo on. Mogoče še za zaključek, glede sklica nujnih sej, ker ste se številni obregali v to. V LMŠ smo na začetku te krize povedali, da ne bomo nagajali in da bomo ne glede na vse, pustili, da zadevo speljete. Ampak - vedno je ampak – ko pa delate, to kar delate sedaj, ko iz dneva v dan prihajajo na plano neke nove nepravilnosti, številna kadrovanja, žaljivke, poskusi popolnega obvladovanja nad mediji, nenazadnje celo nad državljani, no tukaj se po mojem mnenju in po mnenju stranke, dobra volja konča in takrat sigurno ne bomo tiho, kot želite, in bomo tudi jasno opozorili na takšna nesprejemljiva ravnanja. Tukaj opozarjamo vso slovensko javnost, da zadnje aktivnosti jasno kažejo na neke hude težave med vladanjem sedanje vladne koalicije in jaz z veseljem, tako kot je rekel kolega Grims, sodelujem z vsemi v tem Državnem zboru, težava pa, žal in očitno nastane, ker se pač ne upošteva nikogar in ničesar oziroma nikogar, ki meni malce drugače, kot vladajoča oblast. Še enkrat, jaz menim, da je to neprimeren dopis. Očitno tako menijo tudi nekateri v koaliciji. Jaz si želim, da se odzove tudi Desus in NSi, nenazadnje so del te koalicije, torej, se s tem strinjajo ali ne. Kar pa me resnično jezi, glede na to, da se ves čas poudarja, kaj to ne drži, kaj to ne drži, marsikaj je iz tega izpuščeno, kot je že povedala prej kolegica Tomićeva, prevzemi medijev v času prve Janševe vlade, pač, marsikaj, vse kar je povezano s stranko SDS, pač je v tem izpuščeno. Tak dopis torej ne odraža vseh dejstev in je politično obarvan, kar pa je za nek zunanjepolitični odziv in ugled Slovenije v mednarodnem prostoru, vsekakor nesprejemljivo in gre za neko blatenje naše države. Mogoče pa samo še, za zaključek, ker je toliko govora o tem komunizmu in o vsem tem, kaj vse je bilo, iz kje vsi izhajamo in kaj vse, glejte, jaz sam, nimam še 30 let, torej, sem rojen v samostojni Sloveniji in praktično s prejšnjim režimom nimam nič. In ko se toliko obračate na tem, na mlade predvsem, kajne, veste kaj mlade danes zanima? Ne zanimajo jih, kaj je bilo 30 let nazaj, prav je, da se zgodovino spomnimo, predvsem pa je pravilno, da se iz zgodovine nekaj naučimo, to pa očitno v naši državi nikakor ne zmoremo, ker se vedno znova in znova ponavlja ene in iste stvari. Veste, mlade zanima ta trenutek, predvsem jih pa zanima prihodnost, kako bodo prišli do prvega stanovanja, kako bodo prišli do prve službe, kako bodo, zdajle, recimo, v krizi, tisti, ki pač dela preko študentskega servisa Slovenije, pač nekako, nek unikum, kar se tiče študentskega dela in po mojem mnenju je primerno urejeno, da lahko poleg študija, nekaj zaslužiš in si nekaj omogočiš, moramo pa vedet, da pač imajo nekateri socialne stiske in si preko študentskega dela omogočajo tudi življenje in to jih zanima, kako bodo preživeli trenutek, tudi krizni, kot je ta, in kako naprej. Tako da, še enkrat, zgodovina je zato, da vemo, kaj je, da se je spomnimo, da se iz nje nekaj naučimo, ne pa, da ves čas pogrevamo, znova in znova, kdo je komunist, kdo ni, kdo je iz kje prišel, kaj se je počelo 30 let nazaj. Te volilne baze, kot so, iz katere prihajam sam, kot so mladi, pač to, bom rekel neki večini, ne bom govoril za vse, to ne zanima. Toliko no, morda, predsednica, hvala lepa.
