17. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

12. 5. 2020
podatki objavljeni: 12. 5. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Pričenjam s 17. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da trenutno ni opravičenih in tudi na seji nihče ne sodeluje s pooblastilom. Ker smo odbor v novi sestavi, bi se uvodoma želel najprej zahvaliti bivšemu predsedniku tega odbora, gospodu Edvardu Pavliču za korektno dosedanje vodenje tega odbora. Prav tako pa prav lepo pozdravljam tiste, ki so prvič v tem odboru, predvsem tudi moje podpredsednike, Prevc Mihaela, Udovč Matejo in Pavšič Roberta. Novi člani so pa tudi Merjasec Leon, Žnidar Ljubo, Sluga Janja ter Medved Rudi. Vse še enkrat prav lepo pozdravljam ter vam želim uspešno delo na tem odboru. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklepom.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo, 31. 1. 2020, posredovala skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Francem Kramarjem s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.  Kolegij predsednika Državnega zbora je na 57. seji, 21. 2. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Na obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne 31. 1. 2020, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 13. 3. 2020, mnenje Vlade z dne 2. 3. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 4. 2020 in mnenje Občine Bohinj z dne 6. 3. 2020.  V poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanske skupine SAB k 1. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.   (nadaljevanje) Na sejo k tej točki obravnave so bili vabljeni naslednji: predlagatelj skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Kramarjem, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Javni zavod Triglavski narodni park in Zakonodajno-pravna služba. Naknadno so bili vabljeni naslednji: Jože Sodja, župan občine Bohinj, Valter Mekuž župan občine Bovec, Janez Hrovat župan občine Kranjska Gora ter Uroš Brežan župan občine Tolmin.  Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih.  Uvodno besedo dajem predlagatelju, kolegu Francu Kramarju za dodatno obrazložitev. Izvolite.
Predsednik, hvala. Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani gospodje župani!  Pravzaprav sem ta čas čakal zelo zelo, rekel bi, težko, da lahko pač tukaj spregovorim in povem zakaj pravzaprav predlagamo spremembo in dopolnitev Zakona o Triglavskem narodnem parku.  Zakon je bil sprejet leta 1981, posegel je v območja kjer živi prebivalstvo, kjer gospodari prebivalstvo, kjer pravzaprav upravljajo svojo lastnino tako, kot so morali. No, zakon je pač prinesel to, da se je to območje Triglavskega narodnega parka nacionaliziralo. To pomeni, da lastniki, ki živijo znotraj parka nimajo pravice, da gospodarijo s svojo lastnino in da pravzaprav je življenje zaradi tega v tem območju bistveno drugačno, kot pa v območju izven parka.  Leta 2010 je bil sprejet noveliran zakon. Takrat je pravzaprav prinesel ene vrste zadoščenje ali pa pravzaprav, rekel bi, zadovoljstvo tudi lokalnega prebivalstva, da se je sprejel zakon, ki je v 10. in 11. členu določal tudi to, da se določene stvari finančno povrnejo občinam. Vendar pa do leta 2010 pa do danes teh sredstev ni država nikoli namenjala temu problemu. Pravzaprav ta zakonska določba 11. člena je, po moji oceni, neživljenjska, ker določa, da je treba financirati 80 % investicij v parkovnih občinah. To bi pomenilo bistveno več, kot je pa minister Zajc namenil v zadnjem proračunu, ko je dal 1 milijon. Že to samo po sebi moti, da je minister tisti, ki določa koliko denarja bo zagotovil posamezni občini znotraj Triglavskega narodnega parka, ne pa da je to nek sistem, po katerem pripada letno toliko in toliko sredstev vsaki parkovni občini. Dejstvo je, da smo pri pripravi izhajali iz Zakona o glavnem mestu Ljubljana, kjer je točno določeno, da se za potrebe glavnega mesta oziroma zato, ker je pač to protokolarno mesto in glavno mesto, določi koeficient 0,6 do 0,8 od dohodnine v Republiki Sloveniji. Mi smo temu prilagodili tudi naš člen in s tem zavedli, da se mi zadovoljimo z eno tretjino teh sredstev, to je 0,2 %, kar mislim, da je tudi upravičeno in ta se potem delijo na občine po sorazmernem deležu, ki so se ga občine med seboj tudi dogovorile. Ob tem bi rad dodal, da morate vedeti, da velja v tem območju Triglavskega narodnega parka 78 prepovedi. 78 prepovedi. Lahko si predstavljate, kako je v takem okolju pač težko gospodariti. Tudi lokalna skupnost ne more gospodariti, ker je pač vedno neka ovira, vedno je neka zakonska določba, ki preprečuje, da bi se določene stvari urejale. Ampak mi s to spremembo in dopolnitev ne posegamo v naravovarstvene kriterije, prav nasprotno. Mi ohranjamo celoten zakon. Ne moremo se pa strinjati s tem, da za to, da zato, da je neko območje, ne dobi za to nikakršnih sredstev. Triglavski narodni park ni bohinjski, ni bovški, ni kranjskogorski, Triglavski narodni park je slovenski in Slovenija se mora zavedat, da tudi Triglavski narodni park ni zastonj. Daleč od tega. Zavedat se je treba, da je treba vzdrževat Triglavski narodni park. Jaz naj samo povem, v preteklosti, ko nismo bili deležni nobenih finančnih pomoči države, se je zgradila kanalizacija ob Bohinjskem jezeru, zgradila se je kanalizacija po Spodnji Bohinjski dolini. To je bilo skupno 16 milijonov in pol in za to nikoli nismo dobil nobenih sredstev.  Tako da, verjamem, da bo vsak pomislil na to, da so tudi druga območja, ampak vseeno se mi zdi, da smo v tej državi vsi enaki in da imamo enake pravice in da imajo pravice tudi tisti, ki živijo znotraj razvojno omejenih območij. Če želimo, da ohranjena kulturna krajina, če želimo, da bomo imel turizem, če želimo, da bomo imel kakršnokoli gospodarsko dejavnost, potem je treba tukaj pomagat, pomagat lokalnim skupnostim, da se te stvari razvijejo, konec koncev, vsak Slovenec mora imet interes, da pride v nek nacionalni park, ki je urejen, po katerem ve, kako se pač obnašat in temu primerno je potem treba tudi zagotovit določena sredstva. Nikakor ne gre za nobeno špekulacijo, gre samo za to, da naj se enkrat že začne uresničevat to, da bojo Bovčani, Kranjsko gorci, Bohinjci in pa ostali, imeli to pred sabo, da je življenje v nacionalnem parku kvalitetno in da je bistveno boljše, kot v drugih območjih in da bojo s tem ostale mlade družine, v teh koncih, da bojo gospodaril s svojim premoženjem in tukaj jim seveda lahko pomaga lokalna skupnost in zato predlagamo tudi, da se to razmerje spremeni. Če bo pa kogarkoli še kaj zanimal, v zvezi s tem, sem pa pripravljen na to odgovorit. Hvala.
Hvala, spoštovanemu Kramarju za besedo. 2 pooblastili – kolega Matjaž Nemec nadomešča Janija Prednik iz Poslanske skupine Socialni demokrati, kolega Primož Siter pa nadomešča Željka Ciglerja z Poslanske skupine Levica. Sprašujem, ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Izvolite.
Saša Bricelj Podgornik
Hvala za besedo. Mnenje o predlogu zakona smo podali v pisni obliki in ste ga dobili s sklicem, zato bom zgolj na kratko povzela, in sicer, v mnenju najprej navajamo to, kar sicer tudi izhaja iz samega besedila, da predlagana rešitev pomeni odstop od sistemske ureditve Zakona o financiranju občin, zato poudarjamo pomen čim bolj izčrpne obrazložitve za nujnost posebne ureditve, kar je vedno naloga predlagatelja. Zdaj, glede same vsebine predložene rešitve, menimo, da bi jo bilo treba na zakonski ravni določneje opredeliti in sicer, zlasti v zakonu določiti namensko uporabo sredstev in nadzor, ter natančneje opredeliti predmet sofinanciranja. Glede slednjega, vloženi amandma sledi naši pripombi in predmet sofinanciranja določneje opredeljuje. Poleg tega menimo, da bi bilo treba upoštevaje tudi primerljivo ureditev opredeliti leto, ki je »mirodajno« za določanje deleža dohodnine in pa subjekt, ki ugotavlja višino dohodnine, ter urediti način obveščanja parkovne lokalne skupnosti. Zastavlja se še vprašanje začetkov uporabe predlagane zakonske ureditve oziroma načina izvajanja vsebina tega zakona za letošnje leto, ter ureditve prehoda iz dosedanje na spremenjeno ureditev. Se pravi, vloženi amandma deloma upošteva naše pripombe, če pa bo sprejet, bi bilo možno do seje zbora pač ureditev še dopolniti in dograditi. Hvala lepa.
Hvala. Ali želi besedo predstavnik Vlade oziroma ministrstva? (Ne.) Ne. Ali želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? (Da.) Izvolite.
Samer Khalil
Hvala za besedo, en lep pozdrav vsem skupaj. Komisija ne podpira predloga zakona. Komisija sicer pozdravlja namero predlagatelja zakona, da se lokalnim skupnostim znotraj Triglavskega narodnega parka zagotovi stabilen vir financiranja za številne razvojne projekte s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov omejitev, vendar opozarja, da predlagana ureditev ne zagotavlja namenske porabe sredstev za projekte in ukrepe, ki omogočajo uresničevanje ciljev narodnega parka. V soočenju različnih pogledov glede urejanja financiranja razvojnih aktivnosti na območju TNP oziroma zagotavljanja sredstev parkovnim lokalnim skupnostim je med člani komisije prevladalo mnenje, da je treba vprašanje dodeljevanja spodbud in sofinanciranja projektov enotno urediti za vse zavarovane parke in posebna varstvena območja kot je recimo Natura 2000, kjer so zaradi ohranjanja narave uveljavljenje številne omejitve. Enaka obravnava tovrstnih območij je nujna, če hočemo njihovim prebivalcem in gospodarskim subjektom zagotoviti enakovredne pogoje za bivanje oziroma izvajanje dejavnosti. Komisija dodatno izpostavlja, da je bilo na podlagi dosedanjih izkušenj prebivalcev narodnega parka, ki najbolj občutijo omejitve vzpostavljenega varstvenega režima narodnega parka, smiselno pristopiti k prenovi zakona o Triglavskem narodnem parku in odpraviti sedanje birokratske ovire, ki otežujejo življenje prebivalcev in izvajanje gospodarske dejavnosti ter povzročajo nepotrebne dodatne stroške. S tega vidika bi bilo nujno na novo odpreti ožje in širše območje narodnega parka ter določiti vstopne in izstopne točke, pri tem pa izvajati strogi nadzor znotraj ožjega narodnega parka. Hvala.
Hvala. Sprašujem ali želi besedo kdo od ostalih vabljenih gostov? Gospod / nerazumljivo/ izvolite.
Gospod _____________
Moram se odzvati na stališče Državnega sveta. Dejstvo je, da je bilo glasovanje 7:7 in da, kar se tiče pa vsebine bi pa samo to rekel, ko je Državni svet obravnaval to materijo, še ni bilo znanega amandmaja. Zdaj amandma je, ta amandma definira namenskost sredstev, to kar je bila v bistvu želja Državnega sveta.  Kar se pa tiče novelacije Zakona o Triglavskem narodnem parku, veste, mi smo večkrat to poskušali narediti. Ampak ta materija, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na varovanje narave je tako »ajsi«, da v primeru, da bi se lotil spremembe zakona po samih kriterijih varovanja, bi danes imeli še en zbor tukaj pred Državnim zborom, ki bi pač s transparenti zahteval spoštovanje zakona in ne spremembo. Tako, da to je to.
Hvala. Glede na to, da imamo vabljene štiri župane teh občin. Izvolite gospod župan, samo prosim, če se predstavite za magnetogram, zaradi…
Uroš Brežan
Se že predstavljam (Uroš Brežan, župan občine Tolmin). Spoštovani predsedujoči, kolegi župani, predlagatelj, bivši kolega Franc Kramar iz Bohinja, spoštovani minister, vsi poslanci in poslanke. Hvala za vabilo in možnost, da spregovorim.  Ne bom nadaljeval tistega, kar je že predlagatelj mislim, da dovolj dobro utemeljil. Moram reči, da pa me je zbodla tukaj ena stvar, to je mnenje bivših kolegov iz Državnega sveta, pa jim bom malce osvežil spomin, kajti na mojo pobudo je prav Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj 5. junija 2017 obravnavala poročilo k priporočilu v zvezi z učinkovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki sta ga takrat pripravila poslanca mag. Alenka Bratušek in pa mag. Matej Tonin. Takrat je Državni svet, najprej komisija potem tudi Državni svet na svoji plenarni seji sprejel dva sklepa. Prvi, Vlada naj v državnem proračunu za leto 2017 ter v načrtu razvojnih programov za naslednja leta zagotoviti ustrezna denarna sredstva za izvajanje 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. In drugič, Vlada naj v skladu z načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025 zagotovi sodelovanje vseh vpletenih resornih ministrstev pri izvajanju 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku.  To, kar se mi zdi tudi pomembno in je tudi zapisano in je bilo soglasno sprejeto v Državnem svetu, da so se takrat, smo se   (nadaljevanje) takrat državni svetniki strinjali in tako zapisali: »Državni svetniki izražajo pričakovanje, da se zakon začne uresničevati v celoti in na ta način izpolnijo dane obljube v času sprejemanja zakona in pričakovanja lokalnega prebivalstva o razvojnih priložnost v edinem slovenskem narodnem parku.« Meni se zdi pomembno, da je v tem mnenju takratnem Državnega sveta bila potegnjena tudi paralela med Zakonom o glavnem mestu in Triglavskim narodnim parkom, zato se mi zdi, da prehajamo na eno zelo spolzko področje, če začnemo enačiti vsa zavarovana območja. Slovenija ima eno glavno mesto in ima eden narodni park, zato si ta zasluži, da ga obravnavamo na tak način kot je danes predvideno v spremembi zakona tukaj pred vami. To bo konec koncev pomenilo tudi izpolnitev obljub, ki so bile dane v letu 2010, ko je bil ta zakon sprejet prav v tem Državnem zboru kolikor vem brez glasu proti in ta visoka pravzaprav več kot plebiscitarna podpora zakonu pa je bila zagotovljena s tem, da so bile poleg omejitev, ki so seveda nujne za ohranjanje narave bile obljubljene tudi razvojne spodbude, ki jih bomo danes, če boste to potrdili in če bo to potrdil Državnem zboru na plenarnem zasedanju tudi uresničili. Mislim, da bo kot država Slovenija in da bose kot Državni zbor s tem pokazali neko usmeritev te države kot zelene trajnostne in boste narodnemu parku dali tako veljavo kot jo mora imeti.  Hvala lepa.
Hvala lepa, župan.  Ali želi še kdo od županov?  Izvolite. Prosim, da se predstavite za magnetogram.
Janez Hribar
Lep pozdrav vsem skupaj izbranim v dvorani. (Moje ime je Janez Rakar in sem direktor javnega zavoda Triglavski narodni park.)  Predlagana sprememba zakona se javnemu zavodu zdi smiselna in prava, kajti v zakonu in posledično v načrtu upravljanja, ki je bil sprejet leta 2016 so opredeljene tako naravovarstvene naloge kot tudi razvojne naloge. Vemo, da od sprejetja zakona leta 2010 pa do letošnjega leta se dejansko ni izvrševal člen 10. in člen 11., ki govori o spodbudah glede razvojnih nalog in ta rešitev, ki je sedaj predlagana se nam zdi mnogo boljša in sistemsko bolj sprejemljiva kot pa do sedanja ne glede na to, da je bila pred kratkim sprejeta uredba in posledično je v izdelavi akcijski načrt za izvajanje 10. in 11. člena Zakon o Triglavskem narodnem parku. Ves čas se v Triglavskem narodnem parku tako javni zakon, ki je upravljavec celotnega območja kot tudi lokalne skupnosti srečujemo s pomanjkanjem sredstev in s spremembo kot je predlagana bi se ta sredstva dejansko okrepila in bi bil razvoj območja, kjer je sicer v veljavi mnogo omejitev bistveno lažji in bi dejansko prebivalcem prinesel napredek tako kot si ga vsi skupaj želimo. Bi se pa navezal na župana Občine Tolmin v zvezi z ostalimi zavarovanimi območji in z območjem Natura 2000. Dejstvo je, da zavarovanih območij imamo v Sloveniji, kar nekaj dejstvo je pa tudi, da imamo narodni park samo eden in tudi zakonsko so zavarovana območja urejena drugače kot je Triglavski narodni park, ki ima edini svoj zakon, zato še enkrat, javni zavod podpira spremembo zakona kot je predlagana.
Hvala.  Še želi?  Izvolite.
Jože Sodja
(Jože Sodja, sem župan Občine Bohinj.)  Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Najprej hvala, da smo lahko danes tukaj, da se lahko pogovarjamo o temu in mislim, da teh 10 ali celo 11 let je bilo, kar dolga doba, ko je potekal dialog med nami in med parkom. Razmere, ki so vladale med parkom bom rekel med organizacijami in med občinami niso bile dobre. V temu momentu lahko govorim, da smo prišli do te ravni, da se dogovarjamo, da čutimo, da je park naš, vendar morate vedeti, da parkovno življenje ni tako poceni, vsaka zadeva, ki se odvija, je dražja kot izven. In če hočemo, da narava ostane taka kot je, mora tudi občina poskrbeti za infrastrukturo, poskrbeti za to, da zaščitimo to naravno.  Jaz vidim v tem zakonu še eno prednost, ta prednost je ta, da mi smo res dobili letos - in moram reči, da smo izredno zadovoljni, da se je to začelo odvijati - milijon za 7, 8 občin. In da lahko s tem denarjem izdelamo kakšen projekt. Moram pa reči, da v zakonu 11. člena piše, da pripada posamezniku 25 % investicije več kot tistim, ki niso v parku. Tega nikoli nismo dobili, nikoli se ni izvrševalo. Tudi s tem, ko dobimo mi za projekte, tega ne izvršimo. In lahko bi na ta način kot je zdaj predlagano občina dala razpis in na ta razpis bi se lahko prijavljali ljudje, kajti vedeti morate, da mladina in pa vsi, ki živijo, pri nas jih je okrog tisoč tristo, tako da vsi se lahko prijavijo in pomagamo zgraditi, pomagamo zgraditi zadevo tako kot je kulturna dediščina naložila in pa tako kot zahteva parkovna skupnost. Jaz vidim v tem prednost, da bomo ohranili marsikakšnega, ki zdaj tuhta ali se mu splača graditi ali ne. Vedeti moramo tudi to, da je kar veliko streh, kot pravijo pri nas. To so kozolci, / nerazumljivo / in pa tega je kar precej. Na to, veste, ne moremo dati nobene druge kritine kot samo skodle, to je drago. Če izvzamem to, je potrebno tudi to omeniti, da naj bi s tem denarjem lahko krili tudi to mehko mobilnost. Občina Bohinj daje kar precejšen del denarja za to, da ustavljamo promet in da razvažamo ljudi, da obvarujemo park kot tak, da ustavimo promet na periferiji. Tudi to stane in jaz mislim, da ni to neko bogatenje občine, ampak je nuja zato, da naravo ohranimo tako kot je. Vemo pa vsi, da najboljši čuvaji narave so ljudje, ki v njej živijo in jaz mislim, da moramo tudi njim dati neke spodbude, da se te narave obvaruje. Pa še to, občina Bohinj je samo majčkeni del, kjer ni Nature 2000, tako da smo pod parkom, narodnim parkom in pa pod Naturo 2000 skoraj v celoti. Hvala.
