29. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

23. 4. 2020
podatki objavljeni: 23. 4. 2020

Transkript

Kolegice in kolegi! Začenjam 29. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prav lepo pozdravljam! Imamo tri pooblastila, in sicer poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Jožef Horvat, poslanko Jerko Korče nadomešča poslanec Nik Prebil in poslanca Janija Prednika nadomešča poslanec Matjaž Han. Imamo pa še nekaj dodatnih pooblastil, in sicer poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanka Mateja Udovč in poslansko mesto, ki pripada SDS, bo zasedal poslanec Ljubo Žnidar.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, in sicer: 1.Predlog zakona o spremembi Gradbenega zakona, skrajšani postopek, 2.Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, skrajšani postopek.Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bi predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI GRADBENEGA ZAKONA, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru posredoval Državni svet s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. 4. 2020, ki je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 64. seji, dne 6. 4. 2020, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. 4. 2020, predlog zakona z dne 2. 4. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 4. 2020, mnenje Vlade z dne 22. 4. 2020 in predlog amandmajev Gospodarske zbornice Slovenije z dne 17. 4. 2020. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona na seji odbora.  Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Državni svet kot predlagatelj, Ministrstvo za okolje in prostor, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.  Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.   (nadaljevanje) Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja. Gospod Alojz Kovšca, izvolite.
Alojz Kovšca
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!  Državni svet je vložil Predlog novele Gradbenega zakona, ki je začel veljati 17. 11. 2017. Že pred začetkom uporabe tega zakona je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarjala na kratko prehodno obdobje, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega strokovno izobraženega kadra. Problem izhaja iz določbe druge alineje prvega odstavka 14. člena Gradbenega zakona, skladno s katero mora izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih, skladno s tem zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje, določene v 14. členu Gradbenega zakona, in ki je vpisan v imenik vodij del. Navedene zakonske zahteve veliko izvajalcev, predvsem manjših, v zakonsko predvidenem roku ni moglo in ne bo moglo izpolniti. Razlogov za to je več, med drugim tudi v tem, da v Republiki Sloveniji primanjkuje strokovno usposobljenih vodij del, zaradi česar bodo morali nekateri kadri opravljati dodatno izobraževanje, to je poklicno, srednje, višje in visoko, in dodatne izpite, kar pa glede na to, da so to kadri, ki so že v polni meri vključeni v delovni proces, zahteva več časa, kot ga nudi trenutno veljavno prehodno obdobje. Če, na primer, oseba želi z dokvalifikacijo doseči srednjo strokovno izobrazbo, potrebuje najmanj dve leti osnovnega izobraževanja in potem še tri leta delovnih izkušenj, da lahko sploh pristopi k strokovnemu izpitu. Enako oziroma zelo podobno je tudi pri višješolskih in visokošolskih programih, pa tudi na področju osnovnega poklicnega izobraževanja. Pomembna je tudi ugotovitev, da veliko tehnikov in inženirjev nima opravljenega strokovnega izpita, veliko je kandidatov, ki bodo opravljali mojstrski ali delovni izpit. Glede na čas, ki je v povprečju potreben za opravljanje mojstrskega ali delovodskega izpita, to je leto in pol, vsi izpitov ne bodo mogli opraviti v prehodnem obdobju, ki je določen v zdaj veljavnem 120. členu Gradbenega zakona. V primeru prevelikega števila kandidatov pa obstaja tudi tveganje, da bo padla tudi strokovnost. Za tako korenito spremembo pri načinu vodenja del v gradbeništvu je vsekakor smiselno zagotoviti ustrezen čas in tudi druge kapacitete, potrebne za izvedbo. Ocenjuje se, da približno 5 tisoč manjših podjetij, članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, izvaja dela na gradbenih objektih, no, približno še toliko je na gradbenem področju malih obrtnikov ali podjetnikov, ki niso člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ker na trgu ni dovolj ustreznega kadra, to so tehniki in inženirji s strokovnim izpitom in vpisom v imenik, ki bi jih ti podjetniki lahko zaposlili kot vodje del v skladu z določili Gradbenega zakona, bodo podjetniki morali sami izpolniti zahtevane pogoje za vpis v imenik vodij del, predvsem kadar gre za izvajanje del na novogradnjah. Po grobi oceni od tega približno tisoč podjetnikov izpolnjuje pogoje za vpis v imenik, to so mojstri, delovodje, tehniki in inženirji, ostali pa ne. Kar pomeni, da bodo morali opraviti vsaj mojstrski izpit ali delovodski izpit ali dokončati vsaj srednje strokovno izobraževanje in opraviti strokovni izpit; zadnji omenjeni pristop zahteva več let časa, približno okrog pet. V letih 2018 in 2019 je mojstrski izpit uspešno opravilo 37 kandidatov, takih, ki bodo želeli ohraniti vlogo izvajalca del tudi na novogradnjah, je približno 370 in so še v postopkih, se pravi, so se šele prijavili oziroma pričeli s postopki za pridobitev mojstrskega izpita. Podobno je tudi pri opravljanju strokovnih izpitov. Tudi če bi se vsi prijavili takoj, kar velja tako za mojstrski, delovodski kot strokovni izpit, takšnega obsega opravljanja izpitov pred iztekom trenutno določenega prehodnega obdobja ne bi bilo mogoče zagotoviti, tega preprosto ne dopuščajo izobraževalne kapacitete; kljub temu pa so bile prilagojene pričakovanemu povečanju interesa po opravljanju tovrstnih izpitov.  Vsi izvajalci, ki ob koncu prehodnega obdobja, 31. 5., ne bodo izpolnjevali pogojev, bodo morali bistveno prilagoditi ali zmanjšati svojo dejavnost na področju gradbeništva oziroma bodo v večjem prekršku, za katerega so predvidene enormno visoke globe, težave pa bodo tudi v postopkih pridobivanja uporabnih dovoljenj in drugih upravnih postopkih v zvezi z graditvijo. No, zaradi tega smo v Državnem svetu pristopili k noveli zakona. Novela zakona vsebinsko pomeni samo spremembo enega člena in ne posega   (nadaljevanje) v druge vsebine Gradbenega zakona, temveč samo podaljšuje rok za izpolnitev pogojev. Torej, temeljni cilj predlagane spremembe je zagotoviti možnost čim večjemu številu izvajalcev del v gradbeništvu, da izpolnijo zahteve, ki jih za nadaljnje opravljanje dela v gradbeništvu določa Gradbeni zakon, in zato menimo, da je treba podaljšati prehodno obdobje, ki se skladno s trenutno ureditvijo izteče 31. 5. 2020.  Novela zakona predvideva samo spremembo dveh členov. In sicer, v Gradbenem zakonu se v prvem odstavku 120. člena besedilo »v roku dveh let od začetka uporabe tega zakona« nadomesti z besedilom »do 31. maja 2022« ter 2. členu, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ne gre za nobeno vsebinsko spremembo, gre samo za podaljšanje roka, do katerega bi ob želji in volji izvajalcev gradbenih del in možnih kapacitetah izobraževalnega sistema izpolnili to zakonsko določilo. Naj samo še dodam, da bomo v času po izhodu iz te krize, ki jo je povzročil koronavirus, potrebovali prav vse kapacitete in morali angažirati vse segmente gospodarstva v čim večji možni meri, s tako omejitvijo, ki jo zakon predvideva, si bomo pa ustvarili nepotrebno oviro, ki jo bomo težko premagali na načine, kot je to sedaj možno.  Jaz bi vas prosil, da to novelo zakona podprete, ker, kot sem že rekel, ne posega v samo materijo zakona, razen v rok, v katerem je v realnosti možno zagotoviti, da izvajalci gradbenih del izpolnijo zakonske pogoje za normalno delo.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Rus, izvolite.
Helena Rus
Hvala za besedo.  Naša služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in nanj nimamo pripomb.  Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Vlade oziroma Ministrstva za okolje in prostor? Mag. Vizjak, izvolite.
Andreja Bizjak
Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Vlada je poslala v parlament svoje mnenje, ki ga je sprejela in iz katerega izhaja, da meni, da je bilo kar dovolj časa, da bi se subjekti prilagodili na nove pogoje, ki so napisani pravzaprav samo z enim namenom, da se dvigne kvaliteta izvajanja del; respektiramo pa tudi drugačno stališče poslancev.
Hvala lepa.  Želi besedo predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije? Izvolite. Prosim, da se predstavite.
Janko Rozman
Hvala lepa. (Janko Rozman, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.) Jaz bi to predstavitev, ki jo je gospod Kovšca povedal, samo… ne bom ponavljal, ker bi podobno govoril. Mogoče bi samo to rekel, da so se v marcu ustavile vse aktivnosti, tako na mojstrskih, delovodskih kot strokovnih izpitih. Se pravi, marec, april, maj stojimo, to so trije mesecu. Junija se kaj veliko najbrž ne bo zgodilo, potem sta pa dva meseca dopustov oziroma tega poletnega obdobja, ko se to tradicionalno ne izvaja. Se pravi, že samo zaradi koronavirusa bomo zamudili šest mesecev oziroma bodo kandidati, ki so zdajle v postopku, zamudili šest mesecev. Tako je z naše strani res želja in prošnja ter priporočilo, da se ta sprememba Gradbenega zakona sprejme. Hvala lepa.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo dva člena, odboru predlagam, da se razprava o obeh členih predloga zakona združi, v skladu s 128. členom poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi opravili glasovanje, najprej o morebitnih predlogih amandmajev, če bodo vloženi, nato pa bi glasovali še o obeh členih predloga zakona skupaj.  V razpravo dajem oba člena predloga zakona. Ali želi kdo razpravljati? Mag. Rajh, izvolite.
