Spoštovani vsi prisotni, kolegice in kolegi, vse lepo pozdravljam!

Pričenjam 11. sejo odbora, pričenjam 11. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Do zdaj sem prejel eno obvestilo o zadržanosti seje zaradi službenih obveznosti in sicer se seje danes ne more udeležiti poslanec Žan Mahnič, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in doslej sem prejel eno pooblastilo za nadomeščanje in sicer na seji namesto poslanca Nika Prebila sodeluje poslanec Jože Lenar, Lista Marjana Šarca.

V ponedeljek, 7. 10., je bila predlagana razširitev dnevnega reda s 3. in 4. točko in sicer, 3. točka, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021, 4. točka dnevnega reda.

Želi kdo razpravljati glede tega? Ugotavljam oziroma podati stališče glede širitve? V kolikor ne, prehajamo na obravnavo obeh predlogov za širitev dnevnega reda. In glasujemo o tem, da se dnevni red 11. seje odbora razširi s 3. točko dnevnega reda. Potem bomo počakali minuto, ko boste vsi prejeli glasovalne naprave, bomo prešli na glasovanje.

Ugotavljam, da lahko nadaljujemo, tako da prehajamo na glasovanje najprej o predlogu za razširitev dnevnega reda 11. seje s 3. točko dnevnega reda, se pravi, proračun za leto 2020. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je bila 3. točka sprejeta oziroma dnevni red 11. seje razširjen.

In prehajamo še na glasovanje o predlogu za razširitev dnevnega reda 11. seje s 4. točko dnevnega reda, obravnava proračuna za leto 2021. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je bil tudi ta predlog za razširitev dnevnega rada s 4. točko sprejet.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MATIČNEM REGISTRU, SKRAJŠANI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Kot gradivo smo prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 25. septembra 2019, opredelitev ministrstva za notranje zadeve v mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 4. oktobra 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 8. 10. 2019.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, predstavnik Državnega sveta in predstavnik oziroma predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki so vsi prisotni in jih lepo pozdravljam. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke Alenke Bratušek in Desusa k 3., 4., 5., 6., 7., 9. in 10. členu. Vložen je bil tudi predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za amandma odbora po 2. členu in danes ste na mizo prejeli pravkar predlog amandmaja za amandma odbora na amandma poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke Alenke Bratušek, Demokratične stranke upokojencev Slovenije s strani Poslanske skupine SMC, Stranke modernega centra.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 41. seji 12. julija letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da tako kot je običaj, obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih ter amandmajih odbora, na koncu pa še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

Tako da lahko dam besedo, v kolikor jo želi, državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve za dopolnilno obrazložitev k členom zakona.

Izvolite.

Ja hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom zakona v bistvu dejansko odpravljamo pomanjkljivosti, ki so se pojavile v praksi in pa usklajujemo zakon z Družinskim zakonikom in pa Zakonom o partnerski zvezi.

Dovolite mi, da grem na kratko skozi opredelitve. Predlog zakona odpravlja se pravi pomanjkljivosti pri vpisovanju matičnih dejstev, ki so nastali v tujini. S predlogom zakona se bo poleg kraja nastanka matičnega dejstva, vpisala tudi država. Se pravi ne samo mesto, ampak tudi država, kjer je avtomatično dejstvo nastalo. Poleg tega pa se bo v matični register lahko poleg osnovnih matičnih dejstev, ki so nastali v tujini, vpisalo tudi druge spremembe osebnega stanja ali druge podatke, ki so nastali v tujini. Če podam nek primer. Na primer državljan z dvojnim državljanstvom, ki v tujini poda vlogo za spremembo osebnega imena, mu s to novelo ne bo potrebno še enkrat podati predloga tudi v Sloveniji, ampak se bo ta podatek lahko na podlagi te novele vpisal v matični register.

Če nadaljujem. Ob že obstoječi povezavi podatkov med otroki in starši, predlog zakona daje tudi podlago za povezavo v obratni smeri, torej med starši in otroki, ki je v praksi pomembna predvsem pri sestavi smrtovnice. To je bilo v bistvu že dejansko sedaj razvidno v registru, vendar tega upravne enote niso videle, ker niso imele pravne podlage za dostop do tega podatka in s to novelo se v bistvu daje dejansko pravna podlaga, da tudi upravne enote lahko ta podatek gledajo.