Hvala župan. Še želi?  Izvolite, gospod župan.
Valter Mlekuš
Lepo pozdravljen, gospod predsedujoči. Spoštovani minister, poslanke, poslanci. Najprej iskrena hvala, da smo lahko danes tu prisotni župani. Sem župan občine Bovec Valter Mlekuš, ki je s 367 kvadratnimi kilometri četrta največja občina po kvadraturi v Sloveniji, ima pa 3 tisoč 500 ljudi in od tega moram reči, da je kar tisoč verjetno vikendašev, ki so tam samo zato, da so tam prijavljeni, kar pa seveda nam, kot županom, ni ravno to v ponos. In 5 milijonov je proračun občine Bovec, 5 milijonov in pol. In potem kako je lahko skrbeti za tako veliko površino, če se sploh zavedamo, da je triglavskem parku, da so pogoji in pogoji drugačni kot je drugje. Tako, da ravno danes zjutraj ko sem se peljal sem, sem se peljal čez Vršič in sem zjutraj pogledal na Velika korita, če je slučajno voda naplavila truplo mladega Poljaka, kot vemo, ki je v petek padel v Velika korita – zakaj? Zato, ker tam je ogromno teh znamenitosti, teh magnetov, lepot, ki vabijo, ampak iz občinskega proračuna vseh teh krajev ne moremo zaščititi. Mene je bila groza, ko sem bil tri dni na terenu z reševalci, z gasilci, sobota in nedelja, kako ljudje iz vseh krajev vdirajo tja in vemo, da bi z majhnim vložkom, z določenimi ograjami preprečili marsikatero žrtev. Ampak tam veljajo posebni zakoni. Tam ne moremo postaviti železne ograje, ki je desetkrat cenejša od lesene, tam ne moremo podreti enega drevesa, dokler nimaš soglasja v parku. Tam ne moremo nič, tako da jaz mislim, da je ta denar za katerega se že 10 oziroma 11 let borimo in letos moram reči, da smo prišli do tega, da smo dobili ta milijon, ampak s tem predlogom, ki je bil vložen, ki ga je predložil poslanec Kramar in verjamem, da ga tudi vi podpirate, bomo naredili veliko za dobro tega parka, kot je rekel: samo eden je park. Občina Bovec in Kranjska Gora iz proračuna financirata javne prevoze čez mejni prehod, čez Vršič, samo zato, da razbremenimo promet, ki je nemogoč čez celo Soško dolino do Krajnske Gore. Tako da vsako leto v proračun s kolegom iz Kranjske Gore nameniva dodatnih 12 tisoč evrov, da preprečimo tisto gužvo in da pomagamo, da se ta življenje odvija dokaj normalno. Občina Bovec umetno drži v vasi Soča šolo pokonci. Namenja posebna sredstva samo zato, da lahko to šolo še obdržimo. Vemo, kaj pomeni, če zapremo šolo v dolini Trente, zapremo, da tam ni več otrok. Potem smo uničili družino. Občina ima 70 % gozdov v lasti, ampak nismo gospodarji tega. Za vsako posekano drevo moramo prositi, dobiti soglasje, pa vemo, kako je na Soči dobiti soglasje naravovarstvenikov, dobiti soglasje od parka, dobiti soglasje od direkcije. Štiri leta gradimo en most tam, ki da ne govorim o kakšni vsoti se pogovarjamo. Marsikaj bi lahko naredili in mi župani smo ponosni na park. Veseli smo, da ga imamo, vemo pa, da je to dodatna obremenitev, ki bi nam s tem denarjem oziroma s tem, kar bi dobili s to spremembo, lahko naredili to dolino oziroma ta kraj še lepši. Hvala in upam, da boste ta predlog zakona podprli in da bomo lahko rekli, da smo nekaj dobrega naredili tudi za ta kraj oziroma za to dolino. Hvala.
Hvala župan. Ali želi besedo župan občine Kranjska Gora? Izvolite.
Janez Horvat
Hvala. Hrovat, Kranjska Gora. Najlepša hvala gospod predsedujoči, minister, ostali poslanci za vabilo, da se vam lahko v bistvu sploh izpovemo. Zadevo so dobro predstavili že moji predhodni govorci, moji kolegi, direktor in ostali. Jaz mislim, da nimam kaj dosti dodati, da je park vsem Slovencem v ponos, da je edini, da predvsem občani teh občin na področju parka že stoletja gospodarijo z njim tako, da ohranja to svojo vrednost, da narava v bistvu ostaja taka kot je in da ta sredstva, ki bodo namenjena v kolikor to gospodje potrdite, sigurno ne bodo šla za druge namene, da bodo uporabljena za to, da se razvojna zadeva prelije seveda tudi naravovarstveno. Občina Kranjska Gora velika sredstva iz svojega proračuna seveda namenja na ta področja. Seveda skoraj polovico občine Kranjska Gorca predstavlja tudi del, ki leži ob parku in sami veste, da te alpske doline, prehodi, prelazi in tudi seveda cela vas Radovna s svojimi prebivalci pomenijo ene, v bistvu en benefit za celo Slovenijo. Verjamem, da veste, da ta Vršič, te alpske doline v tem tempu ne bodo preživele in da je treba nameniti znatna sredstva, da se režimi, da se naravo varstvo v teh delih pojača, da ohranimo za naše zanamce tudi te čudovite dele  (Nadaljevanje): Triglavskega narodnega parka, brez katerega seveda ne bo tudi osrednje območje na višjih višinah, v bistvu v gorenjem delu parka, tako v bistvu več vredno kot je zdaj. In jaz pred šestimi leti, ko sem nastopil svoje županstvo sem si zadal eno glavnih nalog, da se uredi prelaz Vršič in verjamem, da tudi vi, spoštovane poslanke in poslanci, niste ponosni, ko se v poletnih mesecih vozite čez ta biser našega alpskega področja, polnega pločevine v zamaških ker se v bistvu vrh Vršiča nahaja v situaciji kjer že 30 let ni bilo položene poštene krpe asfalta, kjer ni bilo urejenega nič in v bistvu samo na občinah in na lokalnih skupnostih ostaja to in zato bi jaz tudi res vas pozval, da razumete, da smo občine, lokalne skupnosti tudi glavni generator in tudi izvajalec naravovarstva, ne samo razvoja na teh področjih.  Najlepša hvala za priložnost in v upanju, da podprete predlog, se vam zahvaljujem.
Hvala tudi vam.  Tako prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo dva člena, odboru predlagam, da se razpravo o obeh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi najprej opravili glasovanje o vloženih amandmajih, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  V razpravo torej dajem oba člena predloga zakona skupaj z amandmajem Poslanske skupine SAB k 1. členu.  Nataša Sukič, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav! Spoštovani gostje, spoštovane poslanke in poslanci!  Moram kar uvodoma povedati, da v Levici zakona o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku ne podpiramo iz pač določenih razlogov, ki jih bom navedla. Prvi predlog je sploh bil za naše pojme zelo napačen, ker je predvideval dve temeljni spremembi in sicer nenamenskost, ki je zdaj odpravljena, popravljena z vloženim amandmajem, in pa pavšalna nakazila iz proračuna. Pa bom povedala zakaj se nam pač to ne zdi v redu. Namreč trenutna zakonska ureditev sedaj jasno določa, da država sofinancira projekte investicije in dejavnosti, ki so točno navedene katere, v višini 80 %. Se pravi, če gre za neko tako dejavnost, projekt ali investicijo, ki je zajeta v tej obstoječi zakonodaji, potem ni razloga, da če je projekt dobro pripravljen, posredovan državi, da država ne bi sofinancirala teh 80 %. Prav pa seveda je, da tudi občina sama vendarle prispeva tistih 20 %, ker navsezadnje ne gre za projekte ki bi bili v izključnem interesu Triglavskega narodnega parka, ampak gre za neka prikrivanja, gre za to, da so ti projekti tudi v interesu občin, niso samo in izključno v interesu Triglavskega narodnega parka in s tem države kot take in morajo občine biti do neke določene mere tudi za to pristojne, soodgovorne in tudi finančno participirati v tistem znesku 20 %, ki se nam v tem primeru ne zdi pretiran.  Poglejte, sedaj ta predlog zakona pa kaj želi. Želi pavšalna nakazila iz proračuna namesto 80 % sofinanciranja točno določenih projektov, ki se morajo pripraviti in pokazati, predati v oceno in potem iti v sodelovanje na ta način, oni zdaj želijo pavšalno nakazilo iz proračuna v višini 0,2 %. Verjamem, da se je osem županov usedlo in se med sabo dogovorilo in pogovorilo. Tukaj imam tudi razpredelnico kako ste si, kakšen razrez ste si zamislili pri     (nadaljevanje) tej delitvi tega denarja, če bi bil tak zakon sprejet. In kar je najbolj zanimivo je, da bi recimo, po tej logiki, če bi do tega prišlo, recimo, občina Bohinj, sedale sem slišala, recimo, da ima občina Bovec občinski proračun, če sem si prav zapomnila, letni 5,5 milijona evrov. Občina Bohinj bi pa samo iz tega naslova, recimo, dobila 3,8 milijona evrov. To je že skoraj enak znesek samo za projekte v Triglavskem narodnem parku in dejavnosti kot ima recimo Bovec za vse skupaj na letni ravni. Mislim, to so take malo čudne stvari. Ampak ne gre za to, da se ne bomo razburjali. Poglejte v čem je problem, če bi nenamensko, če bi torej pavšalno vi prejeli 0,2 %, ne glede na to, da sedaj z amandmajem poskušate popraviti namenskost, se pravi, jo vrniti v obstoječ okvir, čeprav najprej ste tudi to hoteli malo razvodeneti, je problem ta, da pač, recimo, spoštovani poslanec Kramar, pač dejstvo je, bil ste dolgo časa župan občine Bohinj, na nek način, to vsi vemo, ste še zmeraj v senci župan, tako da poglejte. Če bi bil sprejet ta zakon, ki ga vi predlagate bi najprej občina vam dala denar, potem pa bi se lahko država z vami pogajala, kako bo ta denar porabljen. In seveda bi bila pogajalska moč izrazito na vaši strani in lahko bi prihajalo do nekih anomalij, ki niso nujno v duhu trajnostne naravnanosti, o kateri ste tukaj govorili. V Levici menimo, da tako pač ne gre. Da čisto nič ni narobe, če s trenutno ureditvijo, kjer je popolnoma jasno določeno za kakšne projektne investicije in dejavnosti država sofinancira čisto zadostno količino denarja, to je 80 %. In čisto prav je, da lokalna skupnost pri tem tudi participira. To je zaenkrat naše mnenje. Napovedujem, da seveda te zakonske spremembe v Levici ne bomo podprli. Hvala zaenkrat.
Hvala tudi vam. Besedo ima Primož Siter, pripravi se Janja Sluga… /oglašanje iz klopi/ Izvoli.
Hvala. Gospa Sukič, vi prihajate iz Ljubljane, ali ne? Vidite, glavno mesto te države ima tako pavšalen zakon, pa se noben ne razburja. 14 milijonov na leto dobi Mestna občina Ljubljana. Tukaj, ko pa gre za periferijo, ko gre za občine zunaj tega območja je pa to problem. Ne govorite mi, da teh 80 %, da je točno definiranih. 10 let, 11 let smo se borili za to, da so sploh priznali, da v zakonu stoji notri 80 %, a veste. In ni nič pavšalnega. Dejstvo je, vi ste rekli, da sem jaz župan v senci. Jaz sem župan na soncu skoz. In seveda kdo drug bi pa lahko predlagal tak zakon kot nekdo, ki izhaja iz tega območja. Kdo drug? Jaz sem se pet mandatov ukvarjal s tem problemom. Pet mandatov. Pa še dejstvo je nekaj, da teče tožba. Tožba občine Bohinj proti državi zaradi neizpolnjevanja 10. člena. Ta tožba je težka 6 milijonov. In upam, da bo rešena v korist občine in da bo dobila teh 6 milijonov za nazaj.
Besedo ima Primož Siter …/oglašanje iz klopi/, pripravi naj se Janja Sluga. Replika gospa Sukič.
Spoštovani poslanec, poglejte, da se razumemo. Še enkrat povem, podpiramo vse to, da izvajate te projekte, ki so zapisani v zakonu, da se razumemo, izrazito podpiramo. Ne podpiramo načina, ki ga predlagate, ker, kot sem povedala, je vse preveč tako po domače, neko pavšalno nakazilo, potem ti dobiš ta denar, in potem se začnejo tista neka pogajanja in to ni več dovolj transparentno, ni več na isti način transparentno kot sedaj. Če ti sedaj pripraviš projekt, ga pošlješ, imaš po zakonu, bi moral dobiti 80 %. Če država krši svoje obveznosti, to ni kriv ta zakon, to je potem problem nekje drugje. Z zakonom, kot takim, ni narobe nič. Zagotavlja transparentnost in zagotavlja dovoljšno višino sofinanciranja kateregakoli projektne investicije ali dejavnosti, ki je skladna z tem zakonom in ki jo prijavite na ustrezen način. Če pa država ne izpolnjuje svojih obveznosti, je pa to druga zgodba, to vam pa tudi nov zakon potem ne bo, mogoče zagotavljal, da bo država to izpolnjevala, to je pa potem treba malo drugače reševat. Tako, da se razumemo, Levica podpira, da vi dobite sofinanciranje, ne podpira načina, ki ga predlagate. Hvala.
Zdaj bo imel pa besedo gospod Siter. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Kolegice, kolegi, vabljeni, župani in predlagatelj. Zdaj, seveda grem v podporo temu, kar je kolegica ravnokar sporočila, bi pa razložil skrb iz enega, ki jo izražamo iz enega drugega zornega kota, in sicer. Razumite me prosim, ne kot poslanca, kot dolgoletnega okolijskega aktivista. Prihajam iz Trbovelj, kjer imamo svoje okolijske probleme, kjer smo videl, kjer smo bili priča dolgoletnemu izkoriščanju naravnih virov, okolja in zdravja ljudi in kjer smo videl takšne in drugačne zaplete, na strani in kapitala in lokalnih skupnosti. To zdaj ne streljam osebno po kateremkoli županu tukaj, samo, poskušam orisat okoliščine. Kar imamo pred sabo, je predlog, ki v zelo ljudskem jeziku pravi, okej, imamo iz državnega proračuna neka sredstva, damo jih občinam in te pač ne rabijo zdaj razlagam, kako jih bodo porabile. Ko jih dobijo, potem imajo pa nek pogajalski položaj, da opravičijo ali kakorkoli. Tukaj je naša skrb. Ni problem v tem, da bi občine, ki skrbite za Triglavski narodni park, bile dežene več sredstev. Saj Triglavski narodni park, tako kot ste rekli, v bistvu ni vaš, ampak je naš, je od vseh nas, kajne, vsi lahko uživamo v njem. In zdaj, problem teh pavšalnih nakazil iz proračuna je na eni strani. Njegov temelj je ta nek dogovor med župani, ki ste ga sklenil župani torej osmih občin, pri čemer ne vemo, na kakšen način je ta nastal, kdaj je bil sprejet, kako se je sprejemal, kaj je pač, kaj je ta neka postopkovna osnova, ki je temelj tega, kar gospod Kramar danes predlaga. Potem pa v luči pa mojega prvega izhodišča, skrbi, zato, da ne bi prihajal do zlorab tega, ker način, kako se uporabljajo vsebinsko ni jasno določen, je pa ravno ta dejanski razrez, po katerem je glavni, da rečem, »jackpot«, zmagovalec Občina Bohinj, prav je, da nekdo od tam predlaga stvar, ki lokalni skupnosti pomaga, ampak, župan na soncu ali v senci, je še vedno tisti, ki dejansko upravlja z občino in z zakonom, ki najbolj prihaja nasproti tej oziroma, nasproti tem občinam. Zdaj, še enkrat povemo, v Občini Bohinj, gospod predlagatelj, niste župan uradno, ima pa v občinskem svetu vaša lista največ sedežev. Hm, gospod Krivec, se mi cel čas lepo smeji, ker je pozabil povedati to, da je tudi on občinski svetnik v Občini Bovec, ki je tudi »jackpot« dobitnik tega razreza. In zdaj, razumite našo skrb. Ne sikam zato, da sikam, izražam skrb. In tudi, gospod Kramar, oprostite, to ni osebni napad, ampak, pač, imate zgodbo sodelovanja tudi v vašem osebnem biznisu, sodelovanja z občino, ki so ga nekateri mediji označil za spornega. In zdaj, naša skrb je edino, kakšne so neposredne ali pa posredne koristi, ki jih imajo eni direktni »playerji« v tej zgodbi, kako bomo vedel, da ne bo se iz teh sredstev, zelo na hitro uredila kakšna pot do lokala predlagatelja / oglašanje iz dvorane/ ali pa karkoli v tej smeri? To je naša skrb. Dajmo razumet, da moramo  (nadaljevanje) kot ustanova skrbeti za javni interes. Triglavski narodni park je v javnem interesu oziroma njegova ohranitev in ureditev in skrb zanj vseh nas. Naša skrb pa je, da je tukaj preveč enega kot bi rekli na oni strani luže / nerazumljivo/ biznisa zadaj. Torej ta nedorečenost in problem vključevanja nekih »playerjev« se opravičujem kolega Kramar, ampak pri čemer je čisto preveč nevarnosti, da so stvari osebne. Mislim, da smo v Sloveniji pa bomo o tem na dolgo in na široko po mojem tudi pri 2. točki razpravljali čisto prevečkrat trpeli škodo na okolju in na lokalnih skupnostih, zaradi osebnih interesov.  Hvala.