Najlepša hvala. Na vrsti je Jožef Lenart, prosim. Opozarjam pa vas, da bo treba sejo zaključit čez 2 uri, tako da, če ne bomo, bomo pač morali še en termin najti. Prosim, gospod Lenart.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Torej, še enkrat, povedano je bilo, da zadeva ni depeša. Razliko je povedal minister na prejšnjem zasedanju oziroma na začetku te seje. Obrazložil, pokazal, za kaj gre. Razlika je zelo velika. Na začetku torej, naredimo nek velik pomp, najprej novinarji, na nek odziv in sicer, na odziv, na izziv, ki se je zgodil in na blatenje Slovenije in slovenske Vlade, slovenskega predsednika Vlade in tako naprej. Odziv, ne depeša. Se pravi, depeša ima naslovnika in ima pošiljatelja in zaradi depeš je v preteklosti že prišlo do hudih zadev, tudi do spopadov med državami. Torej, še enkrat, šlo je za odziv na portalu in sedaj, če rečemo, da od tega, kar ste sklicatelji seveda želeli doseči, na koncu resnično ni ostalo nič, nobene koristi, ne v od te dolge razprave, po moje, te seje ne bi treba bilo biti, ker tudi, smo v nekem kriznem obdobju in želimo preprečevati širjenje tega, pa podaljševanje kriznega obdobja. In sicer, zdaj če, mogoče se še dotaknem, da v zadnjem času so seje sklicane na osnovi časopisnih člankov, jaz upam, da ne bo prišlo do tega, da bomo jih že sklicevali na osnovi odzivov na Facebook profilu, pa na Twitterju. Se pravi, če je to vredno našega časa, potem pa v redu in, še enkrat, smatram, sklic te seje in to nadaljevanje in to trmasto ponavljanje, da je to bila depeša, smatram za škodoželjno nagajanje in napad na zunanjega ministra. Torej, če gledamo, da je Slovenija po medijski svobodi na 34. mestu, tukaj se pa poudarja, da pač je strah, nimamo medijske svobode, toliko ravno, da se novinarji ne bojijo za svoje življenje pri nas. Se pravi, smo na 34. mestu, na svetu, po medijski svobodi in sedaj, tisti, ki so, bom rekel, morda tudi povzročali to, ta portal, necenzurirano, pa ta gospod Blaž Zgaga, ki blati Slovenijo v svetu, vse tja gor do Indonezije, kajne, je prišlo od enega odziva na - kaj je že - izziv ali pa na reakcijo, na akcijo in zdaj imamo potem, kdo, kaj, koga krivi, kaj ni v redu. Še enkrat, poudarjam, da pač nekateri iz opozicije vse, kar je bilo povedano, zamešate, na koncu naredite neko mešanje jabolk in hrušk ali pa mešanje uradnega dopisa, vladnega predstavnika, se pravi ministra za zunanje zadeve, z nekim odzivom, nepodpisanim. In, če smo v Sloveniji tako močno ogroženi od, ne vem, da ni demokracije, da ni medijske svobode, da se dejansko novinarji bojijo za svoje življenje, meni ni jasno, zakaj potem ti, ki se tako bojijo, ne vzamejo svojega potnega lista, s katerim, res, s slovenskim potnim listom lahko greš, brez vizuma, v 180 držav sveta, pa poskušajo tam delat svoje pošteno delo, pošteno pisanje, pa pošteno poslanstvo. Tako da, imamo res, glede tega, stvari »poštimane«, je pa res, da ima vsak pravico v demokraciji, do svojega mnenja, tako da, neke, bom rekel, nadaljnje razprave pa kreganja, tistim, ki pač si ne dajo dopovedat, bom rekel, niso preveč smiselne, kajne. Seveda, vsi si želimo v tej državi tudi pluralizem, neodvisno in objektivno pisanje vseh strani in zaradi tega, bom rekel, imamo, na nek način tudi nek aparat, kateri tole spremlja, ampak, še enkrat, dopis, poslovni dopis, ki sem ga sam sestavil, ima gor lepo napisano, pošiljatelja, to je Jožef Lenart, potem napisano, kdo je prejemnik tega in potem spodaj tudi podpis, Jožef Lenart. Jaz sem pač vzel en… In zdaj, če še rečem, da to trmarjenje tukaj smatram za nagajanje in tudi, kot da pride, ne vem, ata, ki si želi sina, pa pride v bolnico, pa mu žena pokaže, da je rodila punčko, pa še vedno trdi, ne, jaz pa imam sina, kajne, in takšne zadeve, mislim, da so resnično, nekako, bom rekel, brez, brez nadaljnjih rezultatov in verjamem, da v resnici, v demokraciji, je vsakdo upravičen do njegovega mnenja, ne glede na to, kako je to mnenje nekomu drugemu smešno, zato bi bilo nadaljnjo repliciranje, pa prepiranje z opozicijo resnično popolno zapravljanje časa. Hvala lepa.