Aleksander Rajh
Hvala lepa za besedo.  Tudi sam sem pooblaščeni inženir s strokovnim izpitom, zato zadeve poznam in tudi razumem. Danes so se pojavile objektivne okoliščine, ta koronavirus je določene zadeve   (nadaljevanje) časovno seveda prestavil, omejil. Zato mislim, da je smiselno, da se tu poskuša nekako stopiti naproti predlagateljem.  Hkrati pa bi vseeno želel poudariti pomen strokovnega izobraževanja. Mislim, da je tu določena anomalija sistema, da lahko imaš izvajalca del, nosilca dejavnosti, ki nima mojstrskega ali pa strokovnega izpita, in potem kot nek posrednik mešetari, išče formalne pogoje, da zagotovi kvaliteto. Mislim, da je to nedopustna anomalija, ki uničuje trg in strokov, pa tudi kvaliteto gradnje. Proti temu se moramo boriti, moramo pa seveda zaradi teh okoliščin, ki so prišle nepričakovano, nekako poskušati stopiti tem izvajalcem naproti. Vsekakor pa, še enkrat poudarjam, se mi zdi čudno, ker na primer v Avstriji to ni mogoče, da izvajaš polaganje ploščic, pa nimaš strokovnega izpita ali pa mojstrskega izpita. Pri nas pa, zgleda, se lahko vsak priuči in je najbolj pameten. Seveda to uničuje stroko, tudi ni nobenega ugleda takšnega poklica, če lahko vsakdo to počne. Poglejmo samo, kaj se dogaja z našim srednješolskim strokovnim izobraževanjem. Zmeraj so rekli, pojdi v šolo, da ne boš rabil delati. Danes imajo te besede popolnoma drug pomen, če se ne izobraziš za pravilen poklic, nimaš dela, pa lahko deset let hodiš na fakultete, delaš doktorate. Tu pa imamo potrebo po teh kadrih, pa zaradi odnosa v preteklosti nekako ta mesta niso bila, srednješolska, dovolj zanimiva in so celo ukinjali programe, ki so v tujini zelo iskani. Tu bi mogoče kazalo bistveno večji poudarek dati na dualni sistem izobraževanja, da se mladi, ki jih ta poklic zanima, pravočasno seznanijo s tem poklicem in začnejo nabirati izkušnje, ker ni normalno, bom zelo jasno povedal, ni normalno, da se nekdo kar izmisli, zdaj bom pa jaz pri 25. letih začel polagati ploščice, zidati ali pa karkoli drugega, ko se v Avstriji to, na primer, dijak začne učiti že z 11., 12. leti; to je 10, 12 let razlike v izkušnjah, v strokovnosti. To je zadeva, h kateri moramo celostno pristopiti in nasloviti.  Jaz bom podprl predlog, da se Obrtni zbornici stopi naproti. Hkrati pa želim, da po tem roku ne bo nobenih izjem. Te izjeme so škodljive za gradbeništvo, so anomalija, ki jo je treba preganjati. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo kolega Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predlagatelj, predsednik Državnega sveta, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi, spoštovani predstavnik Obrtne zbornice! Novela zakona naslavlja problem, ki izhaja iz zakonske zahteve, da mora izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, za opravljanje te dejavnosti imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, z najmanj enim delavcem, vodjo gradbenih del, ki izpolnjuje določene pogoje. Ti so kar zahtevni, pa če dovolite, jih vsaj nekaj naštejem. Pogoj je izpolnjen, če je vodja del po izobrazbi mojster s področja gradbeništva in je vpisan v imenik vodij del pri Obrtni zbornici Slovenije ali po izobrazbi delovodja in je vpisan v imenik vodij del pri Gospodarski zbornici Slovenije ali pooblaščeni inženir, pod pogoji, določenimi s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, po izobrazbi tehnik ali inženir in ima opravljen strokovni izpit za vodenje del pri Inženirski zbornici Slovenije in je vpisan imenik vodij del pri Inženirski zbornici Slovenije. Pogoj je izpolnjen tudi, če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih za opravljanje obrtne dejavnosti in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v imenik vodij del pri Obrtni zbornici   (nadaljevanje) Slovenije. Kar zahtevno in kar je tudi prav. To zahtevo je v ureditev prinesel zakon, Gradbeni zakon, ki je začel veljati novembra 2017 - novembra 2017, danes smo aprila 2020 -, in ta je določil, da mora biti izpolnjena do 31. maja 2020, namreč ta zahteva, se pravi, do konca naslednjega meseca. Tega pa seveda veliko izvajalcev, predvsem manjših, v zakonsko predvidenem roku ne bo moglo izpolniti in zdaj ta novela zakona zato navedeni rok podaljšuje za dve leti, se pravi, z 31. maja 2020 na 31. maj 2022. Predlog zakona je korekten in ga podpiramo, je nujen, ga podpiramo. Respektiramo tudi mnenje Vlade, ki smo ga dobili v pisni obliki in ga je minister, gospod Vizjak, predstavil, respektiramo mnenje Obrtne zbornice Slovenije, in ob vsem tem imamo zdaj še epidemijo, ki jo je povzročil novi koronavirus. In zdaj čisto tako sprašujem, kar je dilema pri nas, pri Novi Sloveniji, ali je optimalen ta dveletni rok. Časa je bilo že kar nekaj, kajne. Še enkrat, novembra 2017 je zakon začel veljati, bodimo zdaj realni, ker, saj veste, kolegice in kolegi, mi se z veliko novelami zakonov ukvarjamo, da podaljšujemo roke, da pač nekomu gremo na roko, kajne, ker kakšne zadeve ni naredil. In samo sprašujem zdaj vse tukaj, torej, najprej poslance, predlagatelja, Vlado, Obrtno zbornico, ali bi bilo dovolj, da sprejmemo v obliki amandmaja nek kompromisni predlog, da je ta podaljšek za eno leto, se pravi, do 31. maja naslednje leto. Dajmo, lepo prosim, kar se mene tiče, bi bila to zdaj neka razprava. Kar se mene tiče, lahko ostane dve leti, ampak saj veste, kako se reče odlašanemu delu. To je zgolj naš razmislek, torej, nimamo težav s tem osnovnim predlogom, če pa želimo dati malo nekega pospeška, pa mislimo, da bi bil optimalen res nek kompromisni predlog podaljšek za eno leto.  Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Podkrajšek. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Cenjeni predsednik Državnega sveta, minister, državni sekretar, predstavnik Obrtne zbornice, vsem lep pozdrav tudi v mojem imenu! Živimo v zelo zahtevnem času, ki ga verjetno najmanj takrat, ko se je ta zakon sprejemal, leta 2017, ni nihče pričakoval, niti verjetno v začetku tega leta, v katerega smo že kar krepko zašli. Seveda, pozorno smo poslušali predsednika Državnega sveta. Jaz mislim, da je tu velika skrb do vseh teh, ki ta dela opravljajo, in tudi zavedanje Obrtne zbornice, da bodo kmalu zašli v težave. Pozorno smo poslušali tudi spoštovanega ministra glede mnenja Vlade. Sam osebno in v Slovenski demokratski stranki, pa tudi, če lahko zaidemo v koalicijo, se strinjamo, da je bilo tega časa kar nekaj. Sam se spomnim kot član tega odbora in takratni poslanec, ko smo ta Gradbeni zakon sprejemali, bila je zelo visoka mapa, veliko členov, veliko sprememb. Ta zakon je prinesel neke svetle točke, pa tudi nekaj negativnih točk, ki jih bomo morali verjetno v tem sklicu Državnega zbora popraviti.  Spoštovani predsednik, glede na to, da smo poslušali predlagatelja, Državni svet, da smo poslušali Vlado, spoštovanega ministra, bi v imenu - seveda po razpravi - vseh štirih koalicijskih   (nadaljevanje) strank, Slovenske demokratske stranke, Stranke modernega centra, Nove Slovenije in Desusa po razpravi prijazno zaprosil za petnajst minut pavze, da uskladimo čas, ki bo v dobrobit vseh tistih, ki ta dela izvajajo vsakodnevno v Republiki Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa.  K besede se je javil še predlagatelj, ponovno gospod Kovšca, izvolite.
Alojz Kovšca
Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, jaz sem danes tu v neki nenavadni vlogi, ko advokatiram sam proti sebi. Pred nekaj leti - verjetno se bosta spoštovana poslanca Matjaž Han in Jožef spomnila, kako sem tu z vsemi silami in sredstvi poskušal ubraniti kakovost v gradbeništvu in drugih obrtnih storitvah, kakor jih je imenoval spoštovani poslanec Rajh. Branil sem, da je mojstrski izpit nujno potreben za vse tiste, ki želijo samostojno opravljati gospodarsko dejavnost in zaposlovati ljudi zaradi ohranjanja kvalitete storitev, cene dela in socialne vzdržnosti opravljanja gospodarskih dejavnosti. Takrat je bil protiargument mojemu nastopu ohranjanja strokovnosti in ohranjanja obrtnega šolstva to, da je treba odpreti trg tudi za tiste, ki izobrazbe nimajo, imajo pa voljo delati, in da bo trg potem sam reguliral in izključil iz svojega nabora tiste, ki delajo, recimo temu, oportuno, nekakovostno, priložnostno. Moj argument takrat je bil, da bi to lahko bilo res, če bi imeli regulatorje trga, ki bi bili sposobni nelojalno konkurenco, nekakovostne gospodarstvenike izločiti v razumnem roku. Ampak da nekdo poišče ustreznega gradbenika in da dobi njegove reference, mora imeti neka znanja, po katerih lahko to presoja, drugače je to bolj kot ne srečelov. In ko je gradbeno delo že zaključeno in ko se nekvaliteta jasno pokaže, sodni mlini meljejo tako, da si v najkrajšem času, v petih letih na vrsti za poplačilo škode, ki ti jo tak nestrokovni izvajalec naredi. To meče slabo luč na vse ostale gospodarstvenike, ki so pa izobraženi, karierni podjetniki in delajo tako, kot je treba. No, in takrat sem advokatiral za kakovost, za ohranitev cen, proti dumpingu, ki so ga izvajali nekakovostni in tisti, ki so se priložnostno pojavljali na trgu. No, danes sem pa tukaj zato, da tiste branim, nenavadno, ampak v sili hudič še muhe žre. Še enkrat povem, vodilo Obrtne zbornice in tudi Državnega sveta pri tem je zavedanje, kakšno je trenutno stanje v vrstah gradbenih podjetnikov v Sloveniji. Če želimo ohraniti delovna mesta, če želimo imeti dodano vrednost, bomo zdaj morali ugrizniti v kislo jabolko, ki smo si ga sami vzredili na tem sadnem vrtu, tu, v tej hiši. Ni naš cilj, niti Obrtne zbornice niti Državnega sveta, da bi na trgu tolerirali tako imenovane, kaj naj rečem, »majstre«. Mi si želimo kakovostnih izvajalcev, ampak jim moramo dati pa tudi realen rok. Ne Obrtna ne Gospodarska zbornica nista sposobni v tako kratkem času ob normalnem opravljanju del in nalog teh ljudi, ki sedaj zidajo, »malajo«, njih ne moremo v tako kratkem času spraviti iz delovnega procesa, izobraziti in jih vrniti nazaj v delovni proces, ker gre za izobraževanje ob delu. V tako kratkem času peljati posel in doseči zahtevano izobrazbo, je nemogoče. Verjemite mi, da govorim iz svojih izkušenj. Po dveh univerzah sem se lotil urarstva in zato, da sem dobil urarski mojstrski izpit, sem ob visoki izobrazbi potreboval še dve leti. Dve leti je bilo treba, da sem izpolnil vse pogoje, da sem lahko sploh pristopil k mojstrskemu izpitu. Sam mojstrski izpit je pa potekal v razponu šestih mesecev. In ne, ne gre za enostavne stvari; sploh pa ne za ljudi z izobrazbo, ki je osnovna plus strokovna oziroma obrtna. Naložiti jim tako kratek rok, sicer navidezno zgleda, saj ni tako kratek, tri leta, ampak v treh letih delati, se preživljati, iskati posel in se obenem še šolati, je za njih pretežka  (nadaljevanje) naloga. Govorim iz izkušenj, pa ne želim nobenega tu omalovaževati ali pa reči, da ni sposoben, ampak to so izkušnje. Bo gospod Rozman lahko povedal, koliko časa traja, da posamezni obrtnik z večletnimi delovnimi izkušnjami in uspešen na trgu opravi mojstrski izpit, to bi lahko povedal, saj to obdobje ni leto, dve leti, to traja tudi več.  Še enkrat, danes advokatiram v bistvu na nek način v škodo stroke, po drugi strani pa zato, da ohranimo gospodarsko dejavnost. In če že odstranjujemo administrativne ovire, to ni administrativna ovira, to je realna zahteva po kakovosti, moramo pa omogočiti tudi realen čas, da se tej zahtevi ugodi. Jaz apeliram na vas, da to novelo zakona podprete. Vsak dan več pomeni nekaj izobraženih več in nekaj delovodij več in bomo imeli s tem nekaj problemov manj.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo kolega Perič, pripravi naj se Matjaž Han.
Hvala, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem!  Mislim, da bi ta predlog prišel pred nas ne glede na to, ali imamo ta izziv s koronavirusom ali ne. Pravo vprašanje pa se vsaj zame zdi, niti ne toliko, kaj se je v teh dveh in pol letih ali treh, kakorkoli interpretiramo, torej v tem roku, ki ga je zakon predvideval, zgodilo ali ne, čeprav bi s samo razpravo in razmislek morda ne škodila tudi kakšna statistika, koliko je bilo tistih, ki so v tem času to uspeli narediti, in koliko je še tistih, ki to zadevo morajo opraviti, da ne bodo v nasprotju oziroma da ne bodo imeli težav s to določbo v zakonu. Moje osebno mnenje pa je, da je bil ta rok nastavljen, ne glede na vse, kljub dobremu namenu preveč ambiciozno. Ker gre za nek proces, ki je veliko večji od določbe, ki je sicer zelo kratka, ker zelo močno posega tudi v neke ustaljene prakse in navade, ki smo jih vajeni znotraj tega področja. Izkazalo se je, da ta nevidna roka trga ni vsemogočna in da je treba v določenih segmentih zelo konkretno poseči s strani države, da se določene stvari regulirajo, ker v nasprotnem gredo stvari v škodo same kakovosti izvedbe. Kdor je kdaj kaj gradil doma, ve, da ima na voljo neke strokovnjake, ki so ta svoja znanja pridobili bodisi z nekim izobraževalnim procesom ali so se določenih stvari priučili, pa zato niso nič slabši, na drugi strani pa neko, dajmo reči, nelojalno konkurenco, ki prihaja tudi iz tujine in je pripravljena za zelo nizko ceno vskočiti v tudi zelo zahtevna in odgovorna dela. Če se pa kaj ponesreči, enostavno podjetje zaprejo, izginejo, pa ga ti lahko preganjaš bodisi po Sloveniji ali pa kjer drugje v tujini. Tako so se te prakse marsikdaj izkazale kot pogubne za marsikoga. In kadar iščemo pravico, potem tudi preko sodišča, mislim, da smo zelo zgrešili tisti namen neke izgradnje in potem tudi uporabe te infrastrukture.  Strinjam se s tem, kar je bilo nakazano s strani kolega Horvata in tudi kolega Podkrajška, da vzamemo to pavzo, pa potem vidimo, kje bi bil ta kompromisni predlog. Ne vem pa - zdaj malo razmišljam vnaprej -, ali bo tudi leto ali dve dovolj, ker govorimo o strukturi ljudi, ki so tudi že nekoliko starejši in jih je zelo težko pošiljati ponovno v neke izobraževalne procese, kadar morajo vzporedno preživljati sebe, svoje družine, pa verjetno še na kakšne druge izzive odgovarjati. Tako morda ne bo odveč premislek v nekoliko širšem kontekstu v vključitvijo tudi Ministrstva za izobraževanje in na področju pridobivanja mojstrskih izpitov narediti bolj konkretno strategijo, kje vidimo Slovenijo čez pet, čez deset, čez dvajset let. Tako bom rekel, parlament dobiva tisto središčno vlogo, kjer se   (nadaljevanje) lahko tudi več pogovarjamo, in jaz to vsekakor pozdravljam.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Predlagam, da opravimo razpravo še štirih zaenkrat prijavljenih poslancev, potem bi pa odredil 15-minutni odmor. Bi pa tudi prosil, če se bodo vlagali amandmaji, da se v tem vmesnem času že pripravijo v obliki, kot se pričakuje. Naslednji ima besedo kolega Han, potem pa Lidija Divjak Mirnik.
Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, predsednik Državnega sveta! Dragi moji, jaz nisem član tega odbora, vendar želim ta moment predvsem realno razmišljati. Razmišljati, kako kljub temu, da pravite, da ni pomembno, da smo v teh hudih časih, še kako pomembno je, da v teh časih ne naredimo še dodatnih težav že tako težavam v gospodarstvu. Jaz upam, da veste in da vemo, o čem se sploh pogovarjamo. Jaz se tu absolutno strinjam s predsednikom Državnega sveta in podpišem vsako besedo. Mi se pogovarjamo o obrtnikih, o tako imenovanem »one-man-bandu«, mogoče z dvema zaposlenima, ki so, recimo, polagalci keramike, vodoinštalaterji in tako naprej, ki definitivno, ne v prejšnjem času, kaj šele zdaj, nimajo časa in ne morejo narediti tega, kar smo mi z lahkoto zapisali v ta zakon. In med temi, spoštovani, verjetno vsi v tej dvorani poznate ogromno pravih mojstrov, ki nimajo papirja, znajo pa narediti vse na tem svetu in naredijo zelo kvalitetno. Samo medklic o izobraževanju - bomo imeli danes elektroinženirja, izobraženega, ko mu pa rečeš, naj zamenja, recimo, žarnico, pardon izrazu, ali pa kako kaj poteka, sploh ne ve, kaj gre, ne upa prijeti žarnice. Ampak ga bo moral nek obrtnik, ki dnevno zelo trdo dela, zaposliti, da bo lahko opravljal svojo nalogo. Toliko o tem. On mu bo, drži, gospod Rajh, on mu bo narisal, izračunal, vse, ampak še zmeraj bo moral ta obrtnik, ki je sam, narediti vse. Jaz se, Jože, s tabo strinjam, ampak, za božjo voljo, kaj bo - v enem letu se ne bo nič spremenilo. Samo čez eno leto se bomo usedli, pa bomo morali še za eno leto podaljšati. Razen če želimo ljudi, ki živijo od svojega dela, ki so strokovnjaki, ki so naredili svoje posle predvsem z izkušnjami in se tudi izobražujejo - veste, na kakšen način? -, izobražujejo jih razne firme, ki jim prodajajo robo in tako naprej, in jih bomo samo uničili. Tako ne dve leti, tri leta, ali pa vmes kak člen raje spremenimo, ki smo ga preveč zategnili. To je moje osebno mnenje. Tako je minimum, kar podpiram, podpiram to, da se zadeva podaljša za dve leti. Ker - kaj? - meni so to začeli govoriti obrtniki, ki se vozijo s kombijem, na kombiju imajo lestve, ono, drugo, in pravijo, Matjaž, mi bomo morali firme zapreti, če tega ne bomo naredili, ali bomo morali človeka zaposliti ali bomo morali pa na nek način podjetja, firme zaposliti. In takih obrtnikov rabimo, dragi moji, vsak dan. Tako ne biti zdaj toliko, bom rekel, ne vem, no, bodimo ta moment predvsem realisti. Zato jaz absolutno podpiram ta predlog. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Lidija Divjak Mirnik, pripravi naj se kolega Žnidar.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani predsednik Državnega sveta, spoštovani minister, kolegice in kolegi! Ko človek na hitro prebere ta Predlog zakona o spremembi Gradbenega zakona, si misli, eh, na hitro pač ena sprememba, leto, dve, tri, v grobem. Ko se pa malce poglobiš in ko te začnejo klicati gradbinci, predvsem tisti, o katerih je tudi Matjaž zdaj govoril,  (nadaljevanje) ne samo »one-man-bandi«, tudi mogoče takšni, ki imajo dva, tri ljudi zaposlene, in so srečni, da jih sploh dobijo, take mojstre, potem pa zadeva ni več tako preprosta. V Listi Marjana Šarca smo pripravljeni podpreti predlog, ki ga je Državni svet predlagal, zato ker se nam zdi, da stoji, predvsem v luči, da bo mogoče marsikateri manjši podjetnik gradbinec moral zapreti, zaradi tega, ker enostavno ne bo izpolnjeval pogojev iz 120. člena zakona. Zato, kot rečeno, smo to pripravljeni podpreti. Res je, da je bilo dve leti časa za spremembe, in zanimivo bi bilo res videti - pa mogoče, gospod Kovšca, vi imate tak podatek -, koliko je pa tistih, ki so na poti, ki so v procesu tega pridobivanja izpita in se je ta proces zaradi koronavirusa ustavil. Ali imate mogoče kakšen podatek, koliko je teh ljudi oziroma teh, da rečem, bodočih mojstrov, ki zaradi koronavirusa zdaj stojijo; to bi mogoče gospod iz Obrtne zbornice lahko vedel. To se mi zdi pomembno, da bi vsaj vedeli, koliko je takšnih, ki bodo to eventualno lahko pridobili čez mesec ali dva. Ker jaz realno, gospod iz Obrtne zbornice, menim, da boste tudi v času julija in avgusta morali te izpite delati, čeprav, ja, je to obdobje dopustov, ampak verjetno je zdaj situacija malce drugačna, pa sem prepričana, da boste tudi v tem času delali. Zato bi ta podatek potrebovala. Sama imam iz prejšnjega življenja, da tako rečem, izkušnje, kako je, če kdo pride z dumping ceno. Imam tudi izkušnje, kako je, če je zadeva nekvalitetno opravljena, to so šele težave. Zato se mi zdi pomembno, da se zasleduje kvaliteto in da se držimo tega, kar ste si seveda tudi pravilno nastavili. Vendar so pač zdaj časi takšni, kot so. Časi so takšni, da zadnjih par let dobrega mojstra pravzaprav zelo težko najdeš. In če ga že najdeš, potem vidiš, da tudi izvedba ni takšna, kot bi morala biti. Sama ima ravno zdaj tako izkušnjo doma, ker je zdaj korona, vse stoji, in bomo še kar nekaj časa reševali, očitno, svojo kopalnico; ampak, dobro, to ni tako pomembno.  Torej, LMŠ je pripravljena podpreti predlog, ki ga predlaga Državni svet. Smo pa pripravljeni tudi prisluhniti amandmaju, ki ga mislite v koaliciji vložiti, in se potem po tej pavzi, ki bo, tudi odločiti, kako naprej.  Hvala lepa zaenkrat, predsednik.
Hvala lepa. Sprašujem predstavnika Vlade, predlagatelja oziroma predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice, ali želijo besedo, ker je bilo kar nekaj vprašanj ali pa razprav, vezanih na vaše področje?
Janko Rozman
Če dovolite, bi par številk, no…
Izvolite, gospod Rozman.
Janko Rozman
Sicer nimam čisto vseh. Torej, mi imamo prešteto tisto, kar se pač odvija na Obrtno-podjetniški zbornici. Postopki se odvijajo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in na Gospodarski zbornici Slovenije ter Inženirski zbornici Sloveniji, ker so mojstrski izpiti in nosilci dejavnosti pri nas na Obrtno-podjetniški, delovodski na Gospodarski zbornici in strokovni izpiti na Inženirski zbornici Slovenije. Zdaj je tako, na tem področju, kot smo že prej v uvodu slišali, je preštetih približno 8 tisoč teh manjših obrtnikov in malih družb, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, torej, tu gre za gradbena dela, gre za zaključna gradbena dela in za inštalacijska dela, se pravi, strojne inštalacije, elektroinštalacije, dvigala in podobne zadeve. Približno polovica od teh 8 tisoč je članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, te imamo malce bolje preštete. Torej, od te polovice, to je 4 tisoč, je tako, da je pri nas v naš imenik vpisanih nekaj manj kot tisoč do konca marca. Mojstrski izpit je tem zadnjem obdobju po veljavnosti zakona opravilo 147 kandidatov, lahko jih naštejem, se pravi, 35 je bilo z gradbenega področja, 43 s področja elektroinštalacij, 46 s področja vodovoda, plinskih ogrevalnih naprav in klimatizacije, pa 23, 24 s področja opravljanja strešnih in krovskih del. V postopku je zdajle trenutno - tule nimam čisto točne številke, ker so tri generacije, se pravi, vpisujejo se na mojstrski izpit dvakrat na leto,   (nadaljevanje) v jesenskem in spomladanskem obdobju, potem pa izpiti potekajo preko celega leta. In so zdajle generacije tistih v postopku, ki so vpisali letos februarja, ti so še na začetku, potem so tisti, ki so vpisali lani oktobra in pa lani februarja; in tisti, ki so se lani februarja, so nekateri že opravili, nekateri še niso. Torej, v tem postopku je po moji grobi oceni oziroma po mojem grobem preštevanju približno 140 kandidatov, mogoče kakšen več ali pa manj. Za te je realno, da bi, če se bodo potrudili, da bodo to dokončali, recimo, do februarja prihodnje leto ali pa do spomladi prihodnjega leta.  Kar se tiče trajanja, smo tudi prej že slišali, nekje realno je leto in pol, ker tu ne gre samo za to, da on pride in naredi na hitro nekaj izpitov, ampak je treba nekaj vsebine in tudi še odpredavati, ker z delovodskim - za to je na Gospodarski zbornici postopek enak oziroma zelo podoben - ali pa z mojstrskim izpitom on pridobi eno stopnjo izobrazbe. In ta inštitut je namenjen tistim, ki imajo poklicno stopnjo izobrazbe, torej četrto stopnjo, in oni z delovodskim in mojstrskim pridejo na peto stopnjo. Se pravi, tu ne gre samo za izpit, ampak gre tudi za postopek izobraževanja. Dočim je pa ta postopek, ki poteka na Inženirski zbornici Slovenije, ta je pa namenjen tehnikom in inženirjem, se pravi, gradbene stroke, elektro stroke in strojne stroke. Tu se pa po končani izobrazbi opravlja, seveda po pridobljenih delovnih izkušnjah tri leta, strokovni izpit za vodenje del, to je pa malo krajše, to pa traja štiri, pet, šest mesecev približno; prav tako je nek uvodni seminar in potem izpiti v petih, šestih delih, v petih, če se ne motim.  Torej, če se še enkrat vrnem na te številke. 4 tisoč približno je teh, ki imamo mi bolj podrobno preštete, tisoč je vpisanih, 100 ali pa dobrih 100 je še v postopku. Kandidatov je še kar nekaj, so izrazili, nekateri zdaj sicer rečejo, nismo vedeli, pa bi se že prej vpisali, to je sicer izgovor, ki je malce tako, kajne, jaz pravim, prinesen na repu, ampak je. Nekaj teh naših, ki so pa tudi obrtniki, manjši, je pa vpisanih kot inženirjev in tehnikov. Zdaj teh čisto točno nimamo preštetih, ker je to težko ugotoviti, ampak nekje ocena je, da jih je vsaj 500 ali pa med 500 in tisoč, ki so vpisani na Inženirski zbornici Slovenije. Tako nekje ostane, če to malo seštejemo, približno 2 tisoč takih, ki bi se po naši oceni še morali vpisati, da bo stanje, bi rekel, kolikor toliko normalizirano. Nekaj jih bo odpadlo, nekaj se jih bo upokojilo, nekaj jih zdajle čaka, ker pridobivajo še delovne izkušnje, recimo, tehnik, inženir, začetnik mora imeti tri leta delovnih izkušenj, da gre na strokovni izpit, ravno tako za delovodski, za mojstrski izpit je potrebnih najmanj tri leta delovnih izkušenj. Se pravi, on mora dokončati šolo. Imamo kar nekaj primerov, ki so šolo dokončali in si zdaj prakso nabirajo, in seveda še ne morejo.  Mogoče sem prej še to hotel reči, torej, julij in avgust, ni problem v dopustih, problem je, ker so ti ljudje zdajle v višku gradbene sezone, zdajle malo stojijo, tudi izpiti stojijo, julija in avgusta bo treba pa najbrž malo bolj pospešeno delati, vsaj upamo tako, in takrat jih bo res težko pripraviti in prisiliti, da bodo šli še na te izpite. Bodo šli zagotovo, tisti, ki bodo tik pred zaključkom, bodo to naredili; masovno pa julija in avgusta, se bojim, da ne bodo ravno masovno navalili na to.  Ali je bila še kakšna številka potrebna, se opravičujem? V glavnem, po naši oceni bi v dveh letih, torej do maja 2022, poleg teh, ki so že v postopku, se bodo vpisali za mojstrske izpite, se pravi letošnja jesenska generacija, pa dve generaciji prihodnje leto, in mi ocenjujemo, da bo še nekih 200 do 300 kandidatov. In ti bi, recimo, do maja 2022 to izobraževanje in te izpite zaključili. Tako bi nekako v teh dveh letih zadeva bila po naši oceni lahko ustrezno pokrita. Zato smo tudi predlagali tak termin.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Rozman. Imamo prijavljenega še gospoda Ljuba Žnidarja in mag. Rajha. Gospod Žnidar, imate besedo.