Hvala.  Preden dam besedo predlagatelju jaz b samo opozoril vse v dvorani, da so danes z nami župani sicer osebno ne poznam vem pa, da so župani več v mandatu in da se do teh vabljenih županov obnašamo spoštljivo in da jih ne imenujemo oziroma dvomimo v njih kaj počenjajo v svojih občinah. Seveda o tem odločajo njihovi volivci na vsake štiri leta, ampak če je nekdo župan več mandatov slučajno ne more biti za / nerazumljivo/. Spoštujem vso razpravo in vas opozarjam v tej dvorani, da smo spoštljivi eden do drugega.  Besedo ima predlagatelj. Postopkovno, gospod Rajh.
Jaz prosim, da opozorite poslanca Siterja naj neha žaliti ugled poslanca Kramarja in drugih županov. Izreka številne neresnice z ciljem samo promocije, pri čemer pa sam ne pove in ne razkrije svojih lastnih interesov. Kaj ga moti, da občine, ki jim je država vsilila prepovedi in omejila poslovanje dobijo za to nadomestilo. Nobene druge občine nimajo zakonskih prepovedi in omejitev. Tukaj pa polemizira na žaljiv in nespoštljiv način in poslancem očita celo kriminalna dejanja. To je nespodobno.
Postopkovno, gospod Siter.
Spoštovani predsedujoči, jaz se opravičujem, če sem osebno kogarkoli užalil mislim, da je iz moje razprave razbrati osebnih žaljivk diskreditacij ne gre. Na začetku svoje razprave sem jasno obrazložil, da ne bom streljal po nikomur. Osebno izpostavil sem gospoda Kramarja, zato ker sem podvomil v čistost namenov. Nisem ga očrnil nisem zaključil, da so njegovi nameni nečisti. Izpostavil sem svojo skrb. Če tega v razpravi ne smem storiti in ga prositi za odgovore pa ne vem zakaj, potem razpravljamo. Kar se tiče gospa Rajha pa jaz ne vem kakšne lastne interese ima lahko eden poslanec Siter iz Trbovelj v Občini Bohinj. Promocijske ali kaj? Dajte, no. Prosim lepo ali pa sploh, da sem žaljiv, nespoštljiv in da ga imam za kriminalca nimam ga za kriminalca, lepo prosim.  Spoštovani predsedujoči, moj postopkovni predlog je, da pustite razpravo, da teče vsebinsko. Moj del je bil vsebinski nikakor osebni. Prosim pa, da tudi vi, potem poslance, če s svojimi postopkovnimi predlogi oziroma replikami mene diskreditirajo, da tudi pri tem posredujete.
V imenu predlagatelja, gospod Kramar.
Hvala lepa.  Gospod Siter to, kar ste vi razpravljal ni … Na Levico. To je tipično primer kako nekoga diskreditirati v vlogi predlagatelja. Kaj ima lokal, ki ga ima moja žena veze z današnjo točko? Jaz tam nisem bil nič kriv. Bila je kazenska ovadba, jaz sem jo preživel in stvar je čista. To mešati v spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku je nizkotno, zelo nizkotno.  Druga stvar, govorite o tem, da zakon vsebinsko ne določa, kako se bodo sredstva sproščala. V amandmaju točno piše za razvojne usmeritve iz 2., 7., 8., 9. in 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena, to je 10. se ta denar lahko porablja in je namenski. Ni to nekaj ad hoc. Tako, da to, kar ste pa izjavil v zvezi z mano, pa občina, pa senca, pa lokal bi pa lahko pričakoval opravičilo.
Hvala. Besedo ima kolegica Janja Sluga, pripravi se mag. Andrej Rajh.
Hvala lepa. Meni je žal, ko se na ta način začne komunicirati med poslanci, kot je zdaj bila ta komunikacija. Namreč, kar vsepovprek kolege obtoževati tako kot počnejo to nekateri na ulici, se mi zdi za poslanca res ne zdi primerno. Če se obtožujemo, potem moramo imeti za to neke dokaze, teh pa ni dal tu nihče na mizo. Zato se še toliko bolj sprašujem o tem, kaj je sploh bil namen te diskreditacije. Ampak pustimo.  Začela bom s tem, da tudi sama prihaja iz okolja, ki se sooča s številnimi problemi. Ne glede na to, da je ko greš brati zakonodajo vse lepo in prav, vse lepo zapisano, naj bi tudi potem vse lepo potekalo, pa se vendarle večkrat izkaže, da potem v praksi temu ni tako. Kar se tiče seveda Celja in imam številne izkušnje s tem, tudi sama sem se dolgo časa trudila, da bi se zadeve premaknile, pa ko se v prvi vrsti obračaš na inštitucije eno za drugo, vsepovsod naletiš na enak odgovor. To je pa že vse določeno, to je pa že vse urejeno, tukaj vse lepo piše, lepo piše, kdo je odgovoren, lepo piše, kdo bi moral sanirati, lepo piše, kdo bi moral nositi stroške za to in tako naprej.  In imaš občutek včasih, da se pač boriš z mlini na veter, počutiš se nemočnega, po drugi strani ljudje od poslancev pričakujejo mnogo več in imajo nekje v svojih možganih predstavo o tem, kako zelo enostavno lahko poslanec marsikaj uredi, pa mi vsi, ki tukaj sedimo vemo, da temu ni ravno tako. In jaz razumem ta predlog s tega vidika in se lahko z njim poistovetim. In tisto, kar pač piše tukaj notri, lahko se zdaj tukaj strinjamo, vse je lepo napisano, dejstvo je pa tako, da zadeva ne teče in da lokalne skupnosti iz tega območja se seveda soočajo s številnimi težavami, jaz mislim, da smo si vsi edini, da seveda takšna zaščitena območja potrebujemo, da gre za park, ki je naš ponos, ki je v našem interesu, ki mora seveda biti zaščiten in morajo v njem veljati neke omejitve. Po drugi strani je pa treba omogočiti tudi neko ravnotežje, zato da lokalne skupnosti in prebivalci lahko nekje vsaj približno normalno v tem okolju tudi živijo. In to je tisto, kar mora biti naš skupen dolgoročni cilj. In, če se je do zdaj izkazalo, da zadeve ne funkcionirajo kot bi morale, je pričakovati in je tudi prav, da nekdo, ki prihaja iz tistega območja, še posebej, če obstaja in upam, da bo ta konsenz med lokalnimi skupnostmi, na katerega se ves čas sklicujete in je do zdaj obstajal. Upam, da bo potem seveda, ko bodo sredstva prišla, če bo seveda zakon šel skozi, da bo obstajal tudi naprej. Res si ne bi želela, da pa potem pride do nekih nesoglasij. Ampak očitati lokalnim skupnostim, da so se že dogovorile za razdelitev sredstev se mi res ne zdi vmesno, to je kvečjemu za pozdravit. Poleg tega, kot sem sama razbrala je tudi uredba o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku povzela natančno to razdelitev. In ji s tem v bistvu dala legitimnost. In ne vidim pri teh nobenih težav. Jaz mislim, da naša naloga je reagirati točno na take težave, ki jih zaznamo v svojem lokalnem okolju. In to nekaj poslancu očitati se mi zdi skoraj neverjetno in kot rečeno, iz lastne izkušnje vem kako je to. Zagotovo je namenskost teh sredstev, se pravi namenska poraba tega denarja bistven in prvenstven pogoj, ki mora biti izpolnjen. In pričakujem, da bo in tudi, kot sem prebrala amandmaje predlagatelja, ki so pripravljeni glede na odziv Zakonodajno-pravne službe, ta del sanirajo in to namenskost uvajajo oziroma izpostavljajo. Zato jaz v bistvu s tega vidika ne vidim nikakršnih težav. Lahko bi rekla, ja, in tu se strinjam, da je potrebno sistemske ukrepe vedno najti, ampak sistemski ukrep velja že, pa ne funkcionira. in jaz mislim, da pač smo potem prisiljeni v določenem trenutku reči, da je dovolj in presekati stvar in pač poskušati stvar urediti na nek življenjski način, od katerega pa bodo po mojem trdnem prepričanju lokalni prebivalci in lokalne skupnosti imele dejansko korist v tej smeri, da bodo stvari naredile bolj življenjske, bolj sprejemljive in da se bo na tem področju začelo premikati v tisto pravo smer.  Hvala lepa.
Hvala. Preden dam besedo gospodu Rajhu, je zaprosila za postopkovno gospa Sukič.
Hvala, predsedujoči.  Jaz bi samo zaprosila, da se zdaj pa res počasi naj preneha lov na poslanca Siterja samo zato, ker je - pač mogoče na način, ki je malo zbodel - poslanskega kolega Kramarja opozoril pravzaprav na isto stvar, kot sem jaz z drugimi besedami opozorila, na pač netransparentnost tovrstne ureditve v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. Ker če ti dobiš pavšalni znesek, imaš neko pogajalsko moč na svoji strani in ni rečeno, da bodo se izvajale te dejavnosti in projekti na tak uravnotežen način ali pa na dovolj uravnotežen način, ampak se bo naenkrat država znašla v poziciji, da se bo morala pogajati z župani o vsaki zadevi posebej. To pač omogoča lahko ta ureditev. Tudi, če vem, da zdaj vidim, da spoštovani gostje tukaj malo odkimavate, pa se ne strinjate z mano, ampak dejstvo je, da zdajšnja ureditev ni kriva za to, da vi niste morda dobili vsega denarja, problem je potem drugje. Zdajšnji zakon je popolnoma v redu in vam popolnoma dovolj omogoča, da bi lahko vi izvajali vaše dejavnosti, če bi dobili teh 80 % za projekte, dejavnosti in investicije, ki ste jih prijavili. Pika. Za čisto vse je notri zapisano za kaj naj bi šlo. Ne more pa biti zdaj to neka prosta presoja znotraj tega nekaj. Ker poglejte, kar je zaskrbljujoče, je to, da je prvi predlog bil celo ne samo pavšalnost, ampak tudi nenamenskost. In ni to slučajno. Vi ste to popravili zato, ker je Zakonodajno-pravna služba posredovala.  Zato prosim, spoštovani predsedujoči, da opozorite, da se preneha zdaj tu neko obračunavanje. Prav je, da poslanci opozorimo na potencialne nevarnosti, ki jih vidimo, saj zato navsezadnje tukaj sedimo. Hvala.
Hvala, gospa Sukič. Besedo ima kolega mag. Andrej Rajh. Pripravi se Mihael Prevc.
Poglejte, cel postopek kako je nastal triglavski narodni park, sega v začetek prejšnjega stoletja. In že od takrat dalje se prebivalci tega območja srečujejo z različnimi omejitvami, še posebej pa od začetka leta 1980, ko je ta triglavski narodni park v današnji obliki bil tudi vzpostavljen. Kot veste, je v tem parku, so različni varovalni režimi in to ne samo varovalni, ampak tudi izključevalni režimi, ki vsiljujejo različne stopnje prepovedi upravljanja z lastnim premoženjem. Tako je na primer prepovedana obnova hiš, prepovedano kar na primer urejanje gozdnih poti do parcele gozda in tako dalje. In to so omejitve in prepovedi, ki so unikatne, ki so unikatne v našem sistemu. In to so stvari, ki jih zdaj s tem zakonom probamo odpraviti ali pa vsaj, bom rekel omilit.  Jaz bi vseeno rad opozoril na en drug zakon, ki smo ga tudi tu pred kratkim v Državnem zboru sprejeli. Spomnimo se samo Zakona o vodah, ko smo v Sklad za vode dodali določilo, da se lahko iz njega financirajo tudi vaški vodovodi in kanalizacijski sistemi za občine, ki so premajhne po številu prebivalcev, da se prijavijo na evropske razpise. In smo, bom rekel, v ta sklad dodali še eno breme, torej en odhodek, kljub temu, da poplavna varnost še posebej ni zagotovljena in tu sem jaz dal predlog, da se prvenstveno sredstva Sklada za vode porabijo v tistem porečju, iz katerega so pridobljena, pa k temu predlogu soglasja ni bilo in to pomeni, da se je vzelo Mariboru in vsem občinam ob Dravi. In bom rekel vzelo se jim je pa zato, ker nekdo ne izpolnjuje pogojev za prijavo na evropska sredstva in za to ni kriva država, ampak nastanek številnih novih občin. V tem primeru Triglavskega narodnega parka ni tako. Tu je država, tem občinam, tem parkovnim občinam dodala omejitve in to take ne življenjske omejitve, ki imajo dejansko učinek celo razlastitve, ker ne moreš upravljati s svojim premoženjem. Imaš ga, ne moreš pa upravljati in prav je, da država tem občinam da na ta način za ta namen tudi eno neke vrste rento, da lahko te bistveno otežene pogoje poslovanja, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, omilijo oziroma odpravi. In jaz ne razumem takega ad hoc nasprotovanja. Bi se pa vseeno rad dotaknil očitkov o pavšalih in podobnih stvareh. Mi moramo vedeti, da če želi nekdo pripraviti projekt, ki je zahteven, če hoče odkupiti zemljišča, če želi pripraviti dokumentacijo, da te zadeve vse stanejo in mnoge občine nimajo tega denarja oziroma ne morejo rezervirati tega denarja, če ne vejo kakšen bo izplen. Torej, da bi nekdo na zalogo kar pripravljal vse projekte, nakupoval zemljišča, potem ga pa na koncu ne bi dobil. In to so ene stvari, ki jih je treba rešiti, ki jih je treba razumeti širše. V tem kontekstu bo treba tudi nasloviti ustreznost financiranja občin, predvsem mestnih občin. Jaz prihajam iz Maribora in vsi prebivalci severovzhodne Slovenije pridejo v Maribor, uporabljajo lutkovno gledališče, uporabljajo kopališče, uporabljajo zdravstvene domove, ki jih v sosednjih občinah ni, celo šolo s posebnim programom, v katero hodi – torej otrok iz več kot 20 občin. In to so ene obveznosti, ki jih imajo mestne občine dodatno, pa se v povprečnini ne odraža ustrezno. In v bistvu podobne težave imajo tudi parkovne občine. In jaz pozdravljam, da se ta problem v parkovnih občinah naslovi in reši, ker to pomeni – vsaj upam, da bomo rešili problem tudi financiranja mestnih občin. Jaz bom seveda to podprl.
Ja. Besedo ima kolega Mihael Prevc, pripravi se kolega Matjaž Nemec. Replika, gospa Sukič.
Ja, spoštovani kolega Rajh glejte, ne moremo zdaj mi primerjati čisto vsake občine v Sloveniji s Triglavskim narodnim parkom. Tukaj gre za naravovarstvene vidike in to zelo, zelo stroke in ostre naravovarstvene vidike. Ne moremo kar vsega primerjati, pa se pogovarjati kot da so situacije primerljive – niso, zato pa seveda veljajo ostri in točno določeni pogoji, kaj se sme in kaj se ne sme. In to neko rahljanje in kar nekaj, to ni v redu. Zakon ima točno določene varovalke vstavljene zakaj, kaj in kako.  Še enkrat, z zakonom takim kot ga imamo ni nič narobe. Narobe je mogoče z implementacijo zakona, ampak to pa ni stvar nobene zakonodaje, ampak je stvar drugje, da tudi tukaj rešimo stvari, da se stvari implementirajo, da se z Vlado dogovoriš, da se implementirajo. Ne moreš pa zato vsakič znova zakonov poljubno spreminjati in rahljati, bom rekla, zamegljevati ali pa omogočati, da postajajo bolj in bolj netransparentne te rešitve in samo na to opozarjamo. Rešitev, ki jo danes ponujate, je bistveno bolj netransparentna od te, ki jo že imamo. Pika. Zdaj pa mene res zanima kaj za božjo voljo bi zdaj ta zakon kot zakon v primerjavi z obstoječim zakonom res prinesel boljšega, ker še enkrat, 80 % sofinanciranja za vse dejavnosti mislim, da popolnoma zadošča, ne more pa biti to 100 %. Zakaj bi bilo 100 %? Občina mora biti tudi odgovorna in soudeležena. Saj ne gre samo za nacionalni interes. Prepletata se ta dva interesa, eno so te lokalne zadeve, za katere imate druga sredstva namenska, ki jih že dobite iz proračuna, drugo so pa potem zadeve v nacionalnem interesu, ki se tiče Triglavskega narodnega parka. Ne morete pa zdaj pričakovati, da boste dobili pavšal, potem boste se pa kar nekaj odločili, to bomo in boste kar 100 % tisto financirali na enkrat s pavšala. To pa po mojem ni prav, zato ker občina mora biti soudeležena ker je tudi v njenem interesu, ker se prikrivajo ti interesi, ni izključno samo državni interes tam na delu ali pa izključno lokalni interes, občinski. Tako da, dajmo to razumeti in ta zakon, ki ga imamo, popolnoma v redu rešuje stvari, če pa je implementacija šepa, so pa problemi drugje, ampak potem lahko šepa tudi pri novem zakonu, da se razumemo. Tako da, nov zakon ne rešuje nič, kvečjemu dela stvari bolj netransparentne kot rečeno.  Hvala.
Kolega / nerazumljivo/, če želite repliko. Repliko na replike ni.
Gospod _____
Proceduralno bi imel. Jaz bi prosil, dam proceduralni predlog, da se v razpravi upošteva naslednje dejstvo. Uredba določa, da ključe za razdelitev sredstev po posameznih parkovnih lokalnih skupnosti, da se izvede na način, da se upošteva delež površine parkovne lokalne skupnosti na območju narodnega parka, to predstavlja 50 % uteži. Število stalnih prebivalcev parkovne lokalne skupnosti na območju narodnega parka, to predstavlja 20 % uteži. Delež površin na katerih se izvajajo kmetijsko-okoljski ukrepi na območju narodnega parka 15 % uteži in delež kategoriziranih občinskih cest na območju narodnega parka 15 % uteži. In moj proceduralni predlog je, ker se to v bistvu vse nanaša na območje, ki je varovano, torej na območje Triglavskega narodnega parka, da se tudi v vseh razpravah, ki bodo iz tega sledile, upošteva to dejstvo, da se sredstva pravzaprav izrecno z zakonom namenjajo na območju kjer veljajo prepovedi in omejitve.  Hvala lepa.
