Dober dan vsem skupaj. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 8. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Violeta Tomić, Zmago Jelinčič Plemenite in Felice Žiža.

Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Branislava Rajića zamenja Jani Möderndorfer; Alenko Jeraj bo nadomestil Boris Doblekar; mag. Dejana Kaloha pa gospod Franci Kepa.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Se pravi, pod točko ena RTV prispevek po novem tudi na sodobne digitalne naprave – tablica, računalnik, telefon. Nov digitalni davek.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšni dnevni red seje kot je bil predlagal s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA POSLANSKE SKUPINE NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA Z DNE 19. 9. 2019 JE OBJAVLJENA NA SPLETNI STRANI DRŽAVNEGA ZBORA S SKLICEM.

K točki dnevnega reda sem vabil: predlagatelja zahteve; Zorana Pozniča, ministra za kulturo; Igorja Kadunca, direktorja RTV Slovenija; programski svet RTV Slovenije; nadzorni svet RTV Slovenije.

Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklic nujne seje, predstavniku poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Gospod Aleksander Reberšek, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam, spoštovani minister, direktor RTV-ja, vsi ostali prisotni, nenazadnje še poslanke in poslanci.

Jaz bi rad na začetku te nujne seje Odbora za kulturo jasno in glasno povedal, da namen predlagatelja ni blatiti RTV Slovenija. Prav tako pa ne želimo vplivati na neodvisnost in samostojnost javnega medijskega servisa. Celo več – v svoji nadaljnji razpravi bom poudaril kje mi vidimo rešitve, kaj počnete dobro in kaj bi še lahko izboljšali, da ne pride do tako imenovanega novega digitalnega davka.

S sklicem seje ste prejeli tudi to gradivo, pa mi dovolite, da grem čez vso to gradivo, da še enkrat povem za kaj točno se gre.

RTV Slovenija je dne 11. septembra 2019 posredovala sporočilo za javnost z naslovom »RTV Slovenija omogoča sprejem vseh svojih programov preko interneta«. V njem sporočajo, da gledalci lahko vse programe RTV Slovenija od 1. avgusta 2019 brez prekinitev spremljajo tudi na računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. V nadaljevanju sporočila pa povedo, da bomo morali uporabniki tudi za te naprave plačati RTV prispevek. Pravilnik o načinu pripravljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizija Slovenija, ki velja od 26. januarja letos, določa, da za sprejemnik šteje vsaka naprava, s katero je omogočen sprejem vsaj enega programa Radiotelevizije Slovenija. V primeru, da gospodinjstva, ki izjavijo, da nimajo nobene od naprav, ki se lahko poveže s spletom – pametni telefon, tablica ali računalnik – ne bodo podala uradne pisne izjave in bo RTV Slovenija skladno z zakonom začel zaračunavati celoten znesek RTV prispevka. Računalniki, tablice in pa mobilni telefoni so v pravilniku skriti pod alinejo, ki govori o drugih tehničnih rešitvah, pod pogojem, da ta tehnična rešitev zagotavlja sprejem programov v najmanj enaki kakovosti, kot prizemljsko omrežje. Ker TV Slovenija že zagotavlja predvajanje programov TV Slovenija 1, TV Slovenija 2 in pa TV Slovenija 3, v celoti, preko spleta, se s tem tudi računalniki, tablični računalniki in pametni telefoni kvalificirajo kot sprejemniki programa TV Slovenija, za katere je treba plačati RTV prispevek. Predvajanje omogoča ogled nacionalnih programov v resoluciji 720 pikslov, kar je enakovredno HD signalu.

Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, ter o načinu plačevanja prispevkov za programe Radiotelevizije Slovenija, ki ga je nadzorni svet RTV Slovenija, skladno z določili Zakona o Radioteleviziji Slovenija, sprejel dne 19. decembra 2018 in velja od 26. januarja 2019, v prvem odstavku, 2. člena določa, da za radijski oziroma televizijski sprejemnik, šteje vsaka naprava, s katero je omogočen sprejem vsaj enega programa Radiotelevizija Slovenija.

Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, preko prizemljskega oziroma oddajniškega omrežja RTV Slovenija, prek kabelske mreže, prek internetnega omrežja, prek satelita, prek druge tehnične rešitve, pod pogojem, da ta tehnična rešitev zagotavlja sprejem programov v najmanj enaki kakovosti kot prizemljsko omrežje, mora sprejemnik prijaviti, s čimer postane zavezanec za plačilo RTV prispevka.