Hvala lepa. Imamo novo pooblastilo. / oglašanje iz dvorane/ Aha, nekdo ga je pozabil izklopit. Dobro.
Gospod Dušan Šiško nadomešča gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega, na Odboru za zunanjo politiko.
Tako, in tudi na kulturi ga nadomešča. Hvala. Zdaj pa je na vrsti Lidija Divjak Mirnik, pripravi naj se Željko Cigler. Prosim.
Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani predsednik, kolegice, kolegi. Zdaj, vsi tisti, ki smo včeraj gledali Tarčo, pač danes ne moremo mimo nje, kajne? Jaz moram priznati, da me je bilo včeraj sram, ampak ne zaradi mene in zaradi Liste Marjana Šarca. Bilo me je sram zaradi te Vlade. Bilo me je sram tudi zato, ker moram sodelovati z ljudmi, ki so sposobni kaj takšnega narediti. Jaz vem, da je med koalicijo, med poslanci koalicije, ogromno poštenih poslancev, tudi poslank, da se razumemo. Ljudi, ki vedo, kaj je prav, kaj je narobe in tudi ljudi, ki imajo vest. Je pa žal pač tako, da držite »štango« tej Vladi in ste žal, zaradi tega sokrivi, čeprav verjamem, da kdo izmed vas ne bi to želel. Verjamem tudi, da pojma niste imeli, kaj se dogaja z nabavo vse te zaščitne opreme. Prepričana sem, da ste tudi vi včeraj, ko ste gledali vse te robote, imeli, da ne rečem, po domače, čeljust pri tleh. Zdaj, včeraj smo pravzaprav ugotovili, da so vsaj 3 stranke te Vlade globoko s prsti v marmeladi – to so SMC, NSi in SDS. Desus očitno tukaj ni zraven. Jaz samo upam, no, da ne bomo danes slišali, da so tudi za to krivi komunisti, na kak način se vse te maske in ostalo nabavlja. Zdaj, to je seveda moje retorično vprašanje. Zdaj pa, zdaj pa kar se tiče te depeše, ki to »kao« ni, tega pamfleta ali karkoli, to je pač dejstvo, ki je šlo v svet, kot uradno stališče Vlade. Pika. In pomembno je, kaj je pravzaprav namen tega besedila. Namen je samo eden - v medijih spodbuditi strah, prestrašiti novinarje in medije, ker so to pravzaprav posredne grožnje. Če pa še to začinimo z »tviti« predsednika Vlade, spoštovanega gospoda Janeza Janšo, ki se vmešava v naslove STA, objavlja kritična mnenja, ob tem celo pove, da je novinarjev na RTV-ju preveč, da so predobro plačani, potem pač lahko potegnemo samo en sklep – da jih skuša disciplinirati. Očitno z grožnjami doseči, da več nihče ne misli, ampak dela samo in izključno po navodilih oziroma, kot sem na MVK-ju zadnjič že povedala, po diktatu. Jaz zdaj upam, kajne, da po sinočnji Tarči, se ne bo kaj zgodilo z temi novinarji, ki so ta včerajšnji prispevek pravzaprav sploh pripravili. Zakaj to govorim? Zato, ker vemo, kaj se je zgodilo z tremi člani Nadzornega sveta RTV-ja, Vlada jih je namreč menjala in postavila strogo poslušne, ta prave, klene, SDS-ove člane. No in potem, se nam je zgodil vmes MVK – to je Mandatno-volilna komisija -, ta teden, kjer je Vlada oziroma konkretno, stranka SDS, želela zamenjati še dva člana nadzornega sveta, z obrazložitvijo, da »valda« njim to pripada, mislim, to sploh ni vprašanje, oni so največja stranka, vladna in njim to pripada, ne glede na to, da je to nezakonito, ne glede na to, kaj piše v Zakonu o RTV, to sploh ni pomembno. Njim to pripada. Konec. Ker vladajo. Konec. Njim to pripada. Na tej ta isti seji, no, da povem še do konca – tukaj smo uspeli, v opoziciji, to zadevo ustaviti zaenkrat, ker so očitno tudi nekateri člani