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani predstavniki ministrstva, Državnega sveta, kolegice in kolegi, vsem prav lep pozdrav! Ja, jaz bi rekel, da v osnovi imam nekaj pripomb na obstoječi Gradbeni zakon, že v tistem delu, kjer se pridobivajo nazivi, vodja del, odgovorni vodja del, pooblaščeni inženir, ampak danes se ne bi spuščal na to področje. Zdaj smo od predstavnika Obrtne zbornice dobili nekaj novih številk, ki so predstavljene samo glede na člane, ki so člani Obrtne zbornice Slovenije, in teh je ca 4 tisoč, enkrat toliko pa naj bi bilo še tistih malih obrtnikov in malih podjetnikov, ki niso člani, se pravi, govorimo o 8 tisoč teh, jaz bi rekel, dejavnikov, ki se ukvarjajo na področju gradbeništva in morajo izpolnjevati to zahtevo. Zdaj so bile predstavljene tudi številke članstva Obrtne zbornice, manjkajo pa podatki od Inženirske zbornice. In zdaj, če se v tem delu malo poigram, bi rekel, s temi številkami in kaj pomeni dvoletno obdobje, me je ta matematika hitro pripeljala, ob tej dinamiki izobraževanj, se pravi, tisti, ki so uspešno opravili mojstrski izpit in ki so zdaj v postopku, rabimo še 16 let, če bo šla taka dinamika, kot je bila predstavljena oziroma ki jo lahko izberem iz teh podatkov. In se tu sprašujem, danes smo en mesec pred iztekom zakonskega roka. En mesec pred iztekom dvoletnega podaljšanja bomo v popolnoma enaki situaciji, kot smo danes. Ocena je bila, da jih bo 370 potem še naredilo v teh dveh letih. Zdaj, ali ti ne jemljejo dovolj resno… Ta dinamika… Dajte si izračunat! Jaz sem za to, absolutno, da damo možnost, jaz sem kot pooblaščeni inženir gradbeništva tudi zagovornik, da se drži stroka in da stroka mora biti tu prisotna. Ampak ob taki dinamiki pridobitve teh pogojev rabimo še 16 let! Mi pa zdaj tu cincamo, ali bi podaljšali za dve leti ali ne bi. Po moji oceni ti izvajalcev tega zakona sploh ne jemljejo resno. Glavnina tega zakona ne jemlje resno. Vpisanih bi moralo biti danes, bi rekel, 50 % manjkajočih, najmanj. Najmanj 50 % bi moralo biti danes vpisanih. In zakaj tega niso storili? Pač, imajo svojo računico, ali bo Vlada to prolongirala, ali se bo to podaljšalo ali bomo iskali neke druge izhode in rešitve in tako naprej. Pa še enkrat ponavljam, jaz sem za to, da se jim da možnost, ampak ob tej dinamiki bo to prišlo še štirikrat oziroma če je to 16, 8-krat bo še prišlo po dveh letih potem v Državni zbor, tak predlog. Tu se je pa treba vprašati, zakaj je to tako in zakaj je tako majhen odziv. Tu je matematika zelo enostavna, kajne, in si dajmo to izračunat. Tako da tu je pa potem tista dilema, zakaj je to tako. Pa sem zagovornik stroke, predvsem tudi zagovornik, da se gre naproti, ker vemo, da tisti, ki se ukvarjajo z gospodarstvom in ki najbolj polnijo proračun, so tisti, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, in tem je treba prisluhniti.   (nadaljevanje) Ampak jaz bi rekel, da mora biti ta korektnost z obeh strani.  Toliko. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem mag. Rajhu, pripravi naj se kolega Horvat.
Aleksander Rajh
Najprej bi se rad odzval in pojasnil določene stvari, tudi kar se inženirskega poklica tiče. Sam študij inženirstva tri do pet let, potem inženir potrebuje dodatne tri, pet ali celo sedem let delovne dobe, da lahko začne samostojno delati, in inženir nikakor ne menja žarnic ali pa polaga kablov. V tem procesu, ko nekdo potrebuje tri do pet let šolanja, fakultetnega, in do sedem let delovnih izkušenj pod mentorstvom, redno zaposlitev, je to zadeva, ki jo je treba vsekakor spoštovati. Predstavniki Obrtne zbornice, seveda podatki, ki so alarmantni, da praktično do zdaj ni bilo, dokler ni začela teči voda v grlo, nobenega interesa po ureditvi potrebne izobrazbe in strokovnih kvalifikacij. In seveda tudi v danih razmerah moramo nekako tem ljudem priti naproti in jim omogočiti, da te papirje pridobijo. Vsekakor pa je tu drugi problem, ki ga nismo naslovili - tudi če bi danes tem ljudem, bom rekel, če tega zakona ne bi šli spremenit, to ne pomeni, da bi jim bilo prepovedano delati. Onemogočeno bi jim bilo samostojno kot glavnim izvajalcem opravljati dejavnosti. Torej, gre za to, kdo je kje v hierarhični verigi, ali je podizvajalec ali izvajalec. To je v bistvu ena zadeva, ki jo je treba povedati, torej, kdo je tisti, ki pridobiva posel. Imamo situacijo, ko je nekdo, ki je »one-man-band«, po potrebi najame tri strokovnjake in se prijavi na javni razpis in je s tem nelojalna konkurenca tistim podjetjem, ki imajo redno zaposlene ljudi, ki jih izobražujejo, in imajo s tem stroške. In zdaj si poglejmo krizo, ki prihaja, ko bomo priče nižanju cen, pa se vprašajmo, kako zagotoviti enakovredno obravnavo vseh teh deležnikov na trgu. Firmo, ki izpolnjuje vse pogoje, ki ima redno zaposlene strokovnjake, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, ali pa eno firmo, ki se bo takrat prijavila in imela za tisti čas predložene tri reference in bo šla z 20, 30 % nižjo ceno. To je zdaj dilema, ki jo odpiram in je tu nismo naslovili, je pa realna. Jaz se spomnim, v gradbeništvu v času prejšnje krize, ko so kar na pamet dajali, mislim, niso dajali na pamet, ampak bila je takšna anomalija na trgu, da so dajali 40 % popuste na ceno. In kaj se je potem zgodilo v gradbeništvu - ostalo je ogromno neplačanih obveznosti in propadle so mnoge firme. Strinjam se, mi moramo iti nekako naproti vsem našim državljanom, moramo jim pomagati, da se v tej situaciji ne zapre in uniči dejavnosti, ki so jo opravljali, saj so na to vezane tudi eksistence številnih družin, vendar pa moramo tudi upoštevati dostojanstvo in izkazati spoštovanje do tistih, ki pa so delali vse po črki papirja, po zakonu. Jaz imam ogromno sodelavcev oziroma sošolcev, ki so delali v velikih gradbenih firmah, ki so šle v stečaj, ustanovili so svoje firme, so pooblaščeni inženirji, imajo zaposlene tehnike z delovodskimi izpiti in imajo zaposlene obrtnike z mojstrskimi izpiti. Kako bo on zdaj v teh razmerah, ki prihajajo, konkuriral nekomu, ki teh papirjev nima, pa bo začasno najel strokovnjaka s takimi kvalifikacijami in mu bo nelojalno konkuriral. To je zadeva, ki jo moramo tudi nasloviti.   (nadaljevanje) To je v bistvu kar ena težka tema, ki ni enostavna. Kaj bomo rekli tistim državljanom, ki pa imajo vse papirje, ki so se temu prilagodili, pa jim zdaj delamo z druge strani nelojalno konkurenco; govorim pa to v aspektu, da do zdaj ni bilo praktično nobenega realnega interesa, ni bilo izkazanega ustrezno številčnega interesa, da se te zadeve uredijo s strani teh subjektov.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo je želel predstavnik predlagatelja, gospod Kovšca.
Alojz Kovšca
Hvala lepa. Zdaj smo se mogoče od same novele, ki je v bistvu simptomatično zdravljenje neke bolezni, premaknili do tega, kaj pa je izvor bolezni. Glejte, ob liberalizaciji vstopa na trg dela smo stroka, Obrtna zbornica in tudi Gospodarska zbornica, opozarjali, da tisti trenutek, ko na trg spustiš nestrokovnjake, na trgu napraviš nelojalno konkurenco, oportuno, in znižaš ceno dela za tiste, kot ste jih, spoštovani poslanec Rajh, zdaj našteli in imenovali. In to je dejstvo. In mi smo takrat proti temu protestirali. Kako zelo smo imeli prav, kažejo ukrepi Republike Avstrije in Republike Italije, ki je za naše nelojalne konkurente, ki so potem od tu odhajali na delovišča v Avstrijo in Italijo, tudi v Nemčijo, nižali ceno in kakovost dela. In potem se je cela država ukvarjala s tem, da smo ščitili interese svojih gradbincev, ki so tam oportuno nastopali na trgu in obenem nižali tudi ceno našim kakovostnim, profesionalnim, kariernim podjetjem, ki so izpolnjevala vse pogoje in bi tam lahko dosegala višje cene na trgu, primerljive tudi konkurenci s tistih trgov. Sami sebe smo ustrelili v koleno. Ampak, glejte, mi smo eni populaciji ljudi dali pravico, da ob nestrokovnosti, znani nestrokovnosti zagotovi svojo eksistenco na trgu. In zdaj jim to pravico kar naenkrat jemljemo. To je po mojem mnenju težavno, ampak v to se ne spuščam. Če želimo, da se nam takih podjetnikov ne bo pojavljalo več, potem moramo nekaj spremeniti v samih pogojih vstopa na trg. Obrtna zbornica je vedno zagovarjala mojstrske izpite, s katerimi na trg dobiš karierne strokovnjake. In takih podjetnikov, ne samo, da jih v 16 letih ne bomo doizobrazili, take delamo vsako leto nove in vedno bodo problemi z njimi, če ne bomo spremenili pogojev vstopa v samostojno opravljanje dejavnosti na trgu; na to smo mi opozarjali. In nikoli ne bo dovolj inšpektorjev in sodišča bodo stalno zasuta, če nekdo ne izpolnjuje minimalnega pogoja, to je pa strokovnost in znanje. Ko pa že enkrat takšne ljudi imaš na trgu, je pa zelo vprašljiva moralnost ukrepa, s katerim ti neko pravico, ki si mu jo politično dodelil, zdaj pa politično kar odvzameš. Jaz se strinjam s tem, da ob kadenci, kakršna je zdaj za pridobivanje ustrezne izobrazbe, bomo rabili 16 let, ampak dajte se vrniti nazaj na pogoje v gradbeništvu, na pogoje drugod, kdo pa je zdaj sposoben od teh ljudi z osnovno šolo ali še s tremi leti strokovne šole zapustiti zdaj delovno mesto in se iti izobraževat. Dajmo biti realni! V teh pogojih, ko se boriš vsak dan za posel, in še težje bo spričo te krize, investicij in denarja bo manj, in njim zdaj postavljamo še eno oviro. Prej smo jih pa tako blagohotno spustili na trg. Torej, še enkrat povem, jaz sem tu v zelo nenavadni vlogi, po eni strani advokatiram za stroko, kar sem vedno počel, po drugi strani pa agitiram za gospodarsko vzdržnost, ki jo zdaj res potrebujemo. Saj se ne bo nič posebnega zgodilo, saj lahko moraliziramo pa rečemo, nočejo se izobraževati. Ja, pa nič, pa bomo dobili še par tisoč takih, ki bodo ostali doma ali pa bodo šli iz sive v črno ekonomijo in bodo delali čisto brez računov in nam bodo še večja nelojalna konkurenca. To je pa dejstvo, s tem se pa obrtniki in podjetniki redno srečujemo. Kadarkoli država na tak način najprej nekoga spusti na trg, potem pa zategne, se on premakne v ilegalo.   (nadaljevanje) In isto je bilo z davčnimi blagajnami - tisti, ki so vsaj včasih kakšen račun prikazali, zdaj ne prikažejo več nobenega. Pa mislite, da ne delajo? Iz prakse vem, da delajo, in so mi nelojalna konkurenca. Ampak nimamo toliko inšpektorjev, da bi vse to pokrili, in nemogoče je, ker bi bili potem policijska inšpektorska država. Moramo pa začeti delati na mladih generacijah. S tem, da mojstrski izpit ni bil več nujno potreben pogoj za opravljanje obrtne dejavnosti, smo dejansko uničili obrtne šole. Na mojstrske izpite se je prej prijavljalo veliko število ljudi, zdaj izjemno majhno, ker ni potrebno. Saj to je država omogočila, tega ni stroka omogočila. Zdaj pa, če hočemo imeti kakovostne, se je pa treba vrniti nazaj in začeti od začetka, kako spustiš nekoga na trg. Ne pa da ravnamo tako kot Evropska unija z državami zahodnega Balkana, da jim vsak mesec znova dvigne letvico za preskočit pogoje za vstop v Evropsko unijo. In mi tako delamo s temi, ki so že na trgu, samo letvico jim dvigamo, oni pa iščejo druge poti in jih bodo našli, v našo škodo.  Torej, še enkrat, ne bom več tega ponavljal, ampak, glejte, situacija, kakršna je, je realna. Ali potrebujemo gradbince - potrebujemo. Ali potrebujemo zdaj gradbene storitve - potrebujemo. Lahko smo načelni in jim rečemo, ne, če se niste hoteli izobraževati, pa nič, pa delali ne boste, če ne, bomo dobili pa profesionalce, ki bodo delno zaposleni tu, delno tam, in se bodo selili z enega na drugo gradbišče, podpisovali papirje, nobena strokovnost se ne bo dvignila, samo nekdo bo služil brez dela. In jaz, če bi imel izpit, vam po pravici povem, bi to izkoristil, za deset njih bi delal, bi podpisoval papirje za dobre denarje; ljudje so iznajdljivi, to je realnost. Zato ta ukrep v bistvu ne bo rešil stroke in strokovnosti, bo pa rešil obseg gradbenih storitev v času po izhodu iz krize ali pa že zdaj v krizi. To je namen. Zato mi vsebinsko nismo posegali, mi smo posegali samo časovno in dali možnost vsaj tem, ki zdaj ne izpolnjujejo pogojev, da delajo. Kako jih bomo pa prisilili, da bodo izpolnjevali pogoje, to je pa druga zgodba; če jih že ta regulativa ni uspela prisiliti, bo treba najti nekaj drugega. Jaz sem vedno bolj za metodo korenčka kot za metodo palice.  Hvala.