Služba za obračun RTV prispevka navaja, da ima v svoji evidenci nekaj več kot 25 tisoč gospodinjstev, odjemalcev električne energije, ki plačujejo RTV prispevek le za radijske sprejemnike. Sodeč po evidencah, naj ti uporabniki ne bi imeli svojega televizijskega sprejemnika, niti ga ne uporabljajo. Pri teh zavezancih se bo preverjalo obvezo, ki izhaja iz omogočanja sprejemanja TV signalov preko računalnikov in drugih naprav, za ogled programov preko spleta.

RTV Slovenija je v sporočilu za javnost sporočila, da bo v prihodnjih dneh pozval gospodinjstva, ki plačujejo RTV prispevek le za radijske sprejemnike, da podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem TV signala preko interneta. V primeru, da imajo dejansko v lasti zgolj radijski sprejemnik, bodo morali podpisati novo izjavo, v kateri bodo zagotovili, da nimajo svojega in ne uporabljajo tujega televizijskega aparata, pa tudi ne osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona, z internetnim dostopom. V primeru, da izjave ne bodo podali, jim bo RTV Slovenija skladno z zakonom začela zaračunavati celoten znesek prispevka. Po oceni RTV Slovenija gre za gospodinjstva, ki predstavljajo približno 4 % vseh zavezancev RTV prispevka. RTV Slovenija že sedaj od vsakega gospodinjstva z radijskim ali televizijskim sprejemnikom, prejme 153 evrov letno.

Sedaj RTV Slovenija uvaja še posebni digitalni davek. RTV naročnino bomo tako zdaj prisiljeni plačevati vsi, tudi če nimamo radijskega ali televizijskega sprejemnika, samo zato, ker imamo v 21. stoletju dostop do interneta. Zakon o Radioteleviziji Slovenija že od uveljavitve določa, da se kot sprejemnik šteje vsaka naprava, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov. Mednje sodijo tudi sodobne digitalne naprave – računalnik, tablica, pametni telefon. Ker pa so bile nekatere televizijske programske vsebine zaradi zaščite avtorskih pravic prek interneta nedostopne, je RTV Slovenija v teh primerih doslej obračunaval le prispevek za radijske sprejemnike, ki znaša 3,77 evra. Ker je sedaj omogočeno predvajanje vseh programskih vsebin prek spleta brez prekinitev, so po mnenju RTV Slovenija izpolnjeni pogoji za obračun polnega RTV prispevka v višini 12,75 evra, za uporabnike interneta oziroma računalnikov in pametnih telefonov, četudi ti nimajo televizijskega sprejemnika.

Igor Kadunc, generalni direktor Radiotelevizija Slovenija je v intervjuju za RTV Slovenija, 25. oktobra 2018 pojasnil, da osnutek finančnega načrta RTV za leto 2019 predvideva primanjkljaj 3,1 milijon evrov, ki ga nameravajo pokriti s prodajo Eutelsatovih delnic. Namera, da bi v letu 2019 poslovali pozitivno, brez prodaje finančnih naložb, se je po Kadunčevih besedah zaradi povečanja programskih izdatkov, stroškov dela in fiksnih stroškov, za vzdrževalne pogodbe pokazala kot nedosegljiva.

Kadunc je opozoril, da zakon določa, da lahko Vlada RTV prispevek poviša do 10 %, vendar lahko to naredi s sprejetjem odločitve pred 1. septembrom 2019 za leto 2020. V vodstvu radiotelevizije so, po njegovih besedah, že začeli pripravljati podlage za predlog vladi naj sprejme ustrezni sklep o tem. Končni rezultat poslovanja RTV Slovenija v obdobju januar-december 2018 je bil negativen v višini 1,14 milijona evrov, kar je za 1,16 milijona evrov slabše od načrta in za 491 tisoč evrov slabše kot v letu 2017.