…besedo Mihael Prevc, kolega, pripravi se Matjaž Nemec.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani župani in ostali gostje!  Ne morem si kaj, da ne bi na začetku povedal nekaj kar pravzaprav ne spada v samo vsebino zakona in sicer to, da sem bil že v dveh mandatih poslanec, zdaj sem pa v tem mandatu šele en mesece in v obeh mandatih, prejšnjih mandatih nisem slišal toliko žalitev, toliko nestrpnosti kot sem jih slišal v tem mesecu kar sem v parlamentu. Tudi v mojih prejšnjih mandatih je bilo marsikdaj vroče, ampak mislim, da je bila razprava bistveno bolj na nivoju kot je pa tukaj v zadnjem času. Ker to, da se proceduralni predlogi stalno zlorabljajo, stalno se zlorabljajo v tej dvorani, ki naj bi bila hiša demokracije, hiša dialoga, poglejte, to mi je pravzaprav povsem nerazumljivo in moram reči, da se je stanje duha v tej hiši v zadnjih letih bistveno bistveno spremenilo, ampak žal na slabše.  Poglejte, res so bile žalitve izrečene danes v tej hiši in v bistvu to proti predlagatelju, ki je predlagal zakon, ki je čist kot solza, bi lahko rekel, čist kot tista jutranja rosa tam gor na Vršiču in zato se mi res ne zdi pošteno in fer, da se ob takšnem zakonu potem izkoriščajo, v bistvu izražajo takšne,     (nadaljevanje) bom rekel, neresnice. Poglejte, tu pred nami sedijo župani občin, parkovnih občin, kot jim mi rečemo, župani katerih območje sega v edini naravni park, Triglavski narodni park, ki ga imamo v Sloveniji. Veste, ti župani imajo zelo zelo zahtevno vlogo. Kajti, oni morajo usklajevati življenje ljudi, ki tam gor živijo. Seveda vemo, da je življenju ljudi na obrobju in pa seveda v samem Triglasnem narodnem parku močno omejeno z zakonskimi akti. In seveda če ti župani hočejo, da ti ljudje ostanejo v teh vaseh, na tem prelepem območju Triglavskega narodnega parka, seveda še kako čutijo pravi odnos do teh ljudi in jim seveda na vsak način želijo pomagati. Nenazadnje ti župani so tudi veliki veliki naravovarstveniki. Danes bo še ogromno govora o varstvu narave. Jaz mislim, da tu pred nami sedijo ljudje, ki so avtomatsko, ko so pač prevzeli vlogo županov teh občin, teh zelo zahtevnih občin, ki segajo v Triglavski narodni park, da morajo biti še posebni varstveniki naravi, še posebno v tem času, ko vemo kako se je turizem razbuhtel v zadnjem času, tisti, ki se v zadnjih letih vozimo čez Vršič vemo kakšen problem pravzaprav povzroča ta promet in verjamem, da ti župani in nenazadnje tudi državo čaka še ogromno dela na tem področju, če bomo hoteli zavarovati lepote našega Triglavskega narodnega parka.  Kar se pa tiče tega zakona, ne vem, jaz, ko sem v bistvu ta predlog prebral se mi je zdel povsem logičen. Jaz se ne bom spuščal v samo vsebino. Jaz sem v bistvu vesel, da so se župani sami med seboj dogovorili, ker sodelujejo med seboj in morajo sodelovati, ker brez tega sodelovanja med župani nenazadnje tudi ni razvoja tega območja, ker skupaj sodelujejo pri razvoju tega območja, da so se pravzaprav sami dogovorili za razdelitev teh sredstev, ki jih bodo dobili. Resda vsi vemo, sploh pa mi poslanci, ker pač smo vedno dolžni pogledati še kaj pa to pomeni za finančno bremenitev državnega proračuna. Vemo, da to pomeni nekoliko več sredstev iz državnega proračuna. Vendarle, poglejte, jaz sem prepričan, da bodo ta sredstva župani še kako namensko porabili, še požlahitli jih bodo, kot temu rečemo, in ta sredstva, tudi če ne bi vložili tega amandmaja, sem prepričan, da bi ta sredstva šla povsem namensko za te razvojne projekte, ki jih še kako rabimo na tem območju Triglavskega narodnega parka za sam razvoj in pa za ohranitev te naravne krajine.  Poglejte, jaz nimam nobenih težav s podporo tega amandmaja in seveda tudi tega zakona. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima kolega Matjaž Nemec, pripravi naj se Danijel Krivec.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni župani, spoštovani direktor ter seveda kolegice in kolegi!  Prav odnos je malenkost, ki pripelje do velikih sprememb. In danes imamo na odboru tri izjemno pomembne točke dnevnega reda, kjer dejansko bodo v mikro in v makro smislu lahko diktirale, bom rekel, politike in odnos le-teh ne samo do naših, bom rekel, zanamcev, ampak tudi do narave in okolja ter odnosa do vseh tistih naravnih danosti, ki so nam danes nekoliko že samoumevne. Seveda, moji predhodniki so nekoliko orisali tudi zgodovinski aspekt delovanja Triglavskega narodnega parka, ki je, hočeš, nočeš, še kako povezan z možnostjo sobivanja med naravo na eni strani in človekom na drugi strani, ter seveda spodbuja, bom rekel, iskanje sinergij in sožitja med vsemi tistimi, ki ga lahko občudujemo kot mi, državljani in državljanke in tisti, ki tam bivajo. In ravno tu imamo predstavnike lokalnih skupnosti poenoteni. V zadnjih mesecih smo jih gostili v parlamentu. Moram reči, da ta vsebina je dobila nadstrankarsko konotacijo in v Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo namen in predlog predstavnika predlagatelja, gospoda Kramarja, kajti z gospodom Kramarjem, tako kot tudi z gospodom Danijelom Krivcem, smo v preteklosti ravno na to temo odpirali mnoga vprašanja, na katera smo našli z pomočjo ministra, Simona Zajca, tudi nekatere odgovore, seveda, z današnjim dejanjem bi pa želeli dejansko v prakso spraviti tisto, kar so bile, še nekaj mesecev nazaj, le pobožne želje tistih, ki se soočajo z tegobami in vsemi preprekami sobivanja v Triglavskem narodnem parku. Tako v odnosu do človeka na eni strani, ki tam biva, kot narave, ki omogoča bivanje nam ljudem. Seveda, v danih okoliščinah lahko pozdravimo predvsem soglasje, ki so ga župani dosegli pri delitvi teh finančnih sredstev in seveda, tisto, kar je najpomembnejše, ne samo, da zakon je več kot 10 let že sprejet, ampak ta zakon ni stopil v veljavo 10 let. Torej, mi lahko vsi, cenjeni dom, pozdravimo to, kar žal zaradi takšnih in drugačnih okoliščin, velikokrat smo se sklicevali oziroma so se sklicevali naši predhodniki, po pomanjkanju sredstev, danes lahko rešimo enega od perečih težav, ki se, s katerim se soočajo državljanke in državljani. Seveda, da ne pozabimo okolja, ki je danes tako pomembno v ospredju, ki nas nenehno opozarja, kako senzibilna je ta zemlja in kako pomembno je iskanje kompromisov za sobivanje v njem. Torej, spoštovani, ker imamo pred seboj dve zelo pomembni točki dnevnega reda in ravno ta je zelo pomembna, dovolite mi, da ob zaključku samo poudarim, da Poslanska skupina Socialnih demokratov bo prispevala 2 glasova, zato, da danes sprejmemo ta majhen korak, ampak velik korak za tiste, ki se na dnevni bazi soočajo z težavami na Triglavskem narodnem parku. Torej, spoštovani župani, spoštovani prebivalke in prebivalci Triglavskega narodnega parka, želel bi si, da z današnjim dnem začne neko novo obdobje sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi ter ljudmi in naravo na temu področju oziroma območju. Hvala lepa.
Ja. Besedo ima kolega Danijel Krivec, pripravi se naj Soniboj Knežak.
Ja, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, posebej še gostom, ki so danes z nami. Najprej moram navesti nekaj dejstev, zato, da se ne bomo spet sprenevedal, tako, kot je bil uvodni ekspoze, kjer so se obtoževale nekatere stvari. Zdaj, dejstvo je, da je bil ta Zakon o Triglavskem narodnem parku sprejet leta 2009, v tem Državnem zboru – praktično soglasno, opozicija in koalicija in upam, da je to enkrat za vselej razčiščeno. Takrat se je sprejel nov zakon ravno zaradi tega, ker prvotni zakon ni imel nobenih rešitev, ki bi omogočale tistim območjem, ki imajo, bi rekel, zavarovano območje, z zakonom, nekih razvojnih prednosti. Kajti, na eni strani je bilo ogromno omejitev, ki jih je star zakon imel vgrajene v zakonodaji, na drugi strani pa ni bilo nobenih rešitev v zakonu, ki bi omogočali neke razvojne priložnosti tem lokalnim skupnostim. Jaz bi govoril o ljudeh, ki tam živijo, ne o županih, župani se menjajo, tudi sam sem bil tam župan, to se strinjam, ampak ne gre za institucije, ampak gre za ljudi, ki tam rabijo spodbude za to, da se lahko razvoj omogoči in prejšnji zakon do leta 2009 tega ni omogočal, najavljale so se takrat tudi referendumske pobude o tem, da se zakon sploh ukine in na osnovi tega je Državni zbor naredil kar nekaj napora, da se je te lokalne skupnosti prepričalo, da ostanejo znotraj parkovnih občin, ob seveda zavedanju in pogoju, ki je bil postavljen s strani teh  (nadaljevanje) lokalnih skupnosti in ljudi, ki tam živijo, da se vgradi tudi razvojne priložnosti oziroma da se zakonsko podlago omogoči neke dodatne vire, ki bodo na neki način kompenzirale vse te omejitve in to je bilo storjeno. Na žalost od takrat naprej je v tej državi bilo stanje na področju javnih financ v nekem negativnem trendu, bila je neka recesija in vedno znova je bil neki izgovor ali pa bomo rekli neko realno stanje na ministrstvih, da teh razvojnih delo financiranja se pač ni odobrilo vedno pa je bil denar za omejitve in za izvajanje drugih nalog. Veliko je govora v tem Državnem zboru ravno s strani tudi kolegov, ki so imeli na uvodu besedo, da je potrebno stvari transparentno urediti in urediti na ta način, da ne bo mogel kolega Kramar ali kolega Krivec vplivati na neke vire, ki se bodo nekam namenili tako je bilo razumeti je tudi ta predlog in ga vi totalno napačno interpretirate. Kajti, če mi z neko zakonsko rešitvijo opredelimo neki delež javnih sredstev, ki se bodo namenile za razvojne naloge v parku, ki so z zakonom opredeljene že devet let to pomeni, da v nadaljevanju nobeden poslanec pa tudi nobeden minister pa tudi nobena Vlada ne bo mogla at personam ali pa zato, ker se eden župan njemu bolj dopade pa manj dopade definirati koliko sredstev bo za to namenila enako kot v primeru glavnega mesta Ljubljane. V tej smeri je šel tudi napor, ki je bil že v prejšnjem sestavu in sklicu napravljen, vendar je bilo takrat mnenje Vlade negativno, gospod Kramar je to pripravil mi smo se tudi dogovorili takrat je bilo že na nivoju koalicija opozicija prejšnja neko zavedanje, da je to rešitev, ki omogoča neko dolgoročno, stabilno financiranje tudi tega območja iz naslova teh razvojnih priložnosti. Ko ves časa govorite, da bo to neki pavšal to ne gre za nobene pavšale očitno niste v nobeni lokalni skupnosti do sedaj bil aktiven, kajti če ne bi vedeli, da tudi proračune lokalnih skupnosti, NRP in tako naprej sprejema občinski svet ne pa samo župan ali pa nekdo tretji in da tudi lokalne skupnosti rabijo v naprej neke predvidljive vire financiranja, zato da se lahko nekih nalog lotijo tako okoljevarstvenih kot razvojnih in na enak način funkcionira tudi Zavod Triglavski narodni park, ki je pripravil upravljavski načrt, ki je pripravil akcijske načrte in dokler vsi ti dokumenti niso potrjeni na vseh teh organih, kjer imajo možnosti vpliva tudi drugi, ki niso znotraj, ampak so s strani ministrstev imenovani v te bi rekel organe ne pride do nobenega financiranja. Po mojem mnenju je teh birokratskih ovir še vedno preveč in bo treba kakšne stvari poenostaviti ne tako kot vi pravite, da se to pavšalizira, zato me ta razprava čudi in bi res priporočil drugič, ko se neka novelacija dela in se eden člen spreminja, da se pogleda tudi osnovni zakon in rešitve, ki so tam že opredeljene o namenskosti in vseh drugih vsebinah, ker to je govorjenje zelo na pamet in zelo všečno in ne vem čigav namen je to. Me veseli, da smo se do velike mere poenotili tudi tako kot pri sprejemu krovnega zakona o tem, da je to nadstrankarska zadeva. Še enkrat poudarjam, ravno obratno od tistega, kar vi trdite, da bo nekdo lahko vplival v nadaljevanju. S tem se izognemo kakršnemukoli vplivu v nadaljevanju kdo bo lahko na ta način tudi participiral pri rešitvah. Rešitve pa so zapisane že 10 let v zakonu. Zakaj se teh sredstev ni namenjalo sem tudi na neki način že po razložil in vedno je bilo to odvisno od posamezne bi rekel strukture na ministrstvih ali jim je park na neki način všeč ali jim ni všeč. S tem, ko razrešimo to dilemo in s to novelacijo pač imamo v prihodnje tudi možnost, da se park normalno razvija, da ima tako zavod kot tudi parkovne občine ali ljudje, ki živijo v tej lokalni skupnosti neki stabilen vir, ki jim omogoča tudi vse te pobude, ki prihajajo vedno na mize občinskih svetov, županov in drugih institucij. Jaz tukaj ne vidim nobene težave. Nisem član tega odbora tako, da ne bom mogel glasovati vsekakor pa podpiram to rešitev in mislim, da je tudi prav, da se v tej smeri išče tudi podpora in da bo v Državnem zboru čim več glasov za in upam, da bo tudi kolegi iz Levice razumeli, da so tokrat pa dejansko malo mimo udarili.
Najprej opravičilu Soniboju Knežaku za prejšnjo najavo. Tako, da zdaj je vaša beseda, pripravi se pa Gregor Perič.
Hvala predsednik. Spoštovani župani, minister, kolegice in kolegi.  Tudi jaz kot kolega Siter prihajam iz Zasavja. Jaz bom prav zaradi tega razloga, ker imamo tudi pri nas eno slabo izkušnjo kar se tiče obljub države, sicer v drugi smer, ki pa v končni fazi tudi prinaša eno kopico omejitev v sam prostor. Veste, da so pri nas že cirka 200 let rudarjenja, država je opustila, ostaja nam pa dolg. Se pravi stotine kilometrov rovov, podori, podtalnica, plazovi, nenazadnje 9 milijonov ton, to je velik velik velik ogromen hrib z 9 milijonov ton elektrofiltrskega pepela, ki nam bo ostala. Na žalost se pa zdaj, ko je država to zaprla, kar velik del tistega, kar je obljubljala pri nas še ni uresničila. Naj omenim, da je še dobrega pol leta do tam, ko bodo tudi formalno morali zapreti ta rudnik, ker ta stečajni upravitelj oziroma ne vem kako se zdaj imenuje odprodaja še to premoženje, pa še danes nimamo s strani države zagotovljene in ni sprejetega Zakona o monitoringu. Se pravi velik poseg v okolje, nimamo zazidljivih parcel, tako da lahko razumem, se čisto poistovetim z župani, s problemom, ki jih imate, ker vas vse, kar hočete narediti, kot sem si zapisal, baje celo 78(?) prepovedi znotraj Triglavskega narodnega parka omejuje. Jaz, najmanj pa, kar me pri vsem tem skrbi je to, ad boste ta sredstva namensko porabili. Če bo kdo, jih boste vi, to sem pa trdno prepričan, sem kar 20 let delal aktivno v lokalni samoupravi, vem, da boste znali vsak evro skrbno ga obrniti in ga koristno uporabiti, tako da daleč od tega, da bi se bal kakršnihkoli zlorab, na katere opozarja tudi Levica in seveda iz vsega tega, kar sem naštel, bom z veseljem danes tudi podprl te predloge zakona. Hvala.
Gospod Siter imate razpravo ali… Besedo ima gospod Perič.
Hvala lepa predsednik. Kolegice, kolegi, minister, spoštovani gostje.  Mislim, da smo začeli po lepi slovenski navadi. Imamo pozitivno zgodbo in potem se ja potrudimo, da najdemo nekaj negativnega v tem in potem iz tega naredimo eno veliko zgodbo, tako da smo na koncu, kljub temu, da je nekaj dobrega gremo domov vsi slabe volje. Jaz se zahvaljujem kolegom iz Levice, ker vztrajate s to prakso, tako da nam širite slabo voljo. Jaz sem se kot poslanec tega nekako že navadil. Se mi pa zdi zelo na mestu, zelo nekaj, kar zelo ni na mestu, da tukaj operiramo z nekimi žalitvami in z nekimi ocenami tudi z drugimi institucijami. In danes so bili na vrsti tudi kolegi župani, za katere ste zelo očitno rekli, da delajo po domače, tako malo na pamet, da »mutijo« s sredstvi, da naredijo kot se jim zdi malo po trenutnem navdihu, potegnejo kje kakšno cesto, ko pelje h komu domov ali h kakšnemu njihovemu znancu. To so neke kvalifikacije, ki smo jim v zadnjem obdobju čedalje bolj deležni, pa so deležni tega očitno župani, so deležni ministri, so deležne verjetno še kakšne druge veje oblasti. Dajte se enkrat ustaviti. Sploh razumete, kako deluje lokalna skupnost, da mora vsak župan, kadar predlaga nek proračun iti skozi neke postopke, da mora to zadevo potrditi občinski svet. V končni fazi mi bi morali biti tukaj zadovoljni in župane pohvaliti, ker je 8 občin, 8 županov, 8 občinskih svetov se je poenotilo glede enega modela razdelitve sredstev, že dva župana je včasih zelo težko spraviti na skupni imenovalec, ker imajo legitimne zelo različne poglede. To je naredilo 8 županov iz različnih krajev Slovenije in tukaj jim gre čestitati in jih gre pohvaliti, ne pa da na račun tega, ker so neka njihova prizadevanja prišla do te točke, da so se poenotili, na koncu dobijo še neke pavšalne kritike, mogoče samo zato, ker so tukaj notri v Državnem zboru. Če pa kdorkoli in predvsem v Levici iščete argumente in razloge, zakaj bi nasprotovali temu zakonu. Jaz mislim, da bi se lahko vsaj nekoliko bolj potrudili pri temu. Ker sem zelo pozorno poslušal vaše argumente, pa jih nekako nisem zaznal oziroma še celo več, eni pravite, da podpirate zakon, ampak iz določenih razlogov mu ne boste dali glasu za, spet kdo drug pravi, da ni potrebe po novem zakonu, tako da že sami med sabo ste zelo poenoteni. Predvsem se pa pozablja tukaj notri zelo pogosto, da imamo v Sloveniji tudi lokalno samoupravo, skratka nek oblastni nivo, ki zna zelo dobro poskrbeti za potrebe na lokalnem nivoju, zato je tak odnos mislim, da povsem nepotreben in tudi diskriminatoren. Torej še enkrat, jaz sem zelo zadovoljen in upam, da bo ta zgled še v podporo in spodbudo marsikomu na lokalnem nivoju, da se dajo določeni projekti izpeljati tudi z nekim zelo širokim konsenzom, ga pozdravljam, čestitam županom, da so to uspeli doseči tudi v dialogu z vlado. Dialog je potekal tudi v prejšnji vladi, tudi v zdajšnji. Tako, da čestitke tudi v končni fazi ministru, ki je znal tej zadevi prisluhniti in upam, da bodo ta sredstva bila na voljo tudi prihodnje in se tudi veselim vseh teh projektov, ki bodo ob tej pomoči ali pa zgolj tudi spodbudi, saj ni rečeno, da bodo to projekti, ki bodo financirani zgolj iz tega vira, ampak da se bodo tudi občine same na podlagi lastnih virov lažje odločale za bolj ambiciozne projekte. Tako, da v SMC-ju bomo zagotovo ta zakon in tudi vsa ta prizadevanja podprli. Hvala lepa.