Nadalje se vzpostavlja pravna podlaga za vpis očetovstva v matični register. Po že vpisanem rojstvu otroka tujca, rojenem na območju Republike Slovenije, če za navedeno obstaja ustrezna pravna podlaga.

Potem predlog zakona tudi širi pristojnost za izdajo potrdila o rojstvu, kadar je otrok rojen zunaj zdravstvenega zavoda brez prisotnosti zdravnika in sicer na diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, babičarja oziroma babico.

Nadalje smo tudi spremenili, da na podlagi Zakonodajno-pravne službe, da potrdilo o rojstvu otroka lahko izda tudi zdravnik, ki ni bil prisoten pri rojstvu, če lahko potrdi, da je mami rodila.

V nadaljevanju smo z upoštevanjem mnenja Zakonodajno-pravne službe in pa predloženih amandmajev, smo dopolnili novelo zakona tako, da smo napotitev na DNK analizo izključili iz predloga zakona in namesto tega zapisali, da kadar je otrok rojen v Sloveniji izven zdravstvenega zavoda in potrdila o rojstvu ni mogoče pridobiti, pristojni organ uvede upravni postopek ugotavljanja dejstev, v okviru katerega se predložijo dodatni dokazi, ob tem pa so priče poučene glede krivega pričanja. Ob koncu postopka pristojni organ izda odločbo, s katero matično dejstvo vpiše v register V nasprotnem primeru se obvesti pristojni center za socialno delo. V primeru naknadne vpisa rojstva iz tujine pa velja, da se v primeru dvoma pristojnega organa v resničnost podatka na tujem izpisku o rojstvu, zahteva dodatna dokazila, ki izkazujejo rojstvo in starševsko vez. Če dodatna dokazila omenjenega ne izkazujejo, se vpis v matični register zavrne z odločbo in se v primeru ne vpisa rojstva v register, obvesti pristojni center za socialno delo.

Nadalje, za potrebe izvajanja nalog, ki izhajajo iz Zakona o konzularni zaščiti, predlog zakona daje možnost dostopa podatkov iz matičnega registra tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Ustrezneje urejamo upravičenost do vpogleda v podatke v matičnem registru, ki se omejuje na posameznika oziroma pooblaščeno osebo, na primer, upravičenost do pridobitve izpiska o umrli osebi se omejuje na ožje družinske člane, medtem ko se upravičenost do pridobitve podatka na podlagi izkazanega pravnega interesa omejuje le na potrdila iz matičnega registra.

Predlog zakona tudi spreminja pogoje, pod katerimi je mogoče posredovati podatke o umrli osebi, s tem ko sedanja obvezna soglasja ožjih družinskih članov, nadomešča z možnostjo vnaprejšnjega evidentiranja prepovedi, ki jo lahko podajo zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. Določa se tudi pravna podlaga za povezovanje matičnega registra, z evidencami drugih organov, ki so pristojni za ugotavljanje oziroma odločanje o spremembah osebnega statusa, z namenom dolgoročne odprave administrativnih ovir papirnega poslovanja - na primer, da se povežejo evidence z organi, ki ugotavljajo smrt, sodišči, centri za socialno delo, notarji in tako naprej.

Že na začetku sem pa omenila, da so spremembe povezane tudi z implementacijo Zakona o partnerski zvezi, ki je uvedel nov institut življenjske skupnosti, to je partnersko zvezo in pa Družinskega zakonika, ki roditeljsko pravico poimenuje kot starševsko skrb, uvaja nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku, ter nadomešča institut odvzema poslovne sposobnosti. Novi podatki se bodo vodili v matičnem registru, v okviru podatkov o osebnem statusu posameznika.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe dodatno predstavit pisno mnenje? Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni.

Obravnavani predlog zakona smo v Zakonodajno-pravni službi preučili in z vidika svojih poslovniško določenih nalog izdelali pisno mnenje, v katerem smo podali pripombe, ustavnopravne in pravno sistemske narave, ki se nanašajo na predlagano rešitev dokazovanja starševstva, kadar pristojni organ dvomi v verodostojnost potrdila oziroma tuje listine o rojstvu. Rešitev smo »vsporavali« z vidika posega v osebnostne pravice vpletenih posameznikov, no nekaj pa je bilo tudi pripomb nomotehničnega značaja.