V Novi Sloveniji menimo, da je poslovanje RTV Slovenija nezadovoljivo. Gre za javni zavod, ki ima na trgu privilegiran položaj v razmerju do drugih medijskih hiš. Nobena druga medijska hiša nima z zakonom predpisanega prispevka, ki ga morajo za njeno delovanje plačevati vsa gospodinjstva. Nesprejemljivo se nam zdi, da se uvaja še posebni, digitalni davek za ogled vsebin RTV Slovenija preko spleta. To je v nasprotju z načeli sodobne, odprte, pametne in digitalne družbe prihodnosti. To je vizija, ki jo v Sloveniji zagovarja stranka Nova Slovenija. Menimo, da bi moral RTV Slovenija spletne vsebine ustrezno kodirati, njihov ogled pa bi bil na voljo tistim uporabnikom, ki si tega želijo in so za to pripravljeni plačati. Tovrstna ureditev je diskriminatorna tudi do slovenskih uporabnikov svetovnega spleta, ki morajo za ogled programov RTV Slovenija plačevati poseben digitalni davek, vsi drugi, ki do vsebin dostopajo iz drugih koncev sveta, pa si program lahko ogledajo brezplačno.

Menimo, da bi moral Odbor za kulturo opraviti razpravo o viziji razvoja javnega zavoda RTV Slovenija in predlagati popolnoma drugačen model financiranja programskega delovanja. Vlada Republike Slovenije oziroma resorno ministrstvo bi moralo določiti katere so vsebine širšega nacionalnega pomena, ki bi se financirale iz integralnega proračuna javni servis. Vse ostale vsebine pa bi se morale iz sistema javnega financiranja izločiti in bi se izvajale kot tržna dejavnost. V Sloveniji deluje veliko medijskih hiš in vse delujejo na trgu, njihove vsebine pa financirajo uporabniki oziroma gledalci. V tej luči pa bi morali razmisliti o popolnem prestrukturiranju delovanja RTV Slovenija in ukinitvi RTV prispevka.

Več pa bom povedal v nadaljevanju.

Hvala.

Hvala, predlagatelj.

Sedaj dajem besedo ministru za kulturo Zoranu Pozniču.

Hvala za besedo.

Na tole izvajanje je verjetno kar težko odgovoriti na kratko. Pa vendar bom poskusil.

Že sama dikcija vsega izrečenega po našem mnenju ni ravno primerna. Ne gre za nikakršen digitalni davek, daleč od tega.

In pa to zdaj kot je rečeno »naj gre vse na trg, naj plačuje tisti, ki hoče to gledati« - to verjetno tako ne gre. RTV Slovenija je največji in seveda najpomembnejši javni zavod v Republiki Sloveniji. In v 21. stoletju seveda za obstoj, če mogoče malce teatralično rečem, pa vendar, ne, te skupnosti dvo-milijonske, nujno potreben.

Tako, da pozdravljam pa tisti del, ki je sploh sprožil to debato. Se pravi, nujno je potrebno ne samo začeti ampak tudi osmisliti poti razvoja v resnici, predvsem poti razvoja naše skupne hiše, ki ne sme biti prepuščena samo trgu in po drugi plati tudi ne sme biti prepuščena volji države. Tako, da javni zavod RTV Slovenija je pa vsekakor potreben posodobitve in dodatnega razvoja. In v tej smeri gredo tudi naši bodoči predlogi in pa naše trenutno razmišljanje. Ustvariti skupaj z njimi moramo v resnici v zelo kratkem času en vzdržen model financiranja, seveda ki bo na en način tudi garantiral in okrepil postulate kot so neodvisni status in tako naprej.

Tako, da naše razmišljanje gre vsekakor v smer, še enkrat, posodobitve upravljavskih mehanizmov, posodobitve zajema ali pa spremembe zajema finančnega vložka državljanov. Ne gre pa niti pod razno v smeri večjega državnega nadzora, tudi skozi državni proračun. Ali po drugi strani prepuščanja vsega, kar javni zavod RTV Slovenija zagotavlja, trgu. Tako, da skupaj moramo najti eno srednjo pot in to v relativno kratkem času. In potem moramo vsi skupaj po tej poti kreniti.

Toliko samo za uvod.

Hvala, predsednik.

Hvala, minister.

Če se izklopite samo pri mikrofonu. Hvala lepa.

Besedo dajem povabljenim. Se pravi, prvi je to generalni direktor RTV-ja, gospod Igor Kadunc.