Hvala lepa. Mag. Rajh, replika, tri minute.
Aleksander Rajh
Niti ni toliko replika, v bistvu se strinjam s povedanim. Mogoče bi kazalo v tej luči tudi razmišljati, kako pa preprečiti nove take pojave, torej da se pristopi k temu, da se tem, ki zdaj to opravljajo, nekako omogoči regulirati svoj status, onemogoči pa novim vstop na ta trg. Mislim, da tega v tem predlogu zakona ni, pa če bi se v to smer dalo razmišljati, torej da se novih anomalij ne bi dopuščalo, stare pa se poskuša nekako regulirati in odpraviti.
Imamo še eno pooblastilo, poslanca Franca Kosca nadomešča poslanec Tomaž Lisec.  Besedo dajem kolegu Horvatu, pripravi naj se Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa, gospod predsednik. Se opravičujem, da se še enkrat oglašam, ampak obljubim, da bom povsem kratek.  Vesel sem, da se je razprava razvila prav v tej smeri, kot sem si želel, ko sem izpostavil in naglas postavil vprašanje predlagatelju, Vladi in Obrtni zbornici, ali je morebitni podaljšek za eno leto dovolj. Razumel sem, dobil sem odgovor, in vedno smo na strani malega gospodarstva, nas poznate in bomo tudi danes tako ravnali. Delam se, da majčkeno to področje poznam, čeprav je moj pokojni oče bil zidarski mojster v tistih socialističnih časih, ko je bil obrtnik, kako se je že reklo, celo družbeni sovražnik, ali kako že. Imam pa neko afiniteto do tega, sem tudi že v sedmem ali pa osmem razredu kakšne skice risal v kakšnem merilu ena proti 50, ena proti 100 in tako naprej, ampak to zdaj ni pomembno.  Predsednik Državnega sveta je izpostavil nelojalno konkurenco prav na tem področju. Jaz poslušam - zdaj ne zamerite mojemu lokalpatriotizmu - Območno obrtno zbornico Murska Sobota, tudi Lendava, kaj se dogaja   (nadaljevanje) prav na tem področju. Pridejo iz dveh naših sosednjih držav, iz južne in vzhodne, v soboto in nedeljo ekipe in naredijo fasado, to mi povejo predstavniki Obrtne zbornice. Zakaj v soboto in nedeljo, ker menda takrat inšpekcija ne dela, jaz tega ne vem. Saj veste, dobra ekipa v dveh dneh naredi fasado, če so dobri, ali pa pridejo potem še naslednji vikend. To je izrazita nelojalna konkurenca. In ti obrtniki potem tudi pridejo k meni, ja, kaj zdaj, pravim, če si ga videl, ga poslikaj in prijavi inšpekciji, pa registrske številke in tako naprej. Okej.  Mi smo ta gradbeni zakon 2017 podprli. Smo problematizirali ta kratek rok, dve leti in pol samo je na razpolago po osnovnem zakonu, smo problematizirali, kolikor sem pogledal razpravo. Nam je pa bilo na nek način všeč, da so se pa zahteve po praktičnih izkušnjah, za vodje del je bilo pet pa sedem, pa tudi deset let, vse to se je zdaj znižalo na tri leta, kar je po našem okusu okej. Predstavnik Obrtne zbornice Slovenije je povedal, če sem pravilno slišal, eno leto in pol približno traja pridobitev, recimo, mojstrski izpit, da bomo bolje razumeli. Mi zdaj tu dajemo praktično trikratnik, je tako, kajne, trikratnik, če upoštevamo predlog Državnega sveta. Ali je to dovolj ali ni dovolj, ne vem. Kolega Ljubo je imel neko drugo ekstrapolacijo. In še enkrat, in s tem zaključim, smo na strani malega gospodarstva. In zdaj spet Ljuba citiram, neka korektnost pa mora biti z obeh strani Okej? Tako da v odmoru se bomo zmenili, kako bomo v koaliciji ravnali. Mi smo in ostajamo na strani malega gospodarstva.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima kolegica Divjak Mirnik.
Hvala. Saj bom zelo kratka, predsednik. Težko se je namreč ne strinjati s tem, kar je kolega Rajh govoril, in tudi pravzaprav s tem, kar je gospod Kovšca govoril. Kot rečeno, v svojem prejšnjem življenju imam nekaj izkušenj z gradbeništvom in tudi s tem, kako podizvajalci podizvajalcev podizvajalcev niso dobili plačanih stvari. Zdaj, kaj se zgodi - ostane jim tožba. Nekateri so jo celo dobili, vendar je v Sloveniji žal tako, da firme, ki so potopile kar nekaj malih obrtnikov ali pa podizvajalcev, se zaprejo, grejo v stečaj, kakorkoli, gospodje odprejo nove in - ponovi vajo. In tako se to v Sloveniji dogaja. In to je, kar se mene tiče, zelo narobe. Jaz bi si želel, no, da se to, kar se je v preteklosti v krizi dogajalo, ne bi več ponovilo, sploh zato ne, ker je kar nekaj teh podizvajalcev izgubilo tudi življenja, da o tem, da so izgubili denar, ostali brez hiš in še česa niti ne govorimo. Zato bi mogoče dala v razmislek gospodu ministru predlog, da se spremeni 120. člen, seveda ne na račun kvalitete, ali pa da se pristopi celovito k spremembi Gradbenega zakona kot takšnega in se tu poiščejo boljše rešitve. Seveda pa moramo ob tem slediti temu, da svoje izvajalce, se pravi, naše, slovenske izvajalce, zavarujemo napram dumpinškim izvajalcem iz katerekoli druge države. Tako mogoče, minister, v razmislek, da greste v to smer. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, želite besedo? Izvolite.
Andreja Bizjak
Hvala lepa za to pobudo oziroma predlog. Jaz vas želim samo seznaniti z načrti ministrstva za letošnje leto. Ko sem prišel na ministrstvo, me je čakala novela Gradbenega zakona, pravzaprav že pripravljena, tik pred tem, da gre v javno obravnavo. Novela je naslavljala približno eno tretjino členov Gradbenega zakona, kar pomeni, da je to tisti maksimum za novelo. Jaz sem ocenil, da to nima smisla, tudi vas ne obremenjevati, kako bi rekel, z novelo, ki posega v tretjino členov in potem se je pravzaprav nemogoče   (nadaljevanje) prebiti skozi to. Pri čemer pa še cele kopice zadev ne rešuje, za katere mislim, da bi jih bilo treba rešiti. Zato smo se odločili, da pripravimo čistopis ali pa nov Gradbeni zakon, Gradbeni zakon-1 ali Gradbeni zakon-2, kakorkoli to imenujete, ki ne bo konceptualno spreminjal stvari, ker je po moje prav, da ljudje živijo s tem Gradbenim zakonom, ker mislim, da ima določene dobre rešitve. Bo pa zajel vse te predloge, ki so bili na mizi, ki so rezultat izvajanja dosedanjega zakona, oziroma odpravil vse nedorečenosti, ki jih je navrgel ta čas dveh let, odkar se izvaja. Tako bomo to pripravili in boste imeli jeseni to na mizi, se pravi, nov kompleten tekst tega zakona.  Glede tega 120. člena imam pa eno samo zadrego - kako vam iti naproti, ker po eni strani razumete sedanjo določbo, po drugi strani pa razumete, da je treba prolongirati. Se pravi, bi bil zelo vesel vašega napotka, ali zapišemo to brez prehodnega obdobja, ker bo do konca letošnjega leta kar še skoraj leto dni, oziroma ali tam damo krajši rok prehodnega obdobja. Jaz pa ne bi v samo materijo vsebinsko prav veliko posegal, ker menim, da je tudi zelo pomembno tisto, kar ste izpostavili v svoji diskusiji, se pravi, da le poskrbimo, da samostojni izvajalci dejavnosti na tem področju imajo vsaj minimalne standarde znanja oziroma tudi priznanih kvalifikacij na tem področju oziroma mojstrski naziv, če govorimo o tem. Jaz mislim, da to velja ohraniti, res pa je, da se bomo pogovarjali o prehodnem obdobju.  Pa dovolite mi samo še osebno mnenje. Iz teh številk, ki jih je predstavil predstavnik Obrtne zbornice, ki jih tudi sam nisem poznal, je jasno, da številni mali obrtniki tudi teh zakonskih določb niso vzeli resno, kajti tako malo prijavljenih v te formalne postopke pač kaže na to. Tako bomo morali vsi skupaj narediti en napor, tako zbornice kot tudi mi in vsi skupaj, da bi le prepričali te nosilce dejavnosti, da gredo po tej poti, da se to splača. Gradbeništvo ima tudi, recimo, take bolj mrtve sezone, kot je zimski čas, to je tudi nenazadnje priložnost za Obrtno zbornico glede izobraževalnih programov, da gre tu naproti pričakovanjem teh mojstrov oziroma bodočih mojstrov. Menim pa, no, da ima le smisel ohraniti standard oziroma zdaj definiran standard ravni znanja za te samostojne izvajalce dejavnosti. Hvala.
PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ
Hvala, spoštovani predsednik, še enkrat za besedo. Dotaknil bi se našega odmora. Naj uvodoma povem, da je današnja razprava pri točki, katere predlagatelj je Državni svet, na mestu. To je pokazala razprava vseh poslank in poslancev na današnji seji odbora, da je vredno o tem razmišljati, se v to malo bolj poglobiti. Če se dotaknem zakona, ki je bil sprejet leta 2017, ob koncu leta, in če ga preimenujem v eno stanovanjsko hišo, vseskozi vsi skupaj ugotavljamo, da je ta stanovanjska hiša grajena tako, da je v njej mnogo kvalitetnih elementov, ima pa ta stanovanjska hiša s tem novim zakonom tudi veliko elementov, ki jih bomo morali v Državnem zboru na predlog Ministrstva za okolje tudi slej ko prej popraviti v dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.  Poleg predlagatelja tega podaljšanja za dobo dveh let smo še posebej pozorno poslušali številke Obrtne zbornice. Naj omenim, da je večinsko mnenje koalicije, da so ta zakon mnogi podjetniki pravi čas zaznali, ga tudi spoštovali, veliko teh pa se tega niti niso dotaknili in niti se niso zavedali, da bo slej ko prej oziroma 20. maja tega leta ta rok potekel. Ko smo pozorno poslušali številke, še enkrat ponavljam, je nerealno, da bi vse te kandidate izobrazili v enem letu, zato koalicija podpira predlagatelja, Državni svet, da se to obdobje podaljša v tem prvem členu za dve leti. Bi pa seveda dali tudi apel Obrtni zbornici, da vse tiste številke, ko se bodo ti mojstri izobraževali, nekje objavlja, da se nam slučajno ne zgodi, da bomo prišli čez eno leto ali pa čez dve leti zopet v Državni zbor na sejo in ugotovili vsi skupaj, da nekateri od teh podjetnikov tega niso spoštovali, predvsem tega podaljšanja. Zato apel tudi Obrtni zbornici, glede na to, da danes Obrtna zbornica posledično Državni svet poziva, da ta rok podaljšamo, ga bomo z vsem spoštovanjem do teh podjetnikov podaljšali. Apeliramo pa še enkrat na Obrtno zbornico, da tudi opravi svojo nalogo in res pozove vse podjetnike, espeje in vse akterje, ki morajo ta izpit opraviti, da ga v tem obdobju opravijo. Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Hvala lepa. Besedo ima še Mateja Udovč.
Hvala lepa za besedo. Danes je bilo kar nekaj povedanega, pa se pogovarjamo samo o premestitvi roka. Gradbeni zakon v svojem 14. členu jasno določa profil obveznosti in dolžnosti izvajalcev v gradbeništvu. Veseli me, ko sem danes slišala, da se vsi strinjamo, da se morajo standardi in kvaliteta dela v gradbeništvu dvigniti na višji nivo, in to je določeno tudi v Gradbenem zakonu, v 14. členu. Veseli me, da smo vsi razpravljavci enakega mnenja, da podpiramo ta 14. člen zakona, da se mora stroka dvigniti na višji nivo. Vendar pa ne smemo pozabiti, zakaj pravzaprav je nastala ta slaba kvaliteta v gradbeništvu, saj so v preteklosti zaradi finančne in gospodarske krize mnoga velika gradbena podjetja propadla. Odpirala so gradbena podjetja manjši mojstri, gradbeni mojstri, ki so bili zaposleni v teh podjetjih, in tako so nastale manjše družbe, zaposlovale so ceneno, manj kvalitetno delovno silo, in so se enostavno začeli ukvarjati z gradbeništvom. To ne pomeni, da so vsa gradbena podjetja bila slaba, posledično se nam je pa pokazalo, da se je standard kvalitete del v gradbeništvu zelo oslabilo. Zakon v 14. členu je jasno določil, na kakšen način ga bomo popravili, na kakšen način bomo dvignili to kvaliteto in našli ustrezne rešitve. Res pa je, če ocenim, da dve leti in pol, kot je predviden rok, da se te izobrazbe pridobijo oziroma kvalifikacije, strokovni izpiti ali mojstrski izpiti opravijo, je bil mogoče že na samem začetku malo prekratek. Bi pa Obrtno zbornico vprašala, glede na to, da je danes podala, koliko mojstrov še nima opravljenega izpita, ali oni lahko sploh izvedejo tako količino neopravljenih izpitov v dveh letih, glede na to, da je bilo danes slišati, da nek tak proces nekega izpita traja leto, leto in pol. To je eno vprašanje, zato ker se bojim, da - res je, 16 let, kot je kolega povedal, je dolga doba in ni prav, da se podaljšuje in podaljšuje. Je pa mogoče na mestu vprašanje, ali je to sploh v dveh letih izvedljivo, ali bo to Obrtna zbornica lahko zagotovila, da bodo ti strokovni izpiti v dveh letih sploh izvedeni. Ne smemo pa pozabiti, ko se pogovarjamo o izobraževanju teh ljudi, da zadnja tri leta je v Sloveniji bilo gradbeništvo v zelo velikem porastu. To smo lahko tudi sami videli, da so bila gradbišča po Sloveniji brez popolnih gradbenih zasedb. To pomeni, da je pomanjkanje teh delavcev, gradbincev, na vseh področjih, ne samo na področju cestne infrastrukture, ampak tudi na področjih stanovanjske gradnje in tako dalje. Zato ti delavci, jaz verjamem, da oni ne najdejo ob svojem delu še časa eno leto in pol za izobraževanje. Zato samo vprašanje - bi prosila, če lahko dobim odgovor -, ali je to sploh možno, da tako količino mojstrov spravimo skozi izobraževalni proces.  Sicer pa zelo pozdravljam pobudo Državnega sveta, da se to preloži za dve leti.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Seznam razpravljavcev smo izčrpali. Tako, gospod Rozman, morda zelo na kratko odgovor, izvolite.
Janko Rozman
Bom zelo kratko odgovoril. Če bi se zdajle jeseni prijavilo vseh 2 tisoč 500 kandidatov, tega dejansko ne bi mogli izvesti, to moram priznati. Ne bodo se vsi prijavili, saj tudi ni cilj, da bi se vsi prijavili, ampak da se prijavijo vsaj tisti še, ki zaposlujejo mogoče   (nadaljevanje) več ljudi, pa zaposlujejo ali pa se ukvarjajo tudi z bolj zahtevnimi deli, predvsem so to instalacije, krovska dela in konstrukcijski deli objektov. Je pa dejstvo, mi smo ugotavljali, zakaj je ta odziv malo slabši, torej, veliko teh ljudi računa, da bodo potem podizvajalci v naslednjih fazah, to, kar je že gospod prej omenil. Dobro, tista rešitev je najbolj črna, ko rečejo, boste pa nehali delati, če ne boste izpolnjevali pogojev, ni samo to rešitev. Rešitev je tudi, da lahko izvajajo še naprej vzdrževalna dela, ne morejo delati na novogradnjah oziroma novogradnje bodo lahko delali kot podizvajalci, pač tisti, ki so se odločili, da bodo to naredili. Tako mi ne pričakujemo in nimamo v mislih, da bi bilo to zdaj 2 ali pa 3 tisoč kandidatov, nekaj sto jih pa v teh treh rokih, vpisnih, ki bodo v teh dveh letih, realno, da bi se potem lahko dokončalo v teh dveh letih, pa računamo, da nekaj sto teh mojstrov pa zagotovo bo. Zagotovo bo tudi nekaj delovodij na Gospodarski zbornici Slovenije, to so gradbeni delovodje pa delovodje s področja elektrotehnike, kar veliko bo pa tudi še strokovnih izpitov na Inženirski zbornici Slovenije, se pravi, tehniki in inženirji vseh stopenj.
Hvala lepa. Besedo želi še mag. Rajh. Izvolite.
Aleksander Rajh
Želel bi čisto kratko poudariti, da je prav, da k tem subjektom pristopi naproti, da se jim pomaga, vendar pa je treba jasno določiti rok, do kdaj je treba to narediti, ker sicer te izjeme, ki se podaljšujejo, vnašajo na trg nered. Ni prav, da imamo na trgu na eni strani ljudi, ki spoštujejo predpise in zakone, imajo tudi zavarovano odgovornost za delo, na drugi strani pa omogočamo v nedogled prolongacijo izjem. Naj poudarim, da moramo v teh danih razmerah tem ljudem iti naproti in jim omogočiti pridobiti te zadeve, treba je pa tudi jasno povedati, da če teh pogojev v danem roku, za katerega bo parlament sprejel odločitev, da se mu zdi racionalen in smiseln, če ne boste pridobili teh papirjev, boste delali pač kot podizvajalci za določena dela. To je pač treba povedati.  Zakaj rabijo ti izvajalci papirje in ustrezno izobrazbo. Poglejte, v Sloveniji - tudi v Mariboru smo imeli nek tak primer, pa tudi, mislim, da je bil v zadnjih dveh letih nek podoben, ko je nek izvajalec z bagerjem šel ruvat drevo in ga je izruval tako, da je izpodkopal temelje objekta. Seveda, ta izvajalec ni bil pooblaščen, ni imel zavarovane izvajalske odgovornosti in je bil problem, kdo bo plačal, nadoknadil škodo porušene hiše. Torej, če bi imel te papirje urejene, teh težav, ki smo jim bili priče, tudi do naročnika, ne bi bilo. In prav je, da damo tem izvajalcem možnost, da pridobijo ustrezne papirje, da lahko te zadeve tudi do naročnikov izvajajo varno in zanesljivo in v primeru, če pride tudi do nezgod ali pa nesreč, neljubih dogodkov, da so vsi ustrezno zavarovani. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o obeh členih predloga zakona skupaj. Ali želi kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo. Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da sta člena predloga zakona sprejeta.  S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembi Gradbenega zakona na matičnem delovnem telesu.  Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo predlagal Državnemu zboru, naj sprejme zakon v predloženem besedilu.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.   (nadaljevanje) Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O POGOJIH KONCESIJE ZA IZKORIŠČANJE ENERGETSKEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem, s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.  Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. 4. 2020, ki je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 58. seji, dne 28. 2. 2020, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. 4. 2020, predlog zakona z dne 20. 2. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 4. 2020, mnenje Vlade z dne 12. 3. 2020 in 22. 4. 2020 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 13. 3. 2020. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona na seji odbora.  Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o., in Zakonodajno-pravna služba.  Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Dušanu Šišku, da poda dopolnilno obrazložitev. Izvolite.
Predsednik, hvala za besedo.  Z novelo zakona smo združili skupne moči posavski poslanci, ki prihajamo iz Brežic, Krškega, Sevnice in Radeč, gospodarstveniki ter občine, ki menijo, da je skrajni čas za pospešitev postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice. S tem se omogoči dokončanje verige Hidroelektrarne Mokrice na Spodnji Savi, ki je zadnja hidroelektrarna v verigi šestih hidroelektrarn na Spodnji Savi. Izpolnjuje se obveznost iz naslova koncesijske pogodbe, kar pa je najpomembnejše, pa je, da se zagotovi poplavna varnost za Občino Brežice in tudi Občino Kostanjevica na Krki. Nedokončanje Hidroelektrarne Mokrice bi namreč povzročilo izgubo celotnega energetskega potenciala Spodnje Save, že zgrajene hidroelektrarne pa bi postale predimenzionirane. Odpravlja se tudi anomalija, pomanjkljivost v povezavi z Gradbenim zakonom, na podlagi katerega je treba zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, seveda poleg dokumentacije in presoje vplivov na okolje, priložiti tudi dokazila o pravici graditve na vseh zemljiščih, na katerih se posega. Takšna ureditev je v konkretnem primeru gradnje Hidroelektrarne Mokrice z vsemi pripadajočimi objekti v praksi neizvedljiva, kajti naša država, Republika Slovenija, bi morala pridobiti in odkupiti okoli 4 tisoč zemljišč, kar pa ni majhen zalogaj. Ravno tako se posamezni deli, sklopi pri izgradnji hidroelektrarne gradijo v različnih časovnih obdobjih z različnimi investitorji. Zato se predlaga, da začne upravni organ obravnavati zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s presojo vplivov na okolje brez predložitve lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, seveda ob pogoju, da investitorji predložijo dokazila, še preden se izda gradbeno dovoljenje. Naj omenim, da imajo Hidroelektrarne Mokrice ugodno specifično lokacijo, kjer bi potencialni investitorji združili pridobivanje energije iz vodnega,   (nadaljevanje) sončnega potenciala in na brežinah, kjer to dopušča državni prostorski načrt, bi se zgradile sončne elektrarne do 7 megavatov. Predlagatelji pa tudi pričakujemo, da bo Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala uvrščen v zakon pri vseh novih gradnjah hidroelektrarn na Srednji Savi in drugod po Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Mag. Hrovat Pirnat, izvolite.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Zakonodajno-pravna služba sicer k predlogu zakona nima pripomb, dodatno pa povemo, da novi 8.a člen nima naslova. Ker ima osnovni zakon člene naslovljene, pa tudi zaradi preglednosti in uporabnosti zakona Zakonodajno-pravna služba predlaga, da se novi 8.a člen z amandmajem dopolni z naslovom.  Dodatno bi še povedala, da bo Zakonodajno-pravna služba opravila nekatere redakcijske popravke pred objavo zakona v Uradnem listu.  Hvala.
Hvala lepa. Predlog za amandma odbora boste v kratkem prejeli na poslanske klopi.  Besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, če želi. Državni sekretar, gospod Rožac. / oglašanje v ozadju/ Ne? Dobro. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Izvolite, gospod Khalil.