Ugotovimo lahko, da je v predlaganih amandmajih štirih poslanskih skupin, velika večina pomislekov tako v ustavnopravne pravno sistemske, kot tudi nomotehnične narave ustrezno odpravljenih, smo pa pravkar na klop prejeli tudi predlog za amandma odbora. Če ga primerjam, torej, s predlaganimi amandmaji, se v bistvu dodaja sprememba v 6. členu predloga zakona, da se za tretjim odstavkom doda nov, četrti odstavek, da se izvede vpis drugih sprememb posebnega stanja iz prvega odstavka 4. člena, če državljan za vpis predloži ustrezno listino pristojnega tujega organa, kar je v bistvu, predlagan amandma odbora skrajšuje predlog za amandma, ki je sicer vložen s strani štirih poslanskih skupin. Ta amandma, je pa širši in sicer, tam pa lahko pristojni organ dvomi v resničnost podatkov na izpisku o rojstvu, ki ga je izdal pristojni tuji organ in pred vpisom rojstva zahteva dodatna dokazila, ki izkazujejo rojstvo in starševsko vez in če ta dodatna dokazila ne izkazujejo rojstva in starševske vezi, se vpis rojstva v matični register zavrne z odločbo.

Torej, s pravnega vidika je pomembno, torej opozorili smo v mnenju, da je, najprej, če se dvomi v pristnost listine, najprej, verjetno je treba dvomit najprej v pristnost listine, da lahko dvomimo v verodostojnost listine. Tukaj lahko organ že v osnovi dvomi v resničnost navedenih podatkov.

V mnenju smo tudi opozorili, da ni jasno, na podlagi katerih okoliščin lahko organ v to podvomi, ali zgolj dejstvo, da prihaja ta tuja listina iz točno določene države. skratka, to so okoliščine h katerim smo pozvali k dodatnemu premisleku. Torej, ta druga dokazila, ki bi lahko izkazovala rojstvo in starševsko vest, bi po našem mnenju lahko bila tudi pogodba o nadomestnem materinstvu, v kolikor je seveda v neki drugi državi ta postopek zakonit, trčimo pa potem tukaj ob slovenski javni red, kajti pri nas nadomestno materinstvo ni dovoljeno. V bistvu bom tako rekla, da sta obe rešitvi nekako v ustavnih okvirih, torej tudi, če se opiše, če ima nekdo ustrezno listino iz tujine, hkrati pa je tudi, če torej predlagatelj vztraja v to možnost podvomiti v resničnost podatkov, je pa tudi potem ustrezno, da imajo stranke v tem postopku pravno sredstvo, pravno varstvo, tako da, to bi bilo to.

Hvala.

Hvala.

Predstavnik Državnega sveta, želi besedo? Gospod Rajko Fajt, izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni!