Prosim, beseda je vaša.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Jaz moram reči, da sem pravzaprav na nek način vesel, da lahko smo spet med vami, ker mislim, da o RTV-ju se je vedno koristno pogovarjati, ne glede na razlog. Sem pa resno razmišljal, da se tega zasedanja nebi udeležil iz preprostega razloga – zato, ker je v materialu tudi članek, ki RTV Slovenija poimenuje »javno hišo«. To mislim, da je za Odbor za kulturo Državnega zbora in za predlagatelja nedopustno. V hiši nas je 2250, ki se trudimo in označevati nas, kot zaposlene v javni hiši – oprostite, za mene je to nedopustno. Morda lahko umaknete ta članek, ki je nekje na 12. strani, če številčite. Dobro, je pa tudi narisano kdo je vodja te javne hiše ampak to me ne moti.

Zdaj pa, če gremo k sami vsebini. Tudi zaradi tega sem vesel, da je to razprava, ker se vidi kaj lahko danes mediji naredijo. Z bombastičnimi naslovi, ne da bi povedali kaj je vsebina, zanimirajo celotno družbo in potem mi, ki pojasnjujemo za kaj sploh gre, ostajamo nekako skoraj preslišani. No, k sreči bo danes tudi tukaj priložnost, da to povemo.

Nobenega davka na noben priključek ni. V tej hiši ste sprejeli zakon, ki določa, da poleg televizijskega sprejemnika – pri čemer se lahko vprašamo kaj danes sploh še televizijski sprejemnik je, ker vsak daljinec ima že kakšen gumb za kakšen Youtube ali pa za kakšen Netflix – da tudi tisti, ki imajo druge naprave so zavezanci za plačevanje prispevka. RTV tega do zdaj ni izvajala zaradi tega, ker ni mogla zagotoviti, da bi na teh drugih napravah, kot določa zakon, lahko gledali kompletne programe TV Slovenija.

Od prvega avgusta to lahko delamo. In jaz kot generalni direktor sem moral obvestiti vse, ki jih morda to zadeva, da zaradi tega, ker so spremenjene okoliščine, naj razmislijo ali so morda postali zavezanci za RTV prispevek. Tisti, ki ima še naprej radijski sprejemnik ali ki ima telefon, ki ni povezan z internetom – nič se mu ne spremeni, prosili smo ga, če se lahko še enkrat izjavi. Če se nebi, bi lahko račun zavrnil, skratka možnosti je več. Vsak, ki misli, da ravnamo narobe, ima še vedno sodno varstvo. Najprej s pritožbo na pritožbeni organ, na Ministrstvo za kulturo, potem pa sodišče, evropsko sodišče, ustavno sodišče. Ampak jaz kot direktor moram skrbeti za zakonitost. In mislim, da nisem prekoračil teh pristojnosti. Problem seveda nastane, če se slabo prebere. In potem, res, je to kot »davek na internet«. Vsi, ki imajo v družini prijavljen RTV prispevek, govorimo o družinah, vsi člani so vključeni v to, imajo lahko 100 tablic. Imajo lahko 100 telefonov – nič se jim ne spremeni. Po drugi strani pa – ali ste prepričani, da vsem tem, ki bomo poslali, no, saj smo že poslali, tem enaindvajsetim to obvestilo, da nimajo morda doma vendarle tudi televizije, da to mogoče jih malo prevprašamo njihovo dušo ali mirne duše še velja njihova izjava, da nimajo televizijskega sprejemnika? Prevprašamo. Če ne bodo odgovorili, bomo poslali račun, oni bodo rekli »ne, mi še zdaj imamo samo radio« in svet se bo vrtel naprej. Se pravi, veze nima to z samo povezavo.

In namesto, da bi bili ponosni, da smo to dosegli, ker tudi v drugih državah je enak postopek, tudi v drugih državah se je doseglo to, da so vse vsebine na spletu tudi in tudi druge države imajo plačevanje. Verjetno so se takrat ustvarjalci zakona 2005 sklicevali celo na kakšno državo. Ne verjamem, da je bila Slovenija unikum, ki bi to v Evropi uvedla.