Samer Khalil
Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona. Komisija se strinja s predlagateljem zakona, da je treba za znane ovire pri izvajanju aktivnosti za dokončanje Hidroelektrarne Mokrice - le-ta je zadnja v verigi šestih hidroelektrarn na Spodnji Savi - čim prej odpraviti in ne čakati na sprejetje sistemskih rešitev, ker jih še nekaj časa prav gotovo ne bo. Nujno je sprejeti sprejemljivo in predvidljivo zakonsko rešitev, ki pomeni manjše zlo, kot če ni nobenega premika, saj ne moremo pričakovati, da se bodo potencialni investitorji lotili odkupovanja vseh potrebnih zemljišč oziroma uveljavili primerne stvarne pravice na njih še pred odločitvijo pristojnih državnih institucij o okoljski sprejemljivosti projekta s pomembnima energetskim potencialom na Spodnji Savi.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona ter amandmaju, ki ste ga dobili na mizo.  Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi, v skladu s 128. členom poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi opravili glasovanje najprej o predlogu amandmaja, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj.  V razpravo dajem vse tri člene predloga zakona ter predlog amandmaja. Kot prvi je k razpravi prijavljen kolega Han. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik odbora. Seveda zakon podpiram. Vsi tisti, ki ne prihajate s tega konca in ne poznate problematike hidroelektrarn, naj najprej povem, da že kar desetletja oziroma že več kot 30 let gradimo hidroelektrarne na Spodnji Savi in zdaj smo prišli pred neko oviro, ko je treba zgraditi še zadnjo hidroelektrarno, ki pa je tudi ključna, da bodo vse te hidroelektrarne na Srednji Savi oziroma Spodnji Savi povezane, da bodo funkcionirale tako, kot si je verjetno stroka pred leti zadala. Hidroelektrarne potrebujemo zaradi dveh vidikov, eden je energetska zadeva, ki se mi zdi ključna, drugi pa je protipoplavna varnost na tem koncu. Vsi tisti, ki malo poznate Posavje, Posavje je v zadnjih desetih letih, ko je bilo malo večje neurje, vedno imelo poplave. Z izgradnjo hidroelektrarn od Vrhovega do Brežic so se te razmere absolutno popravile. Zato je potrebno seveda   (nadaljevanje) dokončati to verigo.  Vsi vemo, da se ene hidroelektrarne ne zgradi v enem letu, da se to gradi več let, tudi do pet let, da je treba za to pridobiti ogromno zemljišč, da je potrebnih ogromno usklajevanj in da je za to potrebnih veliko usklajevanj tudi z lokalno skupnostjo. Slovenija je v zadnjih desetih letih v povprečju 14 % uvozno odvisna od drugih glede elektrike, od leta 2010 pa se je to še povečalo za 12 %. Jaz upam, da če kdaj, se zdaj zavedamo, v teh časih, ko imamo ta koronavirus, kako pomembno je, da smo v državi na več segmentih samozadostni, naj bo to prehrana, naj so to tudi kakšna podjetja in je to tudi energetika. Ker vemo, da smo v tem času izgubili Termoelektrarno Trbovlje, da smo v Teš izgubili dva bloka, da je treba to energetsko odvisnost popravljati, se mi zdi nujno, da se ta hidroelektrarna v Mokricah čim prej zgradi. In ta zakon govori samo o tem, da za izgradnjo in pridobitev gradbenega dovoljenja investitorju ni treba kupiti vseh 100 % nepremičnin. Veste, da če hočeš takšno hidroelektrarno, z jezerom in vsemi zgodbami, zgraditi, potrebuješ nekaj tisoč nepremičnin manjše kvadrature in je to verjetno v tej fazi nemogoče. Zaradi tega je tudi prišlo do te zaustavitve, in ta zakon to rešuje. To ne pomeni, da se bomo izognili kakšni civilni družbi ali komurkoli, vendar je ta zakon nujno potreben. In še nekaj, s tem zakonom, ko se bo lahko začelo graditi, ne smemo pozabiti, da hidroelektrarne gradi slovenska gradbena industrija, da 90 % hidroelektrarn zgradi slovensko znanje, in to se mi zdi ključno. In v teh časih, ko bomo potrebovali investicije, je to še toliko bolj pomembno. Ko bomo zgradili Spodnjo Savo, je naloga, da gremo gradit še Srednjo Savo. In se mi zdi ključno, da se ta zakon sprejme in s tem omogočimo, da lahko čim prej začnemo graditi v Posavju. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Rajh, pripravi naj se Gregor Perič.
Aleksander Rajh
Hvala lepa. V Poslanski skupini SAB smo vedno poudarjali pomen izgradnje infrastrukture, ki utrjuje geostrateški položaj naše države. V tej luči podpiramo nadaljevanje izgradnje verige elektrarn na Spodnji Savi. Spomnimo se, začetki izgradnje te verige segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, Vrhovo. Potem je leta 2000 bila sprejeta prva uredba o izrabi hidropotenciala na Spodnji Savi. In danes je od tega že 20 let, načrtovana je izgradnja več kot petih elektrarn. V tem času se je pa spreminjala tudi zakonodaja, ki je spreminjala pogoje gradnje. In zdaj čisto na koncu smo prišli do neke prepreke pri izgradnji in umeščanju v prostor in danes to prepreko odpravljamo. Spomnimo se, izgradnja infrastrukture, še posebej energetske, pospešuje gospodarsko aktivnost, ki bo v času, ki prihaja pred nas, zelo pomembna in tudi, kot kažejo zdaj prvi znaki, načeta. Tako je gradnja inženirske infrastrukture tisti ukrep, ki blaži negativne posledice krize. Kolega Han je povedal, da bo pri tem sodelovalo več kot 90 % slovenskih podjetij. Naj povem, da že v fazi načrtovanja pri tem sodeluje več kot sto   (nadaljevanje) podjetij, inženirskih podjetij, in že v fazi načrtovanja daje to kruh več kot tisoč Slovenkam in Slovencem z visoko kvalifikacijo. In prav je, da to znanje, ki ga imamo, tudi izkoristimo. V stranki SAB smo bili vedno zagovorniki, da se infrastrukturni projekti izvajajo, da se nadaljujejo. Tudi sami smo zelo goreče zagovarjali in tudi poskrbeli, da se je začelo izvajati projekt drugega tira, tretje razvojne osi, da se izvajajo številna dela na železniški infrastrukturi, na gorenjski progi, na progi med Šentiljem in Celjem. In to so projekti, ki utrjujejo geostrateški položaj Slovenije, ki zagotavljajo gospodarsko rast, ki zagotavljajo tudi to, da mladi ostanejo v Sloveniji, kar je zelo pomembno. In še enkrat je to tudi dokaz, kaj se zgodi, če politika takim projektom nagaja. Spomnimo se, kaj bi bilo, če se ti projekti zaradi nagajanja politike ne bi premaknili za eno leto, danes bi imeli aktivna gradbišča na tretji razvojni osi, na drugem tiru, pa je, žal, zdaj to zamaknjeno vsaj za eno leto, ampak glavno je, izvaja se.  Mi seveda podpiramo izgradnjo elektrarne na Spodnji Savi, v Mokricah. Tudi sam si želim, da se bo nadaljevala izgradnja elektrarn na Srednji Savi. Velikokrat imamo pri tem opravka s civilno družbo, kar je prav, vendar mora tudi iz Državnega zbora priti sporočilo, da energetska podjetja ne gradijo elektrarn kar na pamet, ampak zato, ker jih družba potrebuje, in gre pri tem izključno za zadovoljevanje družbenih potreb po oskrbi z električno energijo. Samooskrba je v teh negotovih časih zelo pomembna. Pomena pomanjkanja se zavedamo šele takrat, ko to nastopi, in mi si ne znamo predstavljati, kaj to pomeni, če danes ne bi mogli prižgati luči, če ne bi mogli vklopiti pralnega stroja, če ne bi doma mogli skuhati kosila. In to so zadeve, ki se jih moramo zavedati, da so energetski objekti tisti objekti, ki zadovoljujejo družbene potrebe. Sodelovanje s civilno družbo je seveda zelo pomembno, vendar mora potekati argumentirano, na strokoven način in spoštljivo. Večkrat je govora o energetskih lobijih. Energetski lobiji ne gradijo elektrarn zaradi elektrarn, ampak zato, da z njimi zadovoljujemo naše osnovne potrebe po oskrbi z energijo. Apeliram tudi, če se bodo v bodoče - tudi verjamem, da se bodo - pojavljale tudi pobude, ki so upravičene, da vedno vsak, ki čemurkoli nasprotuje, pove, kaj je alternativa. To je tudi zadeva, ki jo je treba po mojem mnenju vpeljati v upravni postopek, da če se kdo pritoži, da nečesa noče, naj pove, zakaj in kakšna je druga alternativa. Mi smo zdaj bili ujetniki nekega ping-ponga, tudi Upravnega sodišča, ki je določene postopke razveljavljalo. Mi bi danes, če ti postopki ne bi bili izpeljani, imeli aktivno gradbišče, zaposlenih nekaj sto delavcev v Litostroju, ki bi proizvajali oziroma pripravljali že turbinsko opremo, nekaj sto delavcev v tovarni, ki proizvaja generatorje, imeli bi gradbeno operativo polno zaposleno in tudi inženirske biroje, ki bi projektirali ustrezno dokumentacijo za izvedbo. Danes vse to stoji. Po mojih informacijah imajo nekatere firme prav zaradi tega zelo velike težave, ker tega dela, ki so ga načrtovale, da ga bodo lahko opravljale, nimajo, in je bila na ta način ogrožena tudi eksistenca številnih družin. In ko se vse te zadeve vzamejo v obzir, je tudi odgovornost politike, da k vsem tem izzivom trezno pristopi in da   (nadaljevanje) vse te infrastrukturne projekte, ki utrjujejo naš geostrateški položaj, podpira. Kot sem že povedal, v stranki SAB smo zelo ponosni, da smo bili zelo pomembni zagovorniki, ključni zagovorniki pri umeščanju tretje razvojne osi, drugega tira in še številnih drugih infrastrukturnih projektov po Sloveniji, ki bi v razmerah, s katerimi se bomo kmalu soočili, bistveno blažili posledice. In tu bi vseeno apeliral na odgovornost vseh poslancev in politike. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Gregor Perič, pripravi naj se Tomaž Lisec.