Torej Komisija za državno ureditev je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru obravnavala na svoji 29. seji oziroma v bistvu v nadaljevanju in v razpravi, ki je bila na seji 25. septembra, je bilo postavljeno vprašanje, ki se je nanašalo na opozorilo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v zvezi z dokazovanjem starševstva z DNK analizo v primeru, da je otrok rojen izven zdravstvene ustanove v Republiki Sloveniji ali če je rojen celo v tujini, saj je v predlogu zakona določeno, da v primeru dvoma dokazno breme pade na starše, in kot je bilo na komisiji opozorjeno, se lahko zgodi, da so starši po enem letu izbrisani iz registra na podlagi nekih domnev in ne dejstev. Če v tem času ne prinesejo DNK analize. Ostala so tudi vprašanja, kako je v tem primeru s pravicami otroka, saj izbris staršev iz matičnega registra ogroža prihodnost otrok. Komisija se je strinjala, da dokazovanje z DNK analizo sicer ustrezna rešitev, predvsem glede preganjanja trgovine z belim blagom, vendar pa niso ustrezne rešitve, ki jih predlaga Ministrstvo za notranje zadeve, saj država nalaga dokazovanje starševstva nekomu v katerega uradni organ dvomi. Komisija je poudarila, da mora v takšnem primeru postopke opraviti država ali to naredi po uradni dolžnosti ali se kako drugače prepričati, da gre za starše dotičnega otroka. Bilo je izpostavljeno še vidik stroškov, kaj se zgodi, če starši nimajo sredstev, DNK analize pa verjetno niso najbolj poceni, temu pa potem sledi tako drastičen poseg v pravice staršev in otrok. Ker so bili na seji komisije izraženi pomisleki na predlagane rešitve s strani predlagateljev pa v tistem trenutku še nismo mogli dobiti konkretnih odgovorov na opozorila, ki so izhajala iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, smo prekinili s to točko in jo nadaljevali 2. oktobra. In komisija je ugotovila v nadaljevanju, da so bile pripombe iz razprave 25. septembra upoštevane oziroma so predlagane rešitve ustrezne, in da so ukrepi v skladu s pristojnostmi in skrbi za zaščito otrok. Na podlagi te razprave je potem komisija Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru podprla.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na razpravo o členih in o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen h kateremu ni bil vložen noben amandma. Jani Möderndorfer želi besedo. Izvoli.

V skladu s parlamentarno prakso seveda pri 1. členu lahko razpravljamo širše v celotnem zakonu, tako da bom jaz to priložnost izkoristil in seveda tudi istočasno obrazložil amandma, ko bomo seveda do njega prišli in bom zato to naredil predhodno.

Predlagatelj je že na samem začetku povedal, da podlaga za spremembo zakona je seveda bil v osnovi Družinski zakonik in pa Zakon o partnerski zvezi, kar je samo po sebi logično in seveda tudi sprejemljivo, glede na to, da matični list je tisti, ki pravzaprav v osnovi od nič pravzaprav začne urejati določena vprašanja določena vprašanja, ki ga pa naslavljata tako en kot drugi zakon, ki smo ga predhodno sprejeli. Enega v prejšnjem mandatu enega pa…, oziroma oba, pravzaprav zdaj.

Zdaj tisto kar moram reči, me je najbolj zmotilo pri celi zadevi glede na to, da sta bila podlaga ta dva zakona pa je, da se je na svojevrsten način odprla materija o tem, kako bi neke določene pristojnosti, ki v osnovi so nekje drugje in jih imamo v drugih zakonih urejene, začeli prenašati na uradnike in to uradnike, ki imajo samo to nalogo, da na podlagi dokumentacije vpišejo v matični list otroke oziroma novorojenca oziroma nove člane te družbe, ki bodo bodoči davkoplačevalci, ko bodo seveda prišli do te starosti. Malce heca, pa vendar zares, tudi tisto kar sem seveda zares mislil pa je, da neverjetno kako imamo neke predsodke pred tem, kadar se to seveda počne in se počne in se je počelo že v preteklosti v seveda v neki dobri veri, da smo lahko tega dogodka kvečjemu veseli ne pa žalostni. Obrazložitev predlagatelja je, če beremo natančno tekst, da je do tovrstnega predloga v 6. členu prišlo predvsem zaradi enega samega razloga, to pa je trgovina z belim blagom. Vsi vemo in vemo, da se pogovarjamo o nadomestnem materinstvu, jer v naši državi to ni dovoljeno. Dejstvo pa je, da če je nekdo, nek par seveda, ki je prišel v Republiko Slovenijo in je dokazal, da je opravil vse potrebne postopke na zakonit način tako kot veleva pravni red tiste države, naši državi ni preostalo drugega, kot da to potrdi in legalizira. Govorimo o pravnem primeru, ko sta dva istospolna partnerja posvojila oziroma dobila preko nadomestnega materinstva hčerko v Združenih državah Amerike in je na koncu sodišče odločilo, da je to njun otrok oziroma, da sta to zakonita starša in na tem primeru seveda sloni tudi cela kopica vprašanj, kaj pravzaprav hočemo doseči s to spremembo v Zakonu o matičnih listih oziroma matičnem registru, kjer na nek način uvajamo nenavaden postopek. Rekel bom zgolj zelo prijazno, nenavaden. Že sam pomislek, ne vem od kje predlagatelju v osnovi ideja, da je najprej prišlo do ideje, da bi se začelo ugotavljati že na tej točki in to na podlagi Zakona o upravnem postopku analiza DNK, je bila svojevrstna. Ko je predlagatelj to spoznal, seveda je v tem tekstu to odstranil, vendar žal se bojim, da marsikomu v tej družbi, ne glede na to, da tega zdaj v zakonu ni več oziroma v predlogu z vsemi spremembami, naj ne bi bilo več, moram reči, da dobršni del družbe si to še vedno želi, kar je seveda, ugotavljam, zelo slabo, zaradi tega, ker gre za eklatantno nerazumevanje temeljnih osnovnih pravic za katere pravzaprav upam, da Republika Slovenija stoji in bo seveda stala še naprej za njimi. Predlog amandmaja, ki smo ga v SMC podali na mizo in seveda, to je eden od razlogov zakaj nismo sopodpisniki predloga koalicijskih strank, amandmaja ki popravlja ta 6. člen pa je predvsem v tem, ker še vedno smo prepričani, da je v bistvu treba slediti otrokovi pravici, ki je temeljna pravica, to pa je in ne nazadnje tudi na podlagi judikatov oziroma odločitev ESČP, ki zelo jasno govori, da ko je enkrat otrok rojen, ne moremo posegati v njihove pravice na takšen način, med drugim tudi takšen način kot si ga je predlagatelj zaželel v svoji zakonodaji, zato predlagamo, da je red, ki smo ga imeli do danes, način vpisa v matični registre popolnoma dovoljšen, ustrezen in popolnoma nič problematičen, kar je bistvo vsega. S tem pa šele začnemo komplicirati, ko začnemo spreminjat ta 6. člen.