Tako da se nam res tukaj kaže kako je to potrebno, da imate hišo na katero se lahko zanesete, da bodo imeli prave informacije ne senzacionalistične naslove. In zanašati se na članke, kjer sem jaz vodja javne hiše ne kaže in pa sploh ne v tem hramu… Pri tem je treba povedati, saj RTV ni požrešna. V skladu z ureditvijo imamo mi 10 tisoč gospodinjstev, ki so oproščeni plačevanja iz socialnih razlogov. Po postopku, ki je predviden, vsi tisti, ki so v težavah lahko gledajo RTV programe brez plačevanja. Potrebno je samo izpeljati postopke kot je predviden. Poleg tega jih je 6 tisoč invalidov. Pri čemer moram reči, da poznam dva, ki bi komot uvedla to oprostitev pa plačujejo 12,75 ker ravno njim ta radiotelevizija toliko pomeni.

Tako, da mislim, da je treba bolj pomisliti na to, kar lahko skupaj naredimo, da bodo te naši programi lažje dostopni vsem. Vi veste, da se mi prizadevamo za to, da bi dosegli, da bi v paketih, ki se ponujajo v mestu, ker v mestu ne moreš imeti sobne antene, dobili vsi možnost gledati naše programe brez nekega velikega nadomestila. Do zdaj še nismo uspeli. Seveda pritožbe, ker je prišlo verjetno do monopolnega dogovarjanja na Agenciji za varstvo konkurence, vendar postopke še traja. Vi danes v mestu ne morete gledati programov preko kabelskega sistema, ne da bi plačevali zraven še tam od 6 pa naprej evrov. Mislim, da to je pomembno tudi, da tukaj povemo. In mi nismo požrešni. Ta akcija se začeli januarja. Veze nima s tem, da so opozorili ustanovitelja, da ta sredstva, ki jih imamo sedaj nam ne zagotavljajo možnosti razvoja naprej ali vsaj ohraniti tega nivoja. To sta dve čisto ločene stvari. Tudi datumske se da ločiti. Mi smo dali vlogo maja. Računali smo, da bi morda res Vlada sprejela sklep do septembra. To se prav dve ločeni zadevi, pa se tukaj tlačita skupaj.

Jaz bi mogoče toliko zaključil tukaj. Hvala.

Hvala vam generalni direktor. V tem času sem dobil še eno pooblastilo. Gospo poslanko Lidijo Divjak Mirnik bo nadomestila Jerca Korče.

Zdaj me zanima, vabljeni so bili tudi od Programskega sveta, če je kdo tukaj, ki bi želel besedo? Če ne, gremo naprej na Nadzorni svet. Prosim, gospo Andrej Grah.

Hvala lepa spoštovani predsedujoči za besedo. Jaz bom kratek. V gradivu, ki je bilo priloga sklicu oziroma predlogu za sklic seje je večkrat omenjen Nadzorni svet RTV Slovenija in pravilnik, ki ga je ta nadzorni svet sprejel 19. decembra 2018 in ki velja od 26. januarja tega leta. Jaz bi želel tukaj samo povedati, da v bistvu ta pravilnik je bil sprejet oziroma noveliran zaradi tega, ker je bil prejšnji pravilnik iz leta 2004, torej še pred uveljavitvijo novega zdaj že nekoliko starega Zakona o RTV Slovenija in smo želeli odpraviti par neskladnosti. Pri čemer dejansko ta pravilnik, ki je bil sprejet oziroma noveliran ne posega v krog zavezancev RTV prispevka, ker je to dejansko navedeno že v samem zakonu. Tako, da v bistvu, mogoče me lahko vodstvo popravi, poslovodstvo popravi, ampak v bistvu ta pravilnik ne more biti podlaga za to aktivnost o kateri je danes govora. Če sem prav razumel, je v bistvu povod za to akcijo dejansko dejstvo da od 1. avgusta je možno vzporedno spremljanje programov RTV Slovenija tudi po spletu. Smo to sem želel povedati. Če b karkoli, potem v razpravi bom z veseljem pojasnil. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Če želi besedo kdo od povabljenih na sejo? Če ne, predlagatelj prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa še enkrat. Prva stvar, ki jo bom naredil, se bom javno opravičil v kolikor sem, tudi med drugim jaz kriv za to, ker sem spregledal, da smo zraven dodali nek članek in sem šel sedaj to še enkrat pogledati in res piše, da javna hiša. Na tem mestu se vam iskreno opravičujem. Ni to bil naš namen. Morate pa vedeti, da nismo čisto vsake besede gledali, samo pa dali zraven ta članek izmed kopico drugih člankov. To ni javna hiša, to je hiša posebnega kulturnega pomena. Na tem mestu se vam še enkrat iskreno opravičujem.