koalicije ugotovili, da tako po domače, mimo zakona, pa žal ne bodo mogli delati in jaz jim čestitam za ta pogum, da so si to upali. No, in potem v nadaljevanju te seje, smo oziroma so, si je, koalicija izvolila tudi nov Programski svet – da se razumemo, reden razpis je bil, povabilo, to sploh ni vprašanje - ampak, glej ga zlomka, predstavniki tako imenovane civilne družbe so postali spet trdi, zagrizeni, člani strank, ta pravi. Skratka, ta pravi. Tisti, ki bodo ali delali po navodilih ali pa mogoče razmišljali z lastno glavo. Samo, jaz zdaj grem stavit, da bodo delali po navodilih oziroma, da bodo vsaj sledili, mogoče kakšnim priporočilom. Zdaj, jaz upam, da, po vsem tem, kar smo doživeli na MVK-ju, ta teden, tudi, kar smo doživeli nasploh in prebrali, kar se z RTV-jem dogaja, da naslednji korak niso spremembe Zakona RTV-ja, ali mogoče, ne vem, medijskega zakona? Zdaj, vlada Marjana Šarca, je pripravila spremembe medijskega zakona. Ker pač, je bilo preveč pripomb, je po mojih informacijah, zadeva se ustavila nekje na Ministrstvu, ampak ne glede na to, verjetno bo potrebno ta medijski zakon malce posodobiti. In če grem po tem, analogiji, pravzaprav, kaj želi SDS doseči, kaj je, tretji zakon o STA na vrsti, da še tam spremembe naredimo? In potem popolnoma obvladujete, popolnoma vse. Kaj so to cilji? In dragi moji, temu se z lepo slovensko besedo reče - kar sem povedala že na MVK-ju – diktatura. Moja mama bi rekla, »simpl ko pasulj«. Diktatura. Nastavimo si točno tiste ljudi, ki si jih želimo, ker bodo delali tako, kot želimo. Zdaj, ogromno je bilo, vsaj teh koalicijskih kolegov, ki so pač razlagali, kako to vse štima pri nas in na kak način je treba delati, mene zanima, ali ste v tej, ne vem, depeši, pozabili zabeležiti ali pa vsaj javiti Svetu Evrope, da imate tudi kot stranka svoje medije in na kak način jih pravzaprav financirate? Zakaj se vam ni vredno bilo, da rečem, povedati tega? Zakaj to niste povedali, da bi uravnovesili vso tisto poročanje. Zdaj, jaz se resno sprašujem, ali vi sploh ločite med novinarstvom, pa propagando? Ali ločite med medijem in trobilom? Jaz se bojim, da glede na to, kako ti vaši mediji pišejo, jim gladko malo lahko rečemo trobila. Pa ne bom spet o osebni izkušnji iz Maribora in trobilih, ki v Mariboru pišejo takšne in drugačne svinjarije. Ampak, tako pač je, kar človek daje, to v življenju tudi dobi. Zdaj, jaz ne bi želela biti na mestu kakšnega od tistih, ki to pišejo. Zdaj, koalicija je pač tista, ki je do zdaj molčala, razen danes, kolega Baneta, na tem odboru, se niso opredelili in se pravzaprav niso želeli opredeliti do tega, ali je za njih ta vsebina sporna. Ali se z njo strinjajo. Ali se strinjajo s takšnim načinom in, ali se mogoče strinjajo s tem, da kaj v tej depeši, pamfletov, dokumentov, karkoli pač je, manjka. Jaz verjamem, da oni tega niso vedeli, vendar, kot rečeno, to je prepoznano kot stališče Vlade in če imate v Vladi takšno težo, da vas nihče nič ne vpraša, potem bi jaz rekla, da imate en rahel problem, no. Ampak, ne glede na to, stvari so zelo jasne. Stališče Vlade, ki nakazuje željo po cenzuri, ustrahovanju in discipliniranju, in, tako preprosto je pravzaprav to. Z eno besedo, diktatura. Sama se s tem ne strinjam, se nisem nikoli strinjala in se tudi v bodoče ne bom s tem strinjala. Hvala lepa.