Zato seveda predlagamo in sem zadovoljen tudi z obrazložitvijo Zakonodajno-pravne službe, ki ugotavlja, da seveda z tem amandmajem pravzaprav ni nič narobe, ker se ne bi nič zgodilo, kar bi bilo pretresljivo narobe, v smislu same zakonodaje in si seveda želim, da bi svojevrstni poskus spremembe tega dela seveda spremenil. Jaz verjamem, da matično oziroma pristojno ministrstvo, ki predlaga ta zakon, seveda ni prišlo na to idejo. Upam, da seveda temu je tako, vendar, še bolj grozno pa mi je, ker si v / nerazumljivo/ ne znam predstavljat, kdo je sploh »sproduciral« takšen predlog. Vendar ta hip, ko to obravnavamo, več niti ni pomembno, bolj pomembno je, da to napako seveda popravimo, odstranimo in se s tem nehamo zabavat na takšen način.

Skrbi pa me, seveda predlog, ki smo ga dobili tudi na mizo, samo trenutek… Aha, tukaj ga imam… Skrbi pa me predlog amandmaja, ki smo ga dobili na mizo, s strani SDS, poslanske skupine, Slovenske demokratske stranke, ki pa pravzaprav skozi stranska vrata in ne nazadnje, v obrazložitvi tega niti več ne skriva, pravzaprav hoče pripeljat neko določbo oziroma nalogo, s katero bi pravzaprav kasneje spreminjal Zakon o prijavi prebivališča in ne pozabit, da smo nekaj takšnega, podobnega, že pravzaprav enkrat obravnaval. To je bil predlog zakona, ki ga je predlagala SNS, govoril pa je predvsem, če se spomnite in tudi sami zapišejo, da je bil prvi cilj predlaganega zakona, da se podatek o narodnosti ponovno vključi med podatke, ki jih navede posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembe stalnega naslova v tujini. Kot drugi cilj pa, da se v SURS zopet zagotovi podatek o narodnosti, ki ga bo obdeloval v statistične namene.

No, zdaj, ena temeljnih pravic seveda je predvsem tudi to, prvič, da se, bom rekel, človek sam opredeli, kaj je, če seveda to želi. Ne, če tako hoče politika, zato da bi lahko definirala. No zdaj, za razliko od tega predloga, kot ga je navedel oziroma takrat predlagala SNS, pa SDS predlaga nekaj bolj super, kajne. Ne, da se opredeli ob prijavi stalnega prebivališča, ampak da to kar ob rojstvu že definiramo in pravzaprav damo svojevrsten pečat ljudem, kdo so, kaj so in jih potem seveda kasneje, zaradi statističnih podatkov, temu primerno, za določene politične potrebe tudi obdelujemo in ne samo obdelujemo, ampak tudi zlorabljamo.

Bom rekel, namenoma, bom uporabil izraz, ki je negativističen, namenoma, samo zaradi tega, da bom dal prispodobo kaj in kje vidim nevarnost in pasti tovrstnih predlogov in se že vnaprej, seveda skupini opravičujem, ampak na takšen način bi lahko ob rojstvu seveda rekli: »Ta paše pa h cigojnerjem« - če me razumete, kaj hočem povedat. Nekaj podobnega, seveda, se je s prihodom Hitlerja pričelo pred 2. sv. vojno, ko so najprej definiral, ne sovraštvo do Židov, ampak najprej so definiral, kdo je Žid. Šele, ko so ugotovili, kdo je Žid, se jih je pa začelo definirat na način potrebe, zato da so seveda lahko grupiral. Seveda niso bili samo Židi, bili so tudi Romi, bili so potem še, določene, vse tiste skupine, med njimi tudi lezbijke in geji, kajne. Ne pozabit, da recimo, geje so obarval rumeno, lezbijske pa rožnato ali obratno, drugačno barvo… / oglašanje iz dvorane/

Tako je, saj me bo kolegica popravila. Kakorkoli, namen razlage je predvsem to, da so bili ožigosani in označeni vnaprej, da se je vedelo, kdo so, kam »pašejo« in nekateri v naši družbi še vedno to, izgleda, imajo ta primanjkljaj, ga potrebujejo in ga hočejo na svojevrsten način, skozi različne zakonodaje, pripeljat, zato da bi ga v tej družbi končno nekako ponotranjili, osvestili in ga »primerno«, v navednicah, z njihovim načinom začeli tudi uporabljati, sam pa temu rečem zlorabljati. Seveda takšnega predloga amandmaja ne bomo v SMC nikoli sprejeli. Nam pa dajem v bistvu takšen predlog en zelo jasen poduk. Da se s pridobljenimi pravicami pravzaprav tako hitro zadovoljiti, ampak jih je ves čas treba non stop braniti, ker si nekateri strašansko želijo te pravice spet ponovno izničiti. Jaz moram reči, da nekaj podobnega, a veste s tovrstnim razlogom, če se spomnite, je pod drobnogled vzel gospod Mahnič, kolega poslanec predsednika Vlade Marjana Šarca, ko je začel razlagati in seveda so mediji to pridno povezali preko Twitter, da je predsednik Vlade šiptar. Predvsem zaradi tega, ker je posvojen. Seveda predsednik Vlade sam zelo jasno sporoči, da je posvojen, da tega niti nikoli ne bo skrival, ampak svojih bioloških staršev ne pozna. Je pa to eden od načinov, kako se začnejo zlorabljati te stvari. in da te želje in potrebe so v nekaterih skupinah in pa pri posameznikih, pa seveda obstaja in v bistvu mi nič čudnega ni, da od te iste stranke pravzaprav potem pride tudi takšen predlog amandmaja. Ker to samo nakazuje v katero smer gre.

Kolega Möderndorfer, amandma k temu členu ni vložen, tako da predlagam, da razpravo glede tega opravite pri naslednjem členu. k 1. členu ni bil vložen amandma. To ni splošna razprava. / oglašanje iz dvorane/

Kolega, predsedujoči. Parlamentarna praksa in navada je bila vedno, da smo o 1. členu imeli splošno razpravo in smo lahko tudi razložili amandmaje in razpravljali o njih. Seveda pa predlagatelj lahko kadarkoli – bodisi amandmaja, lahko seveda ob posameznem členu še posebej razpravlja samo o tem. Zato prosim predsednik, ne me motiti pri moji razpravi, ker bom to razumel kot poseg v nedemokratičen postopek, še posebej zato, ker ne delam nobene škode. S tem sem privarčeval, ker pri tem amandmaju ne bom več razpravljal, ko bomo prišli do te točke. In zato jaz ne vidim nobenega posebnega razloga.