Morate razumeti, da se dnevno na nas obračajo državljani, ki so zelo nezadovoljni. Sprašujejo se, zakaj plačujejo prispevek med tem ko so pa primorani gledati, bom rekel, ogromne količine reklam na televiziji Slovenija. NSi pa kot neka krščanska demokratska sredinska stranka razume obje tako državljane, kakor tudi vas in zato si želimo z današnjo razpravo razrešiti problem kakor ste predhodniki tudi rekli. Jaz sem bil ta teden čisto po naključju pri vas na televiziji in sem takoj na vhodu opazil radovednega tačka, ki sem gledal v otroštvu. Super oddaja, nimam kaj reči. Prav tako pa imate ogromno drugih odličnih oddaj, glasbenih, recimo Slovenski pozdrav, Melodije morja in sonca, Ribič Pepe, gre za vašo produkcijo, zelo dobro poznam tudi Male sive celice. To je oddaja pri kateri sodeluje ogromno osnovnošolcev in pa slovenskih šol. Šolska košarkaška liga, ki jo prenaša RTV, vzgajate otroke v športnem duhu, kar se mi zdi zelo pomembno. Imate zelo gledane informativne oddaje, še posebej Dnevnik in pa večkrat nagrajeni Odmevi. Če bi imel možnost izpostaviti nekaj, pa bi izpostavil Tednik. To je oddaja, ki je pomagala ogromno ljudem z zbiranjem prispevkov v rubriki Pomagajmo. Samo želimo si lahko čim več takšnih oddaj in seveda čim manj ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Javni mediji imate torej vlogo, sicer pristanemo samo še na neke resničnostne šove v stilu Big Brother, Kmetija, Ljubezen po domače in pa razne mehiške in pa turške nadaljevanke. TRV ni navadna medijska firma, to je državna firma, ki ima poseben kulturi pomen. Vse lepo in pravo, ampak ravno zaradi tega nastajajo določeni problemi. Praktično vam ni treba biti konkurenčen na trgu, ni vam treba skrbeti za racionalno poslovanje, enostavno ko zmanjka denarja, se odločite da boste dvignili obvezni prispevek za 7,84 odstotkov. V bistvu gre tukaj samo za en evro pri položnici v državi v kateri se po nekaterih podatkih zgubi eno milijardo evrov zaradi korupcije, kjer je to bogato razmetavanje denarja v primeru RTV prispevka pa bi se pregriznili za en sam evro. Mimogrede državljani Češke plačujejo 2 evra prispevka za televizijo. In pri 600 tisoč naročnikih to niti ni tako zanemarljivo malo denarja. Vmes se pa odločite, da boste dvignili RTV prispevek kar do vseh tisti, ki imajo doma računalnik, pametni telefon ali pa tablico, in so se sicer odpovedali televiziji. Mi v Novi Sloveniji, to sem čisto uvodoma povedal, se ne vtikamo v uredniško politiko, se nikoli nismo in se nikoli ne bomo, prav tako pa tudi ne na programske odločitve. Nam je pa zelo v interesu, da RTV kot javni servis deluje v javnem interesu transparentno in gospodarno. Mislim, da ni nikogar med nami, ki se ne bi strinjal, da je RTV potrebna neke reorganizacije in pa optimizacije. Po zadnjih letošnjih podatkih, ki so nam dostopni iz javnih evidenc imajo, mislim, morajo na RTV Slovenija mesečno samo za plače zagotoviti 4,6 milijona evrov. Nekateri so v preteklosti že pozivali h kadrovskim spremembam, predvsem h konkretnemu zmanjšanju zaposlenih. Teh je trenutno, prej ste omenili, mislim da 2250. Ampak, do zdaj se še to ni zgodilo. V oči bodejo tudi plače nekaterih zaposlenih. Po poročanju enega od časopisov bo RTV Slovenija za neko novo oddajo namenila 142 tisoč evrov letno. Ob vsem tem pa se sprašujem kako to, da ob vsej tej evforiji, ki vlada ta trenutek v Sloveniji zakaj nacionalna televizija ne prenaša nekih dogodkov kot je recimo evropsko prvenstvo v odbojki.