Hvala lepa. Vsi ti infrastrukturni projekti, o katerih poslušamo, niso projekti ene stranke ali pa ene vlade, ker, kot vidimo, se že samo umeščanje v prostor odvija deset, petnajst, tudi več let. Tako je tu vključenih veliko ljudi, veliko strank, vlad in tako naprej, zato si ne bi jemal preveč zaslug oziroma kdorkoli tukaj; mislim, da je neupravičeno, če si jih jemlje, ker to vsekakor ne drži.  Naj se osredotočim na energetiko oziroma na hidroenergijo. Tu imamo vedno nek izziv v Sloveniji, ko se ne moremo odločiti za kakšno obliko oziroma iz katerega vira bi elektriko pridobivali. Tako sem vesel, da se je oblikovalo dovolj široko soglasje znotraj Državnega zbora, ker če pogledamo, kdo so podpisniki pod ta zakon, od prvopodpisanega Igorja Zorčiča, torej stranka SMC, potem stranka SDS, predstavnik SD in SNS, SAB, Desus in predstavnik NSi, torej vidimo, da gre zelo široko, levo, desno, sredina. Kar priča tudi o tem zavedanju oziroma potrebi po tem, da se niz teh hidroelektrarn na Savi uredi. Okrog tega je bilo prelitega tako veliko črnila po časopisih kot tudi precej razprav v Državnem zboru, da ne govorim o tem, kaj vse se je dogajalo v lokalnem okolju. In tisti, ki je tej problematiki sledil, je ugotovil, da je na eni strani, če rečem tako, Ljubljana, torej center Slovenije kot taka, včasih imela malo manj razumevanja in posluha za to potrebo, kadar se pomikamo južneje, torej na lokalni nivo, ampak se je končno oblikovala neka energija, da se tu nekaj premakne. Veliko pomislekov pa je bilo slišati s strani nevladnih organizacij, ki so pa opozarjale na številne pomembne vidike. Sam osebno, kolikor sem uspel spremljati, sem pa pogrešal neke alternative, ki bi bile celovite, torej ne ozko usmerjeno zgolj v reševanje, torej alternativno reševanje poplavne varnosti na tem območju, ampak tudi take, ki odgovarjajo našim energetskim potrebam.  Če grem v en zelo velik ekstrem, v Sloveniji se lahko odločimo, da nimamo nobene hidroelektrarne, lahko tudi jutri takoj zapremo termoelektrarne, lahko ugasnemo jedrsko elektrarno, alternativa vsemu temu pa bo, da bomo elektriko kupovali iz tujine in bo ta položnica bistveno, ampak res bistveno višja oziroma dražja. Imeli bomo sicer zelo čisto in neokrnjeno naravo, nas bo pa to precej več stalo. Tako moramo tu najti neko ravnotežje. Predvsem je politika tista, ki se mora odločiti, v katero smer bo šla. Osebno menim, da je treba niz teh elektrarn na Spodnji Savi zaključiti. Razumem pa tudi vse zadržke investitorjev oziroma tistih, ki skrbijo za to, da stvari tečejo, da je zelo težko vleči neke poteze, pridobivati zemljišča, po drugi strani pa ne imeti nekega jasnega signala, kako bo to postopkovno teklo. Vemo, da je tudi okoljevarstveno soglasje padlo na sodišču, zaradi tega, ker so bili predvsem neki postopkovni razlogi, zlasti postopkovni razlogi.   (nadaljevanje) To lahko razumemo tudi kot neko postopkovno nagajanje. In vsako tako nagajanje ima številne posledice za našo družbo, tako z vidika energetskega sistema kot z vidika zaviranja razvoja. Ker ocenjeno je, če bi takoj zdaj začeli graditi to hidroelektrarno, bi to prispevalo 0,3 % plusa k bruto domačemu proizvodu, in vemo, da je v teh razmerah to izrednega pomena, ker vemo, da se potem ves ta denar obrača še dodatno v sistemu, pomaga gospodarstvu, številnim podjetjem, podizvajalcem in tako naprej.  Drugi pomemben vidik, ki ga je treba izpostaviti v tem smislu, je tudi poplavna ogroženost več kot tisoč 100 ljudi na tem območju. Leta 2010 so se na tem območju zgodile poplave, ki so naredile najmanj 8,7 milijona škode. Seveda, to škodo mora nekdo poravnati, poravna se iz obeh proračunov, državnega ali lokalnega, poravnajo jo pa oziroma bremeni tudi fizične osebe, torej državljanke in državljane, ki imajo škodo na svojem premoženju.  Tako vsakršno odlašanje, iskanje rešitve v tem smislu povzroča tako gospodarsko škodo kot tudi draži naše položnice, ki jih vsak mesec plačujemo, hkrati pa tudi določenemu delu naših državljank in državljanov ne omogoča neke varnosti v primeru nesreč. Kadar tehtamo, katera oblika energije oziroma vir za energijo je primernejši ali ni primeren, bomo pri vsakem našli pluse in minuse. Če postavimo hidroenergijo ob bok termoelektrarni, je energija, ki jo dobimo iz termoelektrarne, šestkrat dražja od tiste, ki jo dobimo iz hidroelektrarn, in to velja tudi vzeti v obzir, kadar razmišljamo o tem. Ko govorimo o jedrski energiji, je spet to neko vprašanje, ki se bo, mislim, da tu še velikokrat pojavilo in bomo morali vsi poiskati neko dovolj široko soglasje, ki bo presegalo Državni zbor in bo potreben tudi kakšen referendum. Zelo lepo se sliši, da se s kakšno obliko pridobivanja energije ne strinjamo, ampak po drugi strani, če nimamo alternativ, postavljamo Slovenijo v zelo neugoden položaj. In jaz v teh besedah marsikdaj med vrsticami berem interese tudi kakšne sosednje države, ki bi nam v ta namen rada prodajala svojo energijo, ki pa jo pridobiva ravno na tak način, s kakršnim se nekdo v Sloveniji potem ne strinja, tako bi bilo to res vrtanje luknje v lastno koleno.  V SMC smo zadovoljni, da se je oblikovalo dovolj široko soglasje, da tu premaknemo stvari z mrtve točke, in bomo vsa ta prizadevanja tudi v prihodnje podpirali. Seveda bo pa potrebne veliko politične modrosti in tudi taktnosti pri tem, ko se bomo soočali s tem izzivom, ki je pred nami, kako zagotoviti zadostno količino oziroma zadosti obnovljivih virov energije, ker že danes tega ne dosegamo in tudi ko bodo začeli teči tisti roki, bodo sledile tudi kazni, kar pa je še dodatna neumnost, namesto da bi vlagali v to, da obnovljive vire energije zagotovimo, bomo plačevali kazni Evropski komisiji, zato tu verjetno ni potrebno izgubljati pretirano veliko besed, da je to zelo nesmotrno. Tako še enkrat, v SMC vsa ta prizadevanja podpiramo.
Hvala lepa. Kolega Rajh, preden vam dam repliko, bi vas samo želel spomniti, da govorimo o zakonu o koncesiji, kar se tiče Spodnje Save, in ne o tretji razvojni osi in drugem tiru. Izvolite, replika, tri minute.
Aleksander Rajh
Hvala lepa.  Želel sem samo opozoriti, da je treba pri vseh infrastrukturnih projektih imeti enak odnos, kot ga imamo danes,   (nadaljevanje) ko sprejemamo to novelo Zakona o Spodnji Savi. Spomnimo se, v projekte je treba prinesti transparentnost, treba je pokazati vse dokumente, tako kot smo mi to storili v primeru drugega tira, pripraviti investicijski program, tako kot smo to storili v primeru tretje razvojne osi. In jaz sem prepričan, da bodo vsi projekti v bodoče tudi tako dobro tekli, če bo politika složna, tako kot je složna pri projektu Spodnje Save. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Tomaž Lisec.
Hvala, spoštovani predsednik, za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav! Se bom skušal držati zakona, čeprav je energetika zelo zanimiva tema za razpravo. Z odlašanjem dokončanja izgradnje hidroelektrarne na Spodnji Savi, torej s Hidroelektrarno Mokrice, se dela že zdaj ekonomska, okoljska, pa tudi energetska škoda, zato je prav, da se ta projekt tudi s podporo temu zakonu čim prej nadaljuje. Da gre za pomemben zakon, dokazuje že to, da iz Posavja v tem mandatu prihajamo štirje poslanci iz štirih strank in ne glede na to, kaj se je pred mesecema oziroma nekaj tedni naredilo, vsi posavski poslanci trdno stojimo za tem, tako kot so ostali naši predhodniki v Državnem zboru ali pa župani, ne glede na politično pripadnost, je enotna podpora izgradnji in predvsem dokončanju hidroelektrarn na Spodnji Savi.  Dejstvo je, da je v upravnih postopkih prišlo do nekaterih zapletov. Eden od razlogov za zaplete je bila sprememba Gradbenega zakona, ki je zelo onemogočila dokončanje Hidroelektrarne Mokrice. Po pogovoru z investitorji so sami priznali, da če bi morali celotno verigo spodnjesavskih hidroelektrarn še enkrat graditi po sedaj veljavni zakonodaji, bi verjetno še zdaj gradili oziroma dokončevali Hidroelektrarno Arto-Blanca in morda začeli s Hidroelektrarno Krško, kje so šele potem Hidroelektrarna Brežice, ki je na srečo že zgrajena in Hidroelektrarna Mokrice. Skratka, država je v teh več kot desetih ali petnajstih letih namesto pomoči sama proizvajala probleme pri izgradnji in dokončanju hidroelektrarn na Spodnji Savi.  Zakaj sprejemamo ta zakon, dva ključna momenta sta. Gradbeni zakon je naredil velik problem. Gradbeni zakon je dejal, da moraš imeti vsa zemljišča, če hočeš nadaljevati s postopkom. Kdorkoli je kdaj bil na kakšni hidroelektrarni, ve, da to ni samo tisti lepi delček Save gor- in dolvodno od lokacije hidroelektrarne, ampak so vsi vodotoki, vse obvoznice in vse to, kar mora biti narejeno zaradi varnosti ostalih subjektov, predvsem pa zaradi hidroelektrarne. In s tem zakonom omogočamo, da se pospeši pridobivanje gradbenega dovoljenja, da ima investitor samo že pridobljeno lastniško pravico na energetskem delu. Skratka, predstavljajte si, da bi moral investitor kupiti oziroma imeti v lastništvu celotno zemljo, na koncu pa bi se nekdo odločil, da ne da zemlje, ali pa bi se država preko upravnih postopkov morda spomnila, da gradnja ni mogoča. Kaj bi potem počel investitor s tisto lastnino, s tistimi zemljišči - nič, verjetno niti nazaj ne bi mogel prodati prvotnim lastnikom. Zato tu delamo to razliko, ki bo pospešila, da se ne bodo spet našli kakšni parcialni interesi, da se hidroelektrarn na Spodnji Savi ne bi dokončalo. Drugi pozitiven segment tega zakona, ki smo ga tudi že deloma, vendar v premajhni meri skušali vkomponirati v izgradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi, pa je, da se poleg same vode razmisli še o drugih obnovljivih virih, ki so možni. In tu se je investitor odločil za zelo zanimivo idejo, zaradi zelo dobre lege, da se ob samem objektu in projektu postavi tudi možnost sončnih elektrarn, kjer niti ne gre za tako majhno moč.   (nadaljevanje) Skratka, ubijemo več muh, energetski del same hidroelektrarne, sončne elektrarne, predvsem pa na srečo rešujemo to, česar ni bilo treba reševati z dodatnimi ukrepi, to pa je protipoplavna varnost. In kot je omenil kolega Šiško, se je prejšnjo jesen marsikdo, predvsem iz Brežic, pa tudi iz Kostanjevice, vsakodnevno spraševal, kdaj bodo kakšne poplave, ki bodo naredile dodatno škodo, ker so se nekateri s spremembo zakonodaje ali pa s posameznimi pravnimi postopki odločili, da blokirajo ta projekt. Poleg vseh teh momentov sta pomembna še dva, kot rečeno, obnovljivi viri energije. Veliko o njih govorimo, premalo naredimo, Evropska unija nam trka na vrata s penali oziroma s finančno kaznijo. In pa drugi del, ki je zelo pomemben predvsem v tem času, v katerem smo, torej v času epidemije, ko že načrtujemo, kako iz te krize priti, nekateri pravijo močnejši, nekateri pravijo hitrejši, nekateri pa še kako drugače boljši - to pa je zagon gradbenega sektorja. Čim prej bo ustrezna dokumentacija narejena, čim prej se bo lahko Hidroelektrarno Mokrice dokončno zgradilo, torej, gradbeni sektor bo imel delo. Tretja pomembna stvar pa je - na kar opozarjam vse ostale, da ne govorimo samo o enem izmed večjih projektov znotraj Posavja, ampak govorimo o enem izmed večjih projektov znotraj države, to pa je, da potem, ko dokončamo izgradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi, lahko s še večjo vnemo in hitrostjo začnemo načrtovati, pa upam, da kmalu tudi graditi hidroelektrarne na Srednji Savi.  Skratka, jaz sem zelo vesel, pa tudi ponosen, no, da obstajajo zakoni, ki imajo, upam, da soglasno podporo Državnega zbora, kar se, kot rečeno, že na začetku kaže v tem, da štirje posavski poslanci štirih strank enotno zagovarjamo ta projekt. In bi se tudi zahvalil vsem trem svojim kolegom iz Posavja, da smo skupaj na sestankih usklajevali ta zakon in ga privedli do te faze, in upam, da bo kmalu tudi sprejet in bodo investitorji lahko nadaljevali s postopki izgradnje Hidroelektrarne Mokrice.  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, bom čisto kratek. Nova Slovenija podpira ta zakon. Moram čestitati vsem kolegicam in kolegom, ki živite ali gravitirate, kakorkoli, na Savo. Tudi gospodarski subjekti so tu enotni. V imenu Poslanske skupine Nova Slovenija-krščanski demokrati je zakon podpisal naš kolega Blaž Pavlin, soglasno ga bomo podprli. Upam - ampak najbrž takrat mene več ne bo tukaj -, da se bodo podobno poenotili tudi pomurski poslanci in da bomo enkrat v daljni prihodnosti zgradili tudi na Muri moderne mline, ki bodo poleg pšenice mleli tudi električno energijo, in da bomo dobili nek sodoben zakon, ki bo omogočal to zeleno energijo tudi iz Mure, podobno zakonu iz leta 1770, takrat se je imenoval Mlinski zakon, ampak vse se da, če je dobra volja in če ni nasprotovanj zaradi nasprotovanj.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Ugotavljam, da želje po razpravi ni več, zato zaključujem razpravo.  Na mizo ste dobili predlog za amandma odbora k 1. členu, ki zgolj nomotehnično popravlja zakon in je tudi v skladu s pripombami Zakonodajno-pravne službe.  Prehajamo na glasovanje. Najprej bomo glasovali o vloženem predlogu za amandma odbora k 1. členu. Glasujemo. Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  (nadaljevanje) V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali želi kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo. Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandma bo vključen v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da poročilo predstavim sam.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in 29. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Lep dan še naprej!