Hvala. Gospa Sukič, želite repliko?
Ja.
Izvolite.
Hvala. Glejte, spoštovani poslanski kolega, verjetno ste slišali mojo razpravo, pa slišali ste razpravo poslanca Siterja, pa ne vem zakaj zdaj tukaj Levico omenjate. Jaz ne vem kaj sem jaz takega povedala, da vas je zmotilo. Če kot poslanka menim, da je trenutna zakonska rešitev ustrezna in da je nov predlog zakonske rešitve takšen, da prinaša nekaj malega več netransparentnosti v primerjavi z trenutno rešitvijo, verjetno zato še nisem, ne vem, nek čudak, nekaj čudnega rekla, nekaj kar se ne govori v tem Državnem zboru. Zato pa smo tukaj, da o teh stvareh debatiramo. Mislim, spoštovani kolega iz SDS, ki je prej tudi govoril o kulturi dialoga in nivoju razprav, mislim, da ne vem kaj imate meni za očitati glede nivoja razprave, če na take stvari opozarjam. In sem tudi utemeljila zakaj menim, da je tako. Če ti dobiš nek znesek v višini 0,2 % dohodnine kot pavšal, je to neka druga zgodba kot če ti pripraviš neke projekte in jih dobiš 80 % sofinancirane s strani države. To sta dve malo drugačni zgodbi, sploh pa v luči tega, kar nas čaka v 2. točki današnjega dnevnega reda. Če bodo torej nevladne organizacije iz področja okoljevarstva pač onemogočene v bodočem delovanju, glejte, te stvari se povezujejo. Tukaj gre izjemno za izjemno-
Kolegica Sukič, jaz bi-
-naravovarstveno občutljivo področje.
Kolegica Sukič? Želimo, da ostanemo pri tej točki, pa bomo potem v naslednji.
Dobro.  Kakorkoli, skratka od tu moja skrb glede transparentnosti in netransparentnosti, glede varovalk v nekih zakonih. In to ni nič takega, da je zdaj treba blamirati Levico kot stranko, če na to opozori. To je popolnoma upravičen pomislek in prosim, da se to upošteva in da se tudi vi držite nivoja razprave, ki ga pričakujete od nas. Jaz se ga držim.  Tako, da hvala lepa.
Besedo ima kolega Rudi Medved. Pripravi se Mateja Udovič.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, župani, kolegi in kolegice.  Naj se še kot tretji poslanec iz Zasavja oglasim, pa čeprav to še nismo vsi, še enega kolega iz Zasavja imamo. In vsi skupaj bi lahko o Zasavju v povezavi tudi s temo, o kateri danes govorimo in posledično tudi z okoljevarstveno temo, govorili zelo na široko. Lahko bi tudi tarnali kako pa za to regijo v prejšnji in v zdajšnji državi   (nadaljevanje) ni bilo vselej tolikšnega posluha, tudi kar se zakonodaje tiče, kot na primer za skrb za Triglavski narodni park. In smo seveda veseli, da je takrat, desetletja nazaj, prevladalo to zavedanje o izjemnem pomenu Triglavskega narodnega parka, o našem ponosu in da se je takratna politika enotno zavedala, da če želimo imeti Triglavski narodni park, biti ponosni nanj in je nekakšen zaščitni znak naše zelene Slovenije, da to tudi stane. Že samo varstvo okolja stane v razmerah, v občinah v okviru Triglavskega narodnega parka je to seveda še toliko težje zaradi vseh znanih omejitev. In te omejitve, seveda, če želijo te občine iti v korak s časom, razvijati sem tudi turizem, da to pomeni marsikdaj še precej več sredstev kot v marsikaterem drugem okolju v Sloveniji. Zato v Listi Marjana Šarca nimamo težav s tem, da podpremo te spremembe zakona in ta amandma.  Bi pa seveda želel ob tem vendarle dati pojasnilo, ko se omenja, da prejšnja vlada tega predloga sprememb zakona ni podprla. Predvsem je to storila seveda na priporočilo ministrstva oziroma ministra za okolje, ki je takrat pač presodil, da je uredba o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku, ki je med drugim za leto 2020 predvidela tudi milijon evrov za to območje, da to nekako zadostuje in da predlog novele, kakršen je bil takrat predstavljen tudi Vladi, pač, ne zasleduje nekaterih ciljev na katere je potem opozorila sedaj v tem poročilu tudi Zakonodajno-pravna služba in ta amandma je te zadeve kar zadeva očitek o odmiku od že uveljavljenega sistema sofinanciranja pa opredelitve namenske porabe in še katerih, ki jih sedaj ta predlagani amandma tudi ustrezno naslavlja. Iz tega razloga pač je bilo takrat stališče ministrstva za okolje očitno takšno in vlada je pač, glede na to, da je to strokovni organ, temu mnenju takrat sledila. Ampak v Listi Marjana Šarca, moram reči, da smo pri tem predlogu sprememb sledili predvsem tisti osnovni ugotovitvi, deset let imamo zakon, ki to financiranje ureja, ampak 10 let ne deluje. Če ne deluje in na ta račun, seveda, je država tudi tožena s strani občine Bohinj, ne vem, morda bo še s katere, ampak če bomo sedaj s to novelo zakona zadeve uredili najbrž ne, in če nekaj deset let ne deluje, potem je pač treba nekaj narediti, da zadeva začne teči v praksi, čisto preprosto. Mislim, da za to, da to vse skupaj v praksi ni delovalo ni kriva predvsem iz izključno niti recesija ali karkoli drugega, ampak, bi rekel, da v marsičem seveda tudi naša birokratska počasnost in prefinjeno iskanje izgovorov, kdaj se nekaj pač v danem trenutku ne da.  Jaz ne bom o tem, da sam vem kako s filigramsko natančnostjo se po občinah namenjajo sredstva za različne namene, ki jih pač pridobijo iz   (nadaljevanje) proračuna ali na druge načine, ker sem bil sam kakšnih osem let tudi skrbnik občinskega proračuna neke srednje velike občine v Sloveniji, tako s proračunom tam med 10 in 14 milijoni. Iz te izkušnje lahko seveda tudi sam rečem, da občine pač ne razmetavajo z denarjem. Da je to nek urbani mit, ko se od časa do časa kdo pelje preko Slovenije pa vidi kakšen precej nerodno okrancljan rondo ali pa kaj podobnega in se potem to posploši, da pač župani razmetavajo denar davkoplačevalcev. Jaz verjamem, da bomo s podporo tej spremembi zakona o Triglavskem narodnem parku pomagali, ne samo občinam, ampak seveda Triglavskemu narodnemu parku kot celoti, da živi naprej svoje življenje in seveda da nas bo tudi v prihodnje navzven zastopal kot neka blagovna znamka naše zelene, čiste, prijazne Slovenije. Zato bomo v Listi Marjana Šarca predlog podprli.
Hvala. Besedo ima kolegica Mateja Udovč, pripravi se Boris Doblekar. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani župani! Veseli me, da smo se po dolgem času, mogoče se premalokrat, končno usedli za eno skupno mizo, da se vidimo in da kakšno skupaj rečemo. Sploh pa me veseli, ko samo se poenotili in v bistvu vsi sledimo istemu cilju. Sama prihajam iz Gorenjske. Ko je danes bilo od razpravljavcev slišano, ja, da je predlagatelj vložil ta zakon izključno zato, ker on prihaja iz Bohinja. Pa se tukaj vprašam, kdo drug se bo bolj lahko zavzel za Gorenjsko, če ne poslanci, 11 poslancev, ki zastopamo v parlamentu Gorenjsko. In kdo drug bo bolje lahko vedel kaj se dogaja na lokalnem nivoju, na točno dotičnem, če ne tisti poslanec, ki mogoče tam živi oziroma ima tam svojo pisarno in komunicira z lokalno skupnostjo. In to ne samo z župani, temveč s širšo lokalno skupnostjo. Že večkrat sem tukaj na sejah povedala, da sem planinska vodnica, da sem ljubiteljica gora, da obiskujem gore zelo velikokrat in to ne zgolj sedaj v zrelih letih, ampak že od mladosti. In kar nekaj nekaj poletij smo s starški, ko sem bil še otrok, preživeli v Bohinju na planini, tudi po 10 dni, če je bilo potrebno. In dejansko sem rasla s tem, pa čeprav ne prihajam iz zgornje Gorenjske. Kaj želim s tem povedati? Da mi, ki živimo mogoče bolj v urbanem delu naselja v mestih, ko prihajamo na vasi, v gore, si predstavljamo, da mora biti tam urejeno vse tako, kot v mestu. Mi zahtevamo tak konford kot ga imamo doma. Nikoli se pa ne vprašamo kdo bo vse to plačal in kdo bo vse to naredil, glede na to, da prebivalcev tam dejansko ni v takem številu, kot recimo v Ljubljani, v Kranju, v Mariboru, v Kopru. In če se še nekaj vprašamo, narodni park, imamo v Sloveniji samo enega. In to je Triglavski narodni park. In ne moremo enačiti drugih zavarovanih okolj s Triglavskim narodnim parkom, kar pa ne želim poudariti, da druga zavarovana naravna območja niso pomembna. Seveda so, saj je cela Slovenija naša zelena sončna Slovenija en biser v Evropi. In kot vsi skupaj   (nadaljevanje) večkrat na take in drugačne razprave ugotavljamo, da vsega hkrati ne moremo imeti. Ne moremo imeti neokrnjeno naravo v kateri ne bo dovoljeno nobenih posegov, po drugi strani pa ne moremo imeti razvit turizem, razvito lokalno okolje, zadovoljno prebivalstvo, moderno infrastrukturo in še in še. Ne moremo imeti vsega. Vendar nekje moramo narediti kompromis. Je pa dejstvo, danes smo poslušali koliko težav, s kakšnimi težavami se srečujejo župani za odstranitev enega drevesa, za postavitev enega mostu, da se o izgradnjah sploh ne pogovarjamo. Ampak kje jaz vidim težavo, ki jo imajo. Če samo postavimo en primer, vsi Slovenci zelo radi hodimo v gore. To je dejstvo. Zelo radi kolesarimo. In mislim, da ni Slovenca, ki ne pozna sedmerih jezer. In s čim se Sedmera jezera ukvarja? Morajo po zakonu morajo zgraditi čistilno napravo. Ampak jo ne morejo, ker posegajo v Triglavski narodni park. Zakonski rok jih bo ujel, vendar preden bodo dobili oni vso dokumentacijo in koliko jih bo na koncu to stalo, ta cena ne bo enaka ceni čistilne naprave, kot je to v dolini, v Ljubljani, v Ormožu, v Kranju oziroma Šenčurju oziroma v kateremkoli kraju v Sloveniji, ker je to Triglavski narodni park. Preden bi sploh začeli, da se o financah sploh ne pogovarjamo, tega ne moremo zgraditi, da se sploh ne pogovarjamo koliko bo na koncu to stalo in kdo bo to plačal. Ampak zelo pa smo ponosni, da v tej koči v najboljših pogojih na dan spi 300 ljudi, se pravi je fluktuacija recimo tisoč ljudi na dan, in to zelo zelo močno obremenjuje okolje. In tukaj se moramo vprašati kaj mi želimo. Sedaj ali je to preveč, ali to gospodarstvo, turizem ali preveč zahtevamo, da je tako močan. Bi ga morali omejiti? In potem če bi se vprašali komu bi omejili, kdo bi lahko šel, če bi se vprašali, da bi na tej strani naredili omejitve. Ne, ni potrebno omejitve. In prav je, da ohranimo okolje in prav je, da se določene infrastrukture naredijo tudi v Triglavskem narodnem parku. Res pa je, da to vse stane. In to stane veliko več, kot kjerkoli drugod. In tako kot je kolega Medved pred menoj povedal, se popolnoma strinjam z njegovo razpravo, če zakonske osnove niso se izvajale pomeni, da je nekaj narobe. In če je nekaj narobe je to potrebno popraviti. In zato pozdravljam pobudo, ki jo je dal kolega Franci Kramar, ki je vložil to spremembo zakona, da bomo lahko financirali za investicije v infrastrukturo v Triglavskem narodnem parku. Pravzaprav tukaj imamo župane, jaz tukaj bi na tej točki rada samo še spodbudila na več sodelovanja. Da pričakujem ob tem sredstvu, da boste ob investicijah stopili skupaj, mogoče podobno kot da se povežete in dogovorite za neke skupne projekte, ki jih boste na ta način skupaj financirali, pa skupaj izvedli. To nam vsem skupaj je lahko vzor. Nacionalni park Dolomiti v Italiji, ki na takšen in podobne način funkcionirajo in sami vedno, da cela Evropa drvi tja in gleda te lepote. Infrastruktura in vse ostalo je pa lepo urejeno. In dejansko občine živijo, lokalni prebivalci imajo nekaj od tega. Niso sprti med seboj, ampak delajo z roko v roki za razvoj kraja, za ohranitev delovnih mest, za razvoj kulture na tistem delu. Res je, imajo omejitev, sigurno imajo določene kakšne zgradbe predpisane, da ne morejo postavljati nobenih zgradb v tista osrčja. In to je tudi prav.   (nadaljevanje) Res je, ne bodo pozidali vsega. Tudi to je prav. Vendar morajo sodelovati in sodelujejo. In zato tukaj apeliram, ker smo zbrani, jaz pozdravljam ta amandma in kot je kolega že povedal, v Stranki modernega centra ga z veseljem podpiramo, kot ga tudi jaz kot poslanka z Gorenjske in kot ljubiteljica gora z veseljem podpiram. Hvala lepa.
Hvala. Zadnji trije prijavljeni Boris Doblekar, kolega Primož Siter in kolegica Nataša Sukič. Gospod Boris, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, župani, direktor, minister! Lep pozdrav vsem skupaj!  Dve uri že dobre sedimo tukaj in razpravljamo o predlogu zakona, ki je seveda pisan na kožo Triglavskemu narodnemu parku oziroma vsem občinam, ki so v tem območju. Zelo me veseli, da so župani z nami. Predstavili so se, povedali tudi svoje težave. Vsi Slovenci in Slovenke, ki redno zahajamo v Triglavski narodni park vse te vaše občine, seveda, poznamo, vaše prelepe kraje in tudi poslanci bi morali biti nekako malo bolj pozitivno naravnani in pa naklonjeni temu predlogu, ki bo seveda pomagal občina, da bodo lažje uresničevale projekte. Kajti, če samo pogledate o kako pomeni stvari se pogovarjamo, poglejte tamle gor nad predsednika na steno boste videli Triglav, na zastavi v grbu in mislim, da tukaj res ni mesto zato, da bi potem iskali neko dlako v jajcu, ki jo enostavno ni in ob tem potem še seveda se iz razprav, ki se ponavadi razplamtijo, predvsem v stranki Levica, zelo hitro in potem sprevrže v neko drugo zadevo, namesto tisto za katero je pač sam namen. Zato seveda tudi jaz podpiram predvsem razpravo poslanca Prevca, če ste ga poslušali, ki je orisal kako je bilo nekoč, pa kako je danes tukaj notri v tej hiši. Tudi jaz sem že kar nekaj let na svetu in sem spremljal seje, takrat sicer po ekranih, pa danes v živo in ko poslušam ves ta sovražni govor, vsa ta sprenevedanja in žalitve in pa izkoriščanje proceduralnih predlogov za vsebinske razprave, popolnoma brezplodno, popolnoma, ne vem kaj naj rečem, da ne bom šel predaleč.  Rekel bi samo še to, da me zelo veseli, da so se župani dogovorili za to zadevo. Zelo me veseli tudi, da je poslanec Kramar, ki je bil nekoč župan, zadevo sprožil. Tudi sam sem delal v lokalni samoupravi, še vedo sem občinski svetnik, pa še kaj drugega. Bil sem pa tudi podžupan lepe občine v središču Slovenije, v srcu Slovenije, v zasavskem področju, tako da vem kaj pomeni vsak evro ali pa vem kaj pomeni, če ti gre država nasproti. In tisti, ki tega niste probali ali pa ki verjetno tudi nimate kakšne želje ali pa ideje, ker to je garaško delo, to je trdo delo, to je delo za občanke in občane, za konkretne stvari na terenu, ki se jih dotikajo vsak dan je popolnoma nekaj drugega, kot pa sedeti tukaj notri ali po kakšnih drugih pisarnah in pa virtualno razmišljati o tem, kako bomo nekaj čakali, ki pa nima popolnoma ne repa ne glave, nič od tega. Skratka, zelo sem vesel. Tudi sam se bom pridružil poslancem iz našega konca, tudi mi imamo režave, recimo, v Litiji in v Šmartnem po zapuščenem zaprtem rudniku Sitarjevec, ki ga je država pustila na cedilu, pa odlagališče Rakovnik, ki ga je prav tako pustila na cedilu, ampak k sreči sedaj ministrstvo našlo…, nekako smo skupaj z dobro voljo se lotili problema. Zelo me veseli tudi to, da je ta vlada, ki je trenutno formirana, desnosredinska, ki je pač mogla nastati po razpadu prejšnje vlade zaradi nesposobnosti vladanja in pa zaradi nesoglasij, ker se sploh ne čudim, glede na to, kar poslušam tukaj notri, da je to sploh kaj funkcioniralo,   (nadaljevanje) da je država že tako našla posluh za občine, za župane, zato da smo pomagali občinam pri dvigu povprečnin, kar je seveda zelo dobrodošlo za občine in ravno tako je ta predlog, ki je sedajle na mizi še kako dobrodošel za Triglavski narodni park oziroma vse to občine, ki so v tem parku. Zato bom seveda z veseljem, velikim veseljem in ponosom podprl ta predlog zakona. Ne dvomim niti malo vanj, niti v eni zadevi, poponoma vse je bilo razjasnjeno, vse je lepo zapisano, ne vidim prav nobenih težav. Prej bi jih videl pri kakšnem financiranju Mestne občine Ljubljana, kot pa pri teh občinah, ki bodo tukaj deležne te pomoči države. Zato še enkrat, res sem vesel in tudi upam, da bomo pač vsi državljanke in državljani, kot občanke in občani na tem območju, ki so prikrajšani za marsikaj in pa ki se morajo marsikaj odreči, zato da je tam sploh infrastruktura in vse urejeno tako kot je potrebno, da bomo vsi skupaj pač stopili skupaj in to zadevo podprli z velikim veseljem. To je po moje bistveno in lahko samo še rečem, da pri odločanju pri tej točki, še enkrat, poglejmo tamle gor na grb, boste zagledali Triglav in boste mogoče lažje glasovali za to spremembo zakona. Upam, da bo zadeva potrjena in pa vsem županom iz občin, ki ste danes prišli sem in direktorju želim srečen povratek nazaj v vaše lepe kraje. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima kolega Primož Siter, pripravi se kolegica Nataša Sukič.
Hvala lepa. V tej svoji drugi razpravi in malce v odgovor na to, da ste nas parkrat omenili, malce pa zato, da skristaliziram tisto, kar sem želel že v svoji prvi intervenciji povedati. Morebiti najprej takole. Srž vsega kar v svojem dvomu sporočam je vprašanje, kjer je varovalka, da se bodo sredstva porabljala namensko, torej da bodo služila javnemu interesu, da bodo služila javnemu interesu, da bodo služila razvoju, zaščiti in tako naprej Triglavskega narodnega parka. Gospod Krivec je že v svoji razpravi malce namignil, potem slišali smo od različnih poslank in poslancev, da župani niso tako neumni, da bi to kar trošili in na lepe oči, da rečem, in kar verjamem in upam, da je res. Ampak vseeno, to je jedro dvoma, ki ga sporočam. Kako funkcionirajo lokalne skupnosti je jasno. Jaz mislim, da smo vsi tukaj vsaj toliko politično pismeni, da razumemo linijo neko postopkovno linijo sprejemanje odločitev v lokalnih skupnostih. Zato izražamo dvom, ker je sam predlagatelj zakona vpleten v lokalno skupnost kot vodja največje svetniške skupine v občini na eni strani, in na drugi strani kot nek poslovno aktiven občan. To je, oprostite, popolnoma legitimna skrb, ki jo lahko v parlamentarni razpravi brez težav kdorkoli izpostavi. Da izražamo pomisleke je najbolj legitimen element parlamentarne razprave. Pomisleke ne moremo enačiti z žalitvami, z diskreditacijami, nič tega nismo v razpravi imeli. Če pa ste, spoštovani predlagatelj toliko prijazen, da nam, ne vem, na osnovnošolski maniri razložite kje točno so varovalke, ste pa dobrodošli. Hvala.
Hvala. Gospod Danijel Krivec je zaprosil za repliko.
Ja, ne bom zlorabil, ker replika je namenjena temu, da če nekdo ni bil dobro razumljen, da se ponovno pojasni kaj je želel povedati. Tako da pravi čas sem prišel, da sem ponovno slišal, da nekdo ni razumel kje so varovalke.  (Nadaljevanje): Varoval, kot sem jaz rekel, po mojem osebnem mnenju je celo preveč, ampak bom še enkrat pojasnil. Varovalke so na lokalnem nivoju, ker nobeden župan ne sprejema proračuna, upam da smo si tukaj na jasnem. Tudi noben posameznik, ampak vedno občinski svet z neko večino, in upam, da je to v demokraciji dovoljeno. Drugič. Varovalke so na Zavodu Triglavski narodni park, ki mora na osnovi upravljavskega načrta sprejemati tudi akcijske načrte v katerem morajo uskladiti občine svoje ambicije, želje, itn. Se pravi, iz dveh strani je to nadzorovano in varovano in presojano. V Triglavskem narodnem parku pa ne sedijo samo predstavniki lokalnih skupnosti, ampak tudi predstavniki drugih inštitucij in tudi nevladniki. Tako, da varovalk je preveč, predvsem je pa papirologije za to, da se pride do teh odločitev ogromno in upam, da bomo tukaj kakšno stvar poenostavili.  Kar se tiče odločanja, je na dveh nivojih. Eno je na lokalni ravni, kjer imajo vsi možnost, da vplivajo oziroma, da predlagajo določene projekte in druga varovalka je znotraj Triglavskega narodnega parka, ki mora na osnovi nekega programa, ki ga mora potrditi, pripraviti akcijske načrte za posamezno leto in občine morajo v okviru tega se tudi gibati pri svojih, bi rekel, projektih in v obeh teh primerih ne gre za iste ljudi, ampak gre v bistvu za različne ljudi, ki na dveh nivojih odločajo. Tako, da varovalk, kot sem rekel, je veliko. In še enkrat poudarjam, izognemo se vsej politizaciji zato, ker opredelimo nek fiksen delež od bruto družbenega proizvoda, ki je namenjen za te zadeve in tam se pa res izognemo politizaciji kdo kaj dobi in kdo kaj ne dobi.
Hvala.  Za besedo je prosil predlagatelj, gospod Kramar. Izvolite.
Hvala.  Odzivam se na razpravo gospoda Sitarja, predvsem zato, da mu razložim namenskost sredstev, ki so zapisana v 11. členu. Mi ne spreminjamo v celoti 11. člena, kaj ne, mi samo spreminjamo 4. točko tega člena in v tem 11. členu piše lepo pod točko 8, »Vlada predpiše podrobnejša merila in kriterije za določanje višino sredstev iz tega člena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo državne pomoči«. Potem pa piše, da se v 2., 7., 8., 9. in 17. točki odstavka 10. člena, tudi 10. člen je treba upoštevati, ker se nanaša na namensko porabo teh sredstev, se pa za izvajanje naslednjih razvojnih usmeritev, zagotavljanje ustrezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, podporo nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti, podporo nadstandardnemu izvajanju državnih in lokalnih javnih služb, ohranjanju in odpiranju delovnih mest, spodbujanju obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalstva narodnega parka. In to je tudi eno izmed varovalk brez katere se… Ne se zdaj zamisliti, mislim ta način, da zdaj država da občini kar denar, potem pa župan da Kramarju sredstva za lokal. Ta je malo močna no, mislim ta je pa res malo močna. To se mi zdi pa tako, da vpletate lokal moje žene v današnjo razpravo, je pa smešno. To… Če imate kakšne probleme s tem, povejte, pa se nekje usedemo pa vam jaz razložim, če boste poslušali celotno zgodbo ne pa, da me po krivem obtožujete že zdaj preden sem sploh kaj naredil, saj madona niste POP TV ali pa Televizija Slovenija, da bi brez dokazov kar nekoga definirali, da je kriv. Tako da, jaz bi na koncu samo to še rad rekel, tudi občinski svet, moja lista v občinskem svetu je res da najmočnejša, ampak nima večine, tako da smo v končni fazi neke vrste opozicija in tudi mi bomo tisti, ki bomo še kako, še kako gledali kako se bodo v proračunu sproščala sredstva iz naslova Zakona o Triglavskem narodnem parku. Ne more iti nič skozi ker so proračuni javni in veste, prebrati en državni proračun, rabiš pol meseca. Prebrati en lokalen proračun, je pa to stvar enega popoldneva. Tako da, vsi svetniki zelo dobro vedo kako se proračuni definirajo in prav noben evro ne bo šel mimo tega. Poleg tega pa še nekaj    (Nadaljevanje): pozabljamo, tukaj imamo Javni zavod Triglavski narodni park. Sodelovanje na nivoju občin in parka mora ostati na tej ravni kot je zdaj. Skupaj se da marsikaj narediti in jaz sem prepričan, da bodo tudi domačini, ker domačini pa vedno znova pravijo, »ja saj nismo nič vredni, saj nimamo nič od tega parka«, in da bodo tudi domačini začeli drugače gledati, če se bo nekdo na državi našel in sprostil sredstva za to, da bodo oni bolj živeli, da se bo tam ohranjala populacija ljudi. Ker veste, ni problem samo v temu, da se gre tukaj za socialne razmere, seveda se gre. Problem je v temu, da želimo mlade zadržati doma, da jih ne spuščamo v mesta, in če to hočemo, potem moramo pogoje prilagajati temu kot si mladi ljudje želijo.  Na koncu bom samo še to rekel. Ob temu vsemu kar sem povedal, bi pa rekel, veš država svoj dolg, veš država svoj dolg.
Hvala.  Besedo ima kolegica Nataša Sukič. In res kot zadnji prijavljeni pri tej točki je Ljubo Žnidar.
Hvala predsedujoči za besedo.  Spoštovani predlagatelj! Jaz popolnoma razumem vse vas, ne samo vas kot predlagatelj, ampak vse vas župane, da vas skrbijo razvojne komponente vaših občin, da želite zadržati mlade in to tudi podiram, da se razumemo. Bi pa prosila za odgovor na dve vprašanji še, ki jih nisem postavila danes, pa se mi zdi, da je to tisto kar bi mi lahko določene pomisleke morda tudi odpravilo, če mi boste odgovorili na ta vprašanja.  Recimo, predpostavimo, ta zakon je sprejet, vi dobite v občinski proračun nakazana ta sredstva v višini 0,2 % dohodnine. Potem pa pride do situacije, ko se vi z Javnim zavodom Triglavski narodni park pogovarjate o tem katere dejavnosti, kateri projekti, itn. Zdaj si pa predstavljamo hipotetično situacijo, da se zgodi, da se vsem ne morete čisto vsega dogovoriti in da del tega denarja ostane v občinskem proračunu, pa me zanima, kaj to pomeni potem. Ali bo ta denar ostal v tem proračunu nedotaknjen, na neki postavki? Kaj se bo dogajalo s tem denarjem potem? Res me zanima, ker to je to o čemer govorim, neka transparentnost porabe sredstev, ker ko je enkrat v občinskem proračunu, je denar tam. Pa me zanima kaj se potem dogaja?  Dalje. Glede na to, da je 2. točka, se bo dotikala vloge okoljevarstvenih in nevladnih organizacij v bodoče, ki vidimo, da je njihov pomen in vloga ta trenutek pod velikim udarom in vprašajem, to bomo seveda razpravljali v naslednji točki, to ni zdaj predmet te točke, se pa posredno dotika tudi tega. Nevladne organizacije, naravovarstvene organizacije so tisti korektiv, so zelo pomembne, ki bdijo nad tem, da bodo projekti, ki si jih boste seveda, ki jih boste tamle si načrtovali in jih poskušali izvajati, res v skladu z najvišjimi naravovarstvenimi standardi, kajti vendarle govorimo o Triglavskem narodnem parku, to je pač posebno občutljivo okoljevarstveno ali pa naravovarstveno področje. In kdo drug kot neke neodvisne, kot neodvisni tisti, ki bdijo nad zadevo, ki so, bom rekla, ki so »watch dog« organizacije, ki so neodvisne, se pravi, nevladne, so tiste, ki ponavadi so bile zelo pomembne pri teh stvareh. Zdaj, če jim bomo odvzeli ali pa okrnili to vlogo v kratkem, me zanima kako boste vi župani, pa mi lahko katerikoli odgovori, ni nujno, da samo predlagatelj, ne vem, res sprašujem ali bo ste vi vendarle poskrbeli, da bodo te organizacije še dalje imele to vlogo, da bodo lahko povedale, če kaj ne bo v redu v smislu naravovarstva. To so te skrbi, ki mi jih ne morete zameriti. Mislim, da zelo, da je to zelo legitimno vpraš…
Kolegica Sukič, jaz se opravičujem, ampak…
To ni, to je moja razprava, ki je postavljena v obliki vprašanj, ki pa jih želim vendarle te odgovore slišati…
Bomo k tej točki kmalu prišli.
Kako?
K tej točki bomo kmalu prišli.
No, ampak ja, ampak se veže na to kaj bodo župani počeli, ali bodo vendarle upoštevali mnenje teh organizacij, ki jim je v interesu naravovarstvo. Vendarle gre za nacionalni Triglavski narodni park, območje posebnega pomena.  No in še, da zaključim. Prej je bilo rečeno, da ste imeli težave s financiranjem, ne glede na to kaj je v zakonu zapisano, da bi vam moralo pripadati 80 % pri dejavnostih in projektih, da ste imeli zatikanja pri tem financiranju, težave zato, ker je šlo za neke subjektivne presoje na ministrstvih. Pa zdaj obrnimo stvar. Zdaj bo pač prišlo do presoje na občinskih svetih, kakorkoli. V kakršnemkoli smislu, pač občinski sveti bodo nekaj določili, bo šlo pač za njihove presoje, ki se bodo dotikale nacionalnega interesa, javnega nacionalnega interesa. Saj se ne bo to dotikalo samo občinskega lokalnega interesa. Skratka, vedno je nekdo, ki na nek način presoja iz neke svoje perspektive, to hočem povedati. Samo v odgovor mislim, da mogoče ste vi kolega Krivec ali kdo je to omenil, da je šlo zaradi… Vedno gre za neke perspektive in vedno gre za neke interese tukaj ali pa tam, tako da, tukaj ne vidim kaj bi bilo zdaj boljše napram prej, ampak pustimo, ti dve vprašanji, ki sem vam jih postavila, me pa res zanima, z vsem spoštovanjem in še enkrat ponavljam, osebno, ne vem zakaj ste se zdaj na stranko Levica tako vsi spravili, osebno seveda podpiram vsakršno razvojno naravnanost, vendar mora biti takšna, da s tem ne bomo okrnili ne narave v Triglavskem narodnem parku, in da bomo poskrbeli, da bodo sredstva resnično, da ne bodo zdaj v duhu neke turistifikacije recimo šla nekam, predaleč. Samo toliko. Hvala.
Hvala tudi vam.  Danijel Krivec ima repliko.
Ker sem bil omenjen, pa bom mogoče pojasnil še to.  Skrb o tem, da nebo varstva narave oziroma nadzora nad temi posegi, je ravno javni zavod Triglavski narodni park, ki je v javnem interesu in njegova osnovna naloga je varovanje tega prostora in bi rekel, skrb za to, da se vsi zakoni, uredbe in vse kar je s področja ohranjanja narave spoštujejo in izvajajo. To je njihova prvenstvena naloga, če pogledate zakon o TNP. Na drugi strani ima ta drugi vidik o razvoju za katerega zdaj poskušamo najti vire in glavna varovalka glede tega črpanja je ravno njihov akcijski program, ki ga morajo oni pripraviti, na osnovi tega občine posredujejo vloge, in če niso v skladu z okoljevarstvom, z nekimi postulati, ki jih javni zavod nadzira in skrbi za to, da se pravilno izvajajo, se pač v ta akcijski načrt ne bodo umestila in ga ministrstvo tudi ne bo potrdilo na osnovi tega tudi izplačil ne bo. Tako, da upam, da sem to verigo enkrat za vselej vam pojasnil. Varovalk je veliko in kot sem rekel, upam, da vsaj na papirnatem področju bomo kakšno, vsaj poročanje o nekih stvareh mogoče tudi zmanjšali in ne bo na enak način, ker očitno nekateri pač mislijo, da je vsako financiranje potrebno papirnato urediti tako kot so neka evropska sredstva, kohezijska, itn., in se te copy paste tabele posredujejo povsod. To mene tudi malo moti, ampak vidik nadzora je pa ravno javni zavod, ki skrbi prvenstveno za naloge, ki izhajajo iz okoljevarstva. Na drugi strani pa to drugo nalogo s katero omogoča občinam, da pridejo do nekih kvalitetnih virov. Jasno je, da se bodo pa občine znotraj proračuna opredeljevale, končno besedo ima pa vedno park in v končni fazi tudi ministrstvo, ki mora na koncu potrditi akcijski načrt in s tem tudi odobriti pravico do črpanja teh sredstev, nima pa pravice, da to zadržuje, kar v sedanjem primeru ni bilo omogočeno.
Za besedo je zaprosil predlagatelj. Izvolite.
Hvala.  Vseeno sem dolžen gospe ta dva odgovora na ta dva vprašanja.  Vprašanje je bilo, kaj se zgodi s sredstvi, ki ostanejo znotraj občinskega proračuna. Skoraj ne verjamem, da kakšen let kakšna sredstva ostanejo. Po mojem vsako leto zmanjka sredstev za naprej. Dejstvo pa je, da je zapisano in tukaj je gospod Krivic zelo  (Nadaljevanje): dobro povedal kako poteka črpanje tega denarja, da to ni kar ad hoc denar nakažemo, ampak je treba določene stvari speljati, akcijski načrt, ki ga pripravi Javni zavod Triglavski narodni park in na osnovi tega se ta sredstva potem črpajo.  Vprašali ste kaj s projekti glede na to, da imate zdaj še eno točo, ki se nanaša na soglasodajalce, če sem prav razumel. Poglejte, vsi projekti so zavedeni v OPN, v Občinskih prostorskih načrtih. 37 soglasodajalcev je tukaj vpetih, zdaj ne vem točno koliko je nevladnikov koliko jih ni, ampak 37 jih je, to sem prepričan. In preden dobiš vsa ta soglasja, traja štiri leta, da spelješ en OPN, pa še zelo hiter moraš biti, ker je to muka, muka.  Rekli ste, da bo lokalni interes zastopan znotraj parka. Poglejte, če bo lokalni interes zastopan znotraj parka, je to državni interes, ker je park državni in ni park občinski, ni občinski, ampak je državni in tega se vsi zavedamo. Vse občine, ki imamo državni park in zato pač, da bom končal, ne bom več razpravljal. Iz razprave sem videl, da je naklonjenost temu. Poglejte, saj ne gre nič za drugega kakor za to, da se enkrat naredi fleksibilen zakon, ki ga je lahko razumeti in ki se lahko izvaja. Veste, tam piše 80 %. Verjemite mi, koliko smo mi pisali, jaz sem hodil sem na odbore takrat še kot župan, prepričeval kdaj bo ta denar, kdaj bo ta denar, nikoli nisem naletel na ušesa. Če še enkrat se vrnem, 16 milijonov je občina Bohinj vložila . 80 % tega denarja je 13 milijonov, 14, ki jih je Občina Bohinj založila, s tem, da se je zakreditirala. Po drugi strani nam pa je po zakonu to pripadalo in do tega nismo mogli proti, zato ta sprememba zdaj omogoča hitrejšo, bolj razvidno in pa v končni fazi boljšo rešitev za živeče ljudi znotraj Triglavskega narodnega parka.
Za proceduralno je zaprosil mag. Andrej Rajh.
Jaz bi samo prosil, dajem proceduralni predlog, da se v razpravi striktno loči tema, ki je predmet te točke in je ne meša s temo, ki je predmet naslednje točke dnevnega reda.  Jaz bi tukaj samo rad povedal, da v nikakršnem smislu ta zakon, ta sprememba zakona ne posega v Zakon o ohranjanju narave kaj šele, da posega na področje udeležbe javnosti v postopku umeščanja. Ta zakon samo namenja dodatna sredstva lokalnim, torej sredstva lokalnim skupnostim, ki zardi varstvenih režimov ne smejo, torej imajo prepoved normalnega poslovanja. In Zakon o Triglavskem narodnem parku je zakon, ki ga je sprejel Državni zbor in v bistvu Triglavski narodni park je, kot je kolega Kramar povedal, državni park in v bistvu, to sta dve ločeni zadevi in seveda vi ste verjetno želela govoriti o prevladi ene javne koristi na drugo javno korist. Ta zakon, ta sprememba člena v nobenem smislu ne posega in ne daje v tem smislu nobenih novih pravic ali pa jih ne jemlje nobenih pravic, ampak samo lokalnim skupnostim zagotavlja sredstva za izvajanje nalog, ki so jim z zakonom otežene.  Hvala lepa.
Kot zadnji razpravljavec in prijavljen k tej točki, kolega Ljubo Žnidar.  Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani župani, spoštovane kolegice in kolegi! Glede na dolgo razpravo bom sam kratek, kajti mislim, da smo dodobra zdaj razdelali funkcioniranje lokalne samouprave in dela za voda Triglavski narodni park, tako da, tukaj zdaj upam, da teh dilem ni več.  (Nadaljevanje): Sam lokalno samoupravo zelo dobro poznam, ker sem bil dobrih 13 let župan in moje mnenje je, da Zakon Triglavski narodni park, ki uvaja v lokalnem okolju poseben režim, režim omejevanja, to se pravi, tako življenja prebivalcev, potem omejuje razvoj kakršnekoli dejavnosti, omejuje posege v ta okolje in tak zakon, ki s sabo ne prinaša primernega finančnega suporta, je zame slab zakon. In to je bil primer slabega zakona. In danes ta primer slabega zakona izboljšujemo in jaz bom z veseljem tak zakon podprl.  Hvala.
Hvala.  Povedati moram, da smo… Izvolite, na kratko.
Gospod _____
Samo v pojasnilo, kako zadeve potekajo pri projektih oziroma pri črpanju tega denarja.  Javni zavod Triglavski narodni park mora pripraviti akcijski načrt, v katerem so notri opredeljena merila in kriteriji in sestavni del tega akcijskega načrta so tudi projekti oziroma aktivnosti nadstandarda na področju družbenih dejavnosti in vsi ti projekti oziroma te aktivnosti morajo biti v skladu s sprejetim načrtom upravljanja. Skratka, kakorkoli bi že župani ali lokalne skupnosti želeli sami po svoje kaj narediti, ne morejo priti do tega denarja, če posameznega projekta ni vključenega v ta akcijski načrt. Projekte, ki jih pa prijavljajo, je pa pogoj, da jih imajo tudi v svojih proračunih občine oziroma v svojih NRP. Samo toliko v pojasnitev.  Hvala.
Hvala.  Ugotavljam, da smo zaključi z razpravo. Zato prehajamo na glasovanje o amandmaju.  Na glasovanje dajem amandma Poslanske skupine SAB k 1. členu. Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo.  Prisotnih? (17 članov.) Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (… članov.) Ugotavljam, da … Zaključili smo glasovanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o obeh členih predloga zakona skupaj. Želi tukaj kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) glasujemo.  Navzočih? (17 članov.) Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (… članov.) Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o Triglavskem narodnem parku na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjenem predlogu zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam kot predsednik odbora. Kod temu nasprotuje? (Ne.)  Odrejam 15 minutni odmor in bomo nadaljevali ob 16.45.
Spoštovane kolegice in kolegi, predlagam, da nadaljujemo s prekinjeno sejo.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE, ki ga je državnemu zboru v obravnavo 6. 3. 2020 posredovala Vlada. S predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 57. seji, 21. 2. 2020, sklenil da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 6. 2. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 3. 2020, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravi in regionalni razvoj z dne 13. 3. 2020, pripombe mag. Maše Čarf z dne 8. 5. 2020, pripombe Petre Bratine z dne 11. 5. 2020, pripombe Lilijane Bozdenec z dne 11. 5. 2020, pripombe Teje Perič Golavšek z dne 11. 5. 2020, Brine Sotelšek z dne 11. 5. 2020, pripombe Branka Pajdana z 11. 5. 2020, pripomba Društva za varstvo okolja Bled z dne 11. 5. 2020, pripombe amnesty international Slovenija z dne 12. 5. 2020, pripombe Mihe Jazbinška z dne 12. 5. 2020, pripombe Petra Kisina z dne 12. 5. 2020 in pripombe Fukus društva za sonaravni razvoj z dne 12. 5. 2020.  V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC. Nova Slovenija in Desus k 1. in 5. členu ter poslanskim skupinam Slovenske nacionalne stranke k 3. členu za nov 3.a člen k naslovu poglavja končni določbi. Prejeli ste tudi pogled amandmajev z dne 12. 5. 2020.  Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni k tej točki, povabljeni naslednji: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Zakonodajno-pravna služba. Naknadno so bili dodatno vabljeni še: Rok Rozman, Balkan River, Fokus in Greenpeace.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v katere bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznim členom in o členih predloga zakona. Besedo dajem predlagatelju, ministru mag. Andreju Vizjaku za dodatno obrazložitev.
Andreja Bizjak
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje, vabljeni!  Predmet spremembe Zakona o ohranjanju narave je odprava kršitev, ki so posledica stanujočih se ukrepov Evropske komisije zaradi očitanega neskladna prenosa in neizpolnjevanja obveznosti na podlagi 6. in 16. člena Direktive o habitatih. 10. člen ZON ureja in je bil, to se pravi, ureja izjeme Direktive o habitatih v primeru nespoštovanja nevarnosti oziroma v primeru neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja in 16. člen Direktive o habitatih opredeljuje bolj restriktivno te izjemen, zato smo s popravkom ZON sledili 16. členu direktive in bolj restriktivno opredelili sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih opredeljujete v ta člen Zona. Hkrati je spremenjena tudi 102. člen Zakona o ohranjanju narave zaradi skladnejšega prenosa 6. člena    (Nadaljevanje): Direktive o habitatih. Namreč določeno je, da so nadomestni habitati vedno tako imenovani izravnalni ukrepi in da gre v takem primeru, ko so uporabljeni za postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo o ohranjanju narave po 6. členu habitatne direktive. Predmet novele pa je tudi 137. člen in sicer zaradi razširitve pojma možnih nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, namreč besedico »društvo« se nadomesti z besedama »nevladna organizacija«, kajti društvo je preozka oblika organiziranja nevladnih organizacij, ki so, kot vemo, lahko organizirane tudi kot ustanove oziroma zavodi. Tako, da to so ključne spremembe, ki jih je Vlada predlagala v sprejem Državnemu zboru.  Hvala.
Hvala minister.  Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.
Špela Guštin Maček
Hvala lepa.  Najprej bi predstavila mnenje naše službe in se opredelila do vloženih amandmajev. Ugotovili smo nejasnosti v 1. členu predloga zakona glede razmejitve področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in področjem varstva pred škodljivim delovanjem voda po Zakonodaji o vodah in glede pristojnosti državnih organov in nosilcev javnih pooblastil glede ukrepanja o nujnih primerih in izpostavili smo tudi nepojasnjenost razlogov za uveljavitev tega predloga zakona že naslednji dan po objavi. Glede tega lahko povem, da z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije so te naše pripombe ustrezno upoštevane. Vloženi so tudi amandmaji Poslanske skupine SNS in sicer k 3. členu in za nov 3.a člen. Najprej glede vprašanja, morebitnega vprašanja dopustnosti amandmajev. Namreč po tretjem odstavku 129. člena Poslovnika Državnega zbora se lahko predlagajo spremembe oziroma novi členi z amandmaji, ki izhajajo iz ciljev in načel predloga zakona. V tem predlogu zakona je cilj konkretno uskladitev s habitatno direktivo, predlog zakona sledi načelu primernosti evropske zakonodaje in skladnosti slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Temu seveda so prilagojene poglavitne rešitve iz predloga zakona, finančne posledice in tudi prikaz ureditve v drugih državah. Prav tako predlog zakona v vloženem besedilu ne beleži posledic administrativne narave, kar se tiče obveznosti do javne uprave ali pravosodnih organov. Nasprotno pa menimo, da bi take posledice lahko nastale ob ureditvi, ki je predlagana z amandmaji poslanske skupine SNA. Tudi z obrazložitvijo 3. člena izhaja, torej kot je bila vložena s predlogom zakona, izhaja samo namen po uskladitvi z zakonom o nevladnih organizacijah glede poimenovanja subjektov na katere se veljavna določba že nanaša in glede kriterijev za pridobitev statusa nevladnih organizacij v smislu poenotenja pristojnosti za določanje teh kriterijev, se pravi, ne več poseben pravilnik Pozon, ampak pravilnik, ki ga določa Zakon o nevladnih organizacijah.  Vsebina amandmajsko prelaganih sprememb se po naši oceni odmika od teh izhodišč, zato se bi lahko zastavilo vprašanje ali ti amandmaji izpolnjujejo pogoje po Poslovniku za obravnavo. Amandam k 3. členu, po našem mnenju pomeni določitev novih pogojev za pridobitev statusa delovanja nevladne organizacije v javnem interesu. Taka ureditev bo vplivala na delovanje nevladnih organizacij v vseh zadevah, ki jih bodo te izvajale, torej v celoti, ne samo zadeve ali vrste zadev, na primer, sodelovanje v upravnih postopkih na nekem področju. Vplivalo bo na njihovo kandidiranje za pridobivanje projektov pa za sredstva pa vplivalo bo tudi na članstvo. Zaradi predvidoma slabših ali pa oteženih pogojev za širše družbeno delovanje, kot bi to bilo brez teh novih pogojev, bo seveda zmanjšana tudi njihova aktivnost pri njihovih temeljnih dejavnosti. (Nadaljevanje): Novi kriteriji se namreč nanašajo na statusno-pravne pogoje ne zgolj na ozko področje njihove sposobnosti biti stranka v postopkih, čeprav je samo to omenjeno v obrazložitvi amandmaja, kar pomeni, da imamo lahko tudi neskladje. Zato je torej ta skladnost z obrazložitvijo in pogoji po Poslovniku vprašljiva, zaradi česar smo tudi opozorili na to morebitno vprašanje dopustnosti amandmaja. Glede omejevanja delovanja nevladnih organizacij je treba na tej točki najprej pojasniti ustavnopravni okvir tega instituta. Omejevanje delovanja nevladnih organizacij namreč vpliva na ustavno varovano pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena Ustave. Iz komentarjev Ustave in tudi z druge strokovne literature seveda izhaja, da ta člen zagotavlja dve samostojni za razvoj demokratične in pluralne družbe pomembni človekovi pravici do mirnega zbiranja in do svobodnega združenja, ki izvirata že iz načela demokratičnosti, ki ga vsebuje 1. člen Ustave. To pomeni, da je učinkovito uresničevanje teh dveh pravic ključno za pravilno delovanje demokracije, ker je že del ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča v Sloveniji in tudi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Obe pravici imata močno politično komponento, zato ju v literaturi opredeljujejo kot sredstvo participativne demokracije ker omogočata, da posameznik skupaj z drugimi izraža svoja prepričanja in mnenja v družbi ter se svobodno združuje zaradi skupnih interesov. Sama svoboda združenja, torej eno od teh dveh pravic, je pravica, ki zagotavlja vsakomur, da se zaradi izražanja in uresničevanja skupnih interesov poveže s podobno mislečimi v združenje, ki potem to povezano skupino ljudi predstavlja. Tukaj je torej temelj, da pravo priznava različnim oblikam organiziranega združenja, pravico biti subjekt pravic in dolžnosti, torej pravno sposobnost, kar je torej sposobnost biti aktiven subjekt v vseh pravnih razmerjih, ne zgolj v postopkih pred državnimi organi. Ob preučevanju ustavnopravnega okvira seveda ni mogoče iti mimo 72. člena Ustave, s katerim je enako varstvo kot ga Ustava namenja človekovim pravicam, namenjeno tudi varovanju življenjskega okolja, niti ni mogoče iti mimo 73. člena Ustave, ki kot temeljno vrednoto slovenske pravne demokratične države varuje naravno dediščino. Tukaj želim v zvezi s tem posebej poudariti, da se z delovanjem nevladnih organizacij s področja varstva narave lahko uresničujejo tudi ustavno določene pravice in zavarovanje pravne vrednote, kar predstavlja podlago za to, da je dopustno in družbeno koristno delovanje teh subjektov že samo po sebi v javnem interesu, ne zgolj v skupnem interesu njihovih članov. Čeprav pravica do zbiranja in pravica do združevanja, ki sta temeljni pravici tudi za obstoj nevladnih organizacij nista absolutni in ju je torej dopustno omejevati, je treba to delati z upoštevanjem Ustave. Ustavno dopustni razlogi zakonskega omejevanja pravic so taksativno našteti v tretjem odstavku 42. člena Ustave in sicer zdaj že dokaj znani razlogi, zaradi varnosti države, javne varnosti ali varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni, poleg tega pa je omejevanje možno tudi po tretjem odstavku 15. člena Ustave zaradi varstva pravic drugih, pa tudi zaradi javnega interesa. Vsak ukrep sam po sebi ne pomeni nedopustnega posega v svobodo zbiranja in združenja, ob tem, da je zakonodajalec sledil ustavno dopustnemu cilju pri omejevanju, je pa vendarle treba opraviti tudi strogi test sorazmernosti in oceniti ali ne gre morda za poseg, ki je prekomeren.  (Nadaljevanje): Zdaj, prav ta presoja po naši oceni ni jasno izvedena v primeru amandmaja k 3. členu. Obrazložitev govori torej zgolj o procesnih upravičenjih, ki jih nevladnim organizacijam s področja okolja oziroma narave, torej iz obeh področij, čeprav imamo Zakon o ohranjanju narave, v upravnih in sodnih postopkih ni treba, naj ne bi bilo treba izkazovati, kar naj bi izhajalo iz direktive o presoji vplivov na okolje in iz Aarhuške konvencije. Če naj te nevladne organizacije zastopajo javnost, naj bi tudi pri priznavanju tega statusa izkazale zadosten interes, kot pojasnjujejo predlagatelji, vendar pa menimo, da potreba po taki spremembi ni bila obrazložena niti ni pojasnjena odločitev za ta mejnik pri 50. članih za društvo, torej za slovenske razmere, potem pri treh stalno zaposlenih za zavod oziroma pri 10 tisoč evrih premoženja za ustanovo. Je pa navedena primerjava z gradbenim zakonom, ampak ta se nanaša samo na omejitve na 200 podpisov, kar je določeno samo za posamezno konkretno zadevo in ne kot statusno-pravni pogoj, ki bi lahko determiniral celotno delovanje in s tem posredno tudi obstoj nevladne organizacije kot take, ki je zdaj lahko organizirano kot društvo, zavod ali drugače. Zato te primerjave, ki so v obrazložitvi, ne morejo utemeljiti teh predlogov, ker ne gre za enake ali bistveno podobne položaje.  Nadalje. Obrazložitev amandmaja pojasnjuje spremembo samo za društva. Pri zavodih je omenjeno samo, da je kriterij drugačen ker zavodi ne temeljijo na članstvu, za ustanove pa obrazložitve sploh ni. Kriterij treh stalno zaposlenih v SEP za zavode, je po našem mnenju sporen, ker lahko pomeni popolno blokado zainteresiranega subjekta že, če ena sama oseba da odpoved razmerja, ki ga ima s takim zavodom in tukaj gre za pogodbena razmerja, ki so izrazito odvisna od volje strank in kjer odpovedni rok ni nujno zadostno zagotovilo za nadomestitev takega zaposlenega v tistem dvoletnem obdobju, sploh pa ni vedno obvezen ta odpovedni rok, kar pomeni, da taka organizacija že zaradi tega, ker bi jo zakon vsilil v neko obliko organiziranosti lahko v svojih prizadevanjih za zasledovanje javnega interesa na področju varovanja narave popolnoma propade. V primeru društev, ki naj bi imele 50 aktivnih članov s plačano članarino ves čas dveletnega intervala, ki je relevanten, je problem podoben, torej osip je možen, fluktuacije so lahko velike, poleg tega, da nekatera društva članarine niti ne določajo kot obvezne, ker jim zakon tega ne nalaga. To je stvar aktov društva. To pomeni, da predlagana ureditev ni nujno primerna. V določenih pogledih lahko vodi do izvotlitve pravice. Kadar pa poseg v človekovo pravico preraste v izvotlitev te pravice, presoja dopustnosti posega ne zahteva več tehtanja sorazmerja med posegom v pravico in morebitnim ustavno dopustnim ciljem, ki tak poseg upravičuje. Namreč noben še tako dopusten cilj ne more utemeljiti sorazmernosti ukrepa, ki pomeni izvotlite prizadete človekove pravice. To pomeni neposredno neskladje z Ustavo in v praksi Ustavnega sodišča je to že dlje časa prejeto stališče.  Opozarjamo tudi na morebitno neenakost nevladnih organizacij s področja varstva narave glede na druge nevladne organizacije ker ti dodatni pogoji ne predstavljajo posebnih vsebinskih zahtev s področja varstva narave, ampak se nanašajo na splošne elemente statusa teh organizacij, ki so značilne tudi za druge take subjekte. Na druge nevladne organizacije taka ureditev ne bo vplivala, ker ne bo določena z zakonom o nevladnih organizacijah, ki je splošni sistemski zakon za ta področja, ampak bodo te druge nevladne organizacije v ugodnejšem položaju kljub temu, da imajo podobne lastnosti. Besedilo amandmaja k 3. členu ima tudi več nejasnosti, zato bi bilo treba besedilo na več mestih popraviti in konkretizirati, seveda ob dopolnjeni obrazložitvi. Podobno ugotavljamo tudi pri novem prehodnem 3.A členu, kjer obstaja celo neskladje med njegovim prvim in drugim odstavkom. Če imajo po prvem odstavku nevladne organizacije možnost svojo organiziranost prilagoditi v šestih mesecih od uveljavitve teh sprememb, menimo, da ni mogoče od njih zahtevati, da je kot, citiram: »član društva aktiven, če je tekoče in 6 mesecev po uveljavitvi zakona udeležen na zboru članov in plača članarino.« Konec navedka. Pogoj je torej nejasno določen, poleg tega tudi v nasprotju z sistemsko zakonodajo za društva. Ker je pristojnost za določanje števila in terminov zborov članov odvisna od društev samih, obvezen je namreč le en zbor članov na leto, kar pa lahko pade tudi v tisti del leta, ki ni zajet s tem 6-mesečnim prehodnim obdobjem, ki ga vnaša amandma. Torej, tudi ta člen je v nekaterih delih neizvedljiv. Glede na obrazložitev amandmajev, je očitno, da se predlagane rešitve zgledujejo po določbah nekega drugega zakona, ki velja tudi za okoljevarstvene nevladne organizacije, zato so te rešitve dokaj generične in niso prilagojene področju ohranjanja narave. Ob vseh navedenih pomislekih ustavnopravne narave, v neskladju s pravno sistemskim okvirom in tudi zaradi pomenske nejasnosti in nedoslednosti besedila določb, iz obeh amandmajev, predlagamo ponoven razmislek o teh zakonih dopolnitvah. Hvala zaenkrat.
Hvala tudi vam. Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj besedo? (Da.) Izvolite.
Samer Khalil
Hvala za besedo. Komisija podpira predlog zakona in nanj nima pripomb, naj pa povem, da je to obravnavala komisija na svoji 43. redni seji, ki je bila 9. marca. Torej, bistveno preden so bili navedeni amandmaji vloženi. Hvala lepa.
Ja, hvala tudi vam. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? (Da.) Izvolite gospod… Postopkovno. (?)ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala, gospod predsednik. Mislim, da bi se lahko v naslednjih minutah ali urah izognili vročekrvni atmosferi, če bi pozvali Vlado, da se opredeli do amandmaja in amandmaja na amandma, ki ga je vložila Slovenska nacionalna stranka. Hvala lepa.
Želi besedo kdo od ostalih vabljenih? / oglašanje iz dvorane/ Gospod Luka Mesec, izvolite.
Ja. Enako, kot je predlagal kolega Pavšič, pa ste preslišal njegovo postopkovno zahtevo, predlagam, da pozovete predstavnika Vlade, da se opredeli do amandmaja in amandmaja na amandma, ki ga je vložila Slovenska nacionalna stranka oziroma, če tega ne boste storil, predlagam, da prekinete razpravo in da predlagatelji uskladijo svoje amandmaje s komentarji Zakonodajno-pravne službe. Kot ste lahko slišali, je v teh amandmajih več neustavnosti, več protizakonitosti, več nejasnosti in o takih amandmajih težko opravljamo razpravo. Skratka, predlagam, da prekinete, dokler ne bo zadoščeno osnovnim pogojev zakonitosti in ustavnosti.
Na to sejo, jaz mislim, da ni nobenega razloga, da ministru ne bi dali besedo. Zdaj ga pa sam sprašujem, ali zdaj odgovarja ali potem, ko bojo gostje zaključili? / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, gospod minister.
Andreja Bizjak
Ja, hvala lepa za to vprašanje. Zdaj, jaz seveda ne morem govorit v imenu Vlade, ker Vlada ta amandma ni obravnavala, lahko pa govorim v imenu, kot član Vlade oziroma kot minister za okolje in prostor in moram izrazit podporo temu amandmaju. Namreč, amandma je že v podobni obliki vsebovan v enem drugem zakonu, zakonu o interventnem zakonu Covid-1 in pravzaprav sledi nekaterim zelo primerljivim ureditvam drugih držav in nenazadnje, bi spomnil ta cenjeni zbor, na raziskovalno nalogo, ki jo je raziskovalni sektor tega Državnega zbora izvedel, v letu 2019, ko je ugotovil, da določanje števila oziroma nekega minimalnega števila članov, kot pogoj za delovanje v javnem interesu ni v neskladju z evropskim pravnim redom, Aarhuško konvencijo in da so to prakse nekaterih drugih držav. Zdaj, seveda, bi moral res tu tudi malo polemizirat Zakonodajno-pravno službo, ki je večkrat izpostavljala dve temeljni ustavni načeli, to je pravica do zbiranja in združevanja, v katero ta člen oziroma ta amandma nikakor ne posega. Društva so lahko organizirana še vedno, nič se ne posega v to pravico posameznikov. Še več, nič se ne posega tudi v pravico posameznikov, da izražajo svoja mnenja, tako v okoljskih, naravovarstvenih ali katerihkoli drugih postopkih. Mnenja so vedno lahko izražena. Ta člen govori o tem, komu država podeli tako imenovani, javni interes, kdo deluje v javnem interesu. Zato pa, kot minister za okolje menim, da le morajo biti izpolnjevani določeni pogoji. Že danes, že danes so ti pogoji. Že danes mora društvo delovati najmanj nekaj let, da lahko pridobi ta status. Ne more kar takoj dobit, ko se nekdo spomni, da bi rad to imel, mora delovat, in če se ti kriteriji razširijo, tudi na neko minimalno število članov, da se je, kako bi rekel, prepozna ta zadostni interes, da lahko neko društvo dobi od države status, da deluje v javnem interesu, to nikakor ne omejuje pravico zbiranja in združevanja, nikakor ne. Omejuje pa nekatere pravice, ki izhajajo iz tega statusa in jaz mislim, da je tu srž problema. Pravice, ki izhajajo iz tega status, pa so pravice do sofinanciranja, teh društev oziroma projektov teh društev, pravice do pridobitve statusa stranskega udeleženca v postopkih in tako naprej. Tako da, društva lahko še naprej delujejo v okviru Zakona o društvih in izražajo svoje pravice po zbiranju in združevanju, drugo pa je, kako, ali se odločimo oziroma odločite, da jim podelite nek minimalen prag in jaz pravzaprav res ne vem utemeljenega razloga, da bi bil prag 50 aktivnih članov, tako visok, tako nedosegljiv, glede tudi na mednarodno primerjavo za Slovenijo in slovenske razmere, tudi upoštevajoč vsa društva, ki že danes imajo status, da delujejo v javnem interesu in tudi s prehodnim obdobjem se seveda to ureja, da se v šestih mesecih morajo društva uskladiti s tem.  Naravnost ne razumem nekaterih pomislekov Zakonodajno-pravne službe v smeri, kako to, saj so lahko nekateri že imeli zbore članov in bi jih morali imeti še enkrat. Ja seveda, če zakon daje možnost društvu, da se prilagodi, bojo pač imeli še en zbor članov in bojo v tem obdobju prilagodil svojo organiziranost in svoje akte novo nastalim razmeram. Tako da, še več, jaz mislim, da ko smo danes dobil na klop tudi amandma na amandma, kjer širi to pravico, tudi na društva, ki ne izpolnjujejo te pogoje, opravljajo pa za državo in lokalne skupnosti pomembno poslanstvo, to se pravi, imajo javna pooblastila ali sodelujejo pri zaščiti in reševanju, kot so, ne vem, jamarska, potapljaška društva in podobno, kakor tudi ribiška oziroma… ja, ribiška društva oziroma ostala društva, ki izvajajo neko, ki imajo neko javno pooblastilo, se še dodatno širi ta krog in res ne morem razumet temu, tem sistemskim pomislekom. Jaz verjamem, da je mogoče kakšna črka drugače ali pa nejasno napisana, za kakšnega pravnika, ampak, saj veste, koliko pravnikov, toliko mnenj. Mi smo, seveda tudi, ko smo, ne ta člen, ta amandma, ampak, ko smo pripravljal amandma za oni prvi, interventni zakon, sedeli s številnimi pravniki in pravzaprav noben ni imel večjih pomislekov zoper to, pa takšnih iz hiše, pa tudi izven hiše. Tako da, še enkrat, kot minister za okolje menim, da moramo pri skrbi in varovanju narave in okolja imeti, seveda, to v zelo pomembnem delu svojih možganov in odločitev, ko odločamo, da moramo imeti pa na drugi strani tudi razvoj družbe, tako za naše, kot bodoče generacije, skratka, da gre za kompromis, za tehtanje, kaj in kako je najbolje za razvoj družbe, z skrbjo in varovanjem narave vred. Hvala.
Hvala. / oglašanje iz dvorane/ Gospa Violeta Tomić, proceduralno.
Ja, najlepša hvala za besedo. Jaz bi, glede na to, kar smo slišali od ministra Vizjaka, rada rekla, da jaz v bistvu prvič slišim, da minister polemizira z našo Zakonodajno-pravno službo. Tega še nisem doživela, kajti, Zakonodajno-pravna služba je neka avtoriteta, ki ji sledimo vsi, poslanci tega Državnega zbora, kakor tudi ministri, ki pa so postavljeni s strani Državnega zbora in poslancev. Se mi zdi, da je v času te Vlade, v teh dveh mesecih, vse padlo. Sploh ne vemo več, kaj lahko pričakujemo. Zdaj, Zakonodajno-pravna služba, mi smo vsi, mogoče nas je nekaj pravno bolj neukih, vendar, če Zakonodajno-pravna služba govori, da se s temi amandmaji krši 42. člen Ustave, 53. člen Ustave, 73. člen Ustave in Zakon o društvih in da naj ne naštevam, potem bi bilo res smiselno to, kar je predlagal že kolega Mesec, da prekinemo sejo, samo, da uskladite v koaliciji te amandmaje na amandma in da vemo, o čem razpravljamo, predvsem pa, da ni nekaj protiustavnega, kajti mi tukaj, kot poslanci Državnega zbora in predstavniki javnosti in naših volivcev, res ne moremo sploh razpravljat o nečem, kar je protiustavno in res vas prosim, dajte vzet to dobronamerno, kajti, rekli ste da, v luči tega Covid, Zakona Covid-1, kaj ima veze Zakon Covid-1, ki naj bi pomagal državljanom in državljankam, da lažje prebrodijo to stisko, ki je zdravstvena in predvsem socialna, kaj je potrebno s tem zakonom, istim, jemat pravice okoljevarstvenim organizacijam? Kakšno povezavo tukaj vidite? In, zato vas prosim, da upoštevate moj proceduralni predlog, ki je, naredimo pavzo, da se uskladijo ti amandmaji in predvsem, naj bodo v skladu z zakoni in z Ustavo, ker drugače sem res zmedena in ne vem, ne vem res kaj počnemo tu. Hvala.
Ja, proceduralno, Nataša Sukič.
Hvala, predsedujoči. Prav tako, poglejte, pred nami je zakon, ki bi, če ne bi prišlo do teh amandmajev, bil pač nek prenos nekih direktiv. Ampak ti amandmaji so pa popolnoma druga zgodba, zelo ustavnopravno sporna zgodba, kot vidimo, na kar je zelo precizno opozorila Zakonodajno-pravna služba. Ne samo, da se krši številne člene Ustave, tukaj gre tudi za kriterije, ki so popolnoma čudaški, recimo, sploh ne vemo, zakaj trije zaposleni v zavodih, za ustanove sploh ni razlage, gre za popolno nekonsistentnost, podiranje razmerij napram nevladnim organizacijam na drugih področjih delovanja. To je kar, mislim, to je res poseg, neverjeten. In, poglejte, samo za primer povem, če lahko Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti določa, da lahko dejavnosti na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev izvaja gospodarski subjekt, ki ima za polni delovni čas ali za krajši delovni čas enega zaposlenega, arhitekta, ali pa vsaj enega pooblaščenega arhitekta, kajne, pa še tu so izjeme, ko gre za s. p.-je in potem ti ljudje lahko implementirajo, torej, ti subjekti lahko, te družbe, torej, implementirajo zadeve in za njih je pač takšen kriterij, nevladne organizacije pa naj izpolnjujejo neke popolnoma druge kriterije, zaostrene, kar je popolnoma onkraj razumnega. In zato je zelo dobro opozorila Zakonodajno-pravna služba na številne anomalije, dobesedno, nekonsistentnosti in protiustavnosti, potencialne protiustavnosti. Zato prosim, da prekinete sejo in pred nas več ne nosite serijsko, vedno znova, nekih rešitev, ki so ena za drugo skregane z ustavnimi normami te države. To je zdaj že tretji primer v kratkem in kar se tiče Covid zakona, saj tam je bil isti primer, pri teh, pri nevladnih in pri tem, kako se jih zamejuje s tem Covid zakonom. Saj to ne pomeni, če je bil zakon sprejet, da ta zakon in ustavnopravno sporen. Seveda je, ravno zaradi takih členov in zato pač enostavno zahtevamo, da prenehate s to prakso, ki je že tretja zapored, v zadnjih 14. dnevih, ki smo ji tukaj priča, prekinete to sejo in pred nas, poslanke in poslance, končno prinesete zakonske rešitve, ki bodo enostavno ustavnopravno nesporne. To je to. Tukaj, v tem Državnem zboru pač, se ne moremo it več takih zgodb, no in zato predlagam, da res prekinete to sejo in pred nas prinesete rešitev, ki vzdrži. Hvala.
Hvala tudi vam. Zdaj, to sejo oziroma to točko, poteka po nekem »redosledu«. Jaz mislim, da je prav, da se vsaj poslušamo na začetku te točke. Poslušali smo seveda predlagatelja, poslušali smo Zakonodajno-pravno službo, poslušali smo predstavnika Državnega sveta. Je tudi prav, da poslušamo goste. Ves vikend so prihajale prošnje, da pridejo gostje na to sejo, smo jim to omogočili in jaz vas prosim, da nadaljujemo s to sejo, da imajo besedo tudi gostje, spoštovani gostje, potem, ko bomo pa prišli k točki, k amandmajem, je pa vsa možnost, da se o tem pogovarjamo in tudi, na kateri točki prekinemo to sejo. Zato, vas prosim, da dovolimo gostom, da imajo besedo. Kdo je prvi prijavljen? Pa prosim, da se prijavite za magnetogram, z imenom in priimkom in institucijo, iz katere prihajate. Izvolite.
Goran Forbici
Hvala, predsedujoči. Goran Forbici, iz Centra nevladnih organizacij. Spoštovani poslanke, poslanci, minister. Če ne bi bilo amandmaja, o katerem smo pravkar govorili, bi se CNVOS za vabilo na to sejo samo zahvalil, povedal, da predlog zakona podpira. Z amandmajem se je seveda zgodba, v resnici, obrnila na glavo, tudi Zakonodajno-pravna služba je lepo razložila, zakaj. Če dovolite bom, sprva predstavil kontekst zgodbe, nato pa poskušal tudi utemeljiti, zakaj spremembam, kot so sedaj na mizi, nasprotujemo, zlasti, kot so bile v prvi obliki, pa tudi, zakaj spremembe, ki jih prinaša amandma na amandma, še vendarle niso takšne, da bi jih bilo vredno podpreti oziroma, da bi jih bilo smiselno podpreti, samo novo rešitev. Prvič; izpostavil bi, v nevladnem sektorju in med slovenskimi okoljevarstveniki in med slovenskimi naravovarstveniki, absolutno nismo proti razvoju. Zelo dobro se vsi skupaj zavedamo, da je treba pri načrtovanju, planiranju, investicijah imeti v mislih več vidikov in da sta narava in okolje samo eden, od teh vidikov. Dva vidika, ki kdaj lahko celo prevladata, kdaj pa morda tudi ne. Imeti pa ju moramo v mislih vedno. Ta zakon, pravzaprav, oziroma s tem amandmajem, ki zvišuje, celo na nemogoč način - bom pozneje razložil zakaj - nekatere pogoje za status delovanja v javnem interesu, se na nek način in v določenih primerih lahko tudi onemogoči, da se vidik ohranjanja narave pri presoji nekih ukrepov, investicij, v okviru določenih postopkov, sploh vzame v obzir, ker ne bo tistega, ki bi interese narave ali okolja zastopal. Drugič; poudaril bi, da v nevladnem sektorju in na Centru nevladnih organizacij nikakor nismo proti spreminjanju in dopolnjevanju pogojev. Absolutno se zavedamo, da je vsako zakonodajo potrebno periodično premisliti, preveriti in po potrebi prevetriti. O pogojih smo se tako vedno bili pripravljeni z ministrom, politično stranko, v Državnem zboru, s komerkoli, navsezadnje pogovarjati. Ne zanikamo niti, da ne obstajajo anomalije. Anomalije namreč obstajajo povsod in vedno. Ne obstaja črka, ki bi zmogla odpraviti anomalije v praksi. Tudi zato – in minister je to vedel in vedela je koalicija – smo se bili o pogojih pripravljeni pogovarjati. Toda, sprememba, ki je danes pred nami in čeprav je uradno vložena s strani stranke SNS, je popolnoma jasno, kje je bila pripravljena. Vemo tudi, kako je sploh prišla v poslanske sobane SNS in kako je bila vložena, nenazadnje tudi zato, ker »dikcijsko« povsem sledi rešitvam, ki ste jih obravnavali pred dvema, tremi tedni tukaj, v okviru proti koronske zakonodaje. Ta rešitev absolutno ni bila niti najavljena, še manj, da bi bilo se o njej, s kom pogovarjalo, da bi bila predmet dialoga, posvetovanj, seveda zlasti s tistimi, ki jih zadeva. Minister je omenil, da, če se ne motim, da se je pogovarjal s štirimi ali petimi pravniki, jaz mu verjamem, mislim pa, da verjetno med njimi ni bilo nobenega, niti pravnika iz nevladnih organizacij ali kogarkoli drugega iz organizacije, ki ta status trenutno ima ali ki je aktivna na področju naravo varstva ali okoljevarstva. Tako da, tudi če bi rešitve, ki so predlagane, bile najboljše, bi jim nasprotovali ravno iz razloga, ker so bile sprejete ali pa pripravljene brez kakršnegakoli dialoga. Upam, minister, upam, poslanci, razumete, da je, bi rekel, po definiciji absurd, da se zakonodajo, ki se tiče sodelovanja javnosti, pripravlja, snuje, brez