Zavedam se, da je RTV javni servis. Je mnogo več samo od informativnega in pa zabavnega programa. Kar pomeni, da popolnoma razumem, da delate neko vsebino, ki ni nujno tržno zanimiva, je pa zelo potrebna za naše gledalce. Prav tako razpolagate z obsežnim arhivom posnetkov, ki so v resnici kulturna dediščina našega naroda in v tem smislu so neprecenljivi in zaradi tega ste tudi vi neprecenljivi. Kljub temu pa imate veliko notranjih rezerv s katerimi bi lahko izboljšali poslovanje in pa poslovne rezultate. Ne pa, da pomanjkanje, slabo finančno stanje tako prevalite na državljane. V bistvu gre pri dvigu naročnine za 7,84 v največji meri ravno zaradi plač zaposlenih.

Prispevek na digitalne naprave je po mojem mnenju zgrešen. Jaz mislim, da je sedanji način preživet. Uporabniki morajo plačati za storitve, ki jih niso naročili, jih morda sploh ne uporabljajo ali pa jih celo ne želijo uporabljati. Programe naj RTV Slovenija kodira in naj jih plačujejo uporabniki, ki jih želijo gledati, podobno kot to ponujajo druge medijske hiše, recimo VOYO.

Nova Slovenija je proti novemu digitalnemu davku. Pametna Slovenija ne potrebuje davkov na digitalizacijo. Prav tako pa predlagamo nabor ukrepov o katerih bi bilo mogoče dobro razmisliti. Meddrugim tudi o tem ali obstoječa stavba odgovarja potrebam sodobne RTV. Kolikor smo seznanjeni se ne morete več širiti, to pa pomeni, da produkcijo snemate v najetih prostorih. Je to racionalno ali smiselno? Sprašujem, ker ne vem, sprašujem. Imate ogromno produkcije, ki bi jo lahko dali na trg in s tem izboljšali poslovne prihodke – dokumentarce, ki jih ustvarite, dajte na trg in z njimi zaslužite. Ali razmišljate razvijanju kakšnega svojega formata oddaje? Kdaj ste nazadnje naredili kakšen svoj format? Lahko bi zaslužili s prodajo licenc za kvalitetne oddaje, menim, da je v licenciranju denar. Tule me popravite, če se slučajno motim. Tehnološko bi se morali posodobiti s klasične satelitske distribucije signala na IP. Tukaj se da tudi veliko privarčevati. Tudi pri trženju prostih kapacitet bi se dalo privarčevati na trgu. Za dober denar ponujati znanje iz prenosov športnih oziroma zabavnih vsebin – tukaj ste sigurno odlični. Mislim pa, da te odličnosti ne znate prodati.

Tisto bistveno, kar vam očitamo, je, da naredite več na vhodu, da zaslužite več, imate kapacitete, imate tehnologijo. Prav tako imate znanje. Samo malo se potrudite. Razmislite pa tudi o digitalizaciji, ki smo jo v Novi Sloveniji predlagali kot področje za tretji nacionalni konsenz. Tudi vi lahko sodelujete, tukaj imate še veliko potenciala v vseh pogledih. Ustvarjanje, distribucija, arhiviranje – tukaj se da zelo veliko privarčevati. Poglejmo samo primer. HBO televizijsko omrežje, ki prenaša TV Šport dokumentarce, različne filme, ima približno 1,7 milijard dolarjev prihodkov in pa 2350 zaposlenih. Netflix ima 16 milijard prihodkov, pa 7100 zaposlenih. Javni servis pa je lani s pomočjo RTV prispevka zbral 94,5 milijona evrov, kar predstavlja 76,3 % celotnih prihodkov. Povprečno število zavezancev za plačilo RTV prispevka pa je znašalo nekaj več kot 623 tisoč petsto ljudi, kar je največ v zadnjih petih letih. Morali bi se tule vprašati, če je RTV Slovenija nacionalni interes – potem naj bo financiran iz proračuna. Če pa ni, zakaj je potem obvezno plačevanje iz naročnine?

Toliko zaenkrat.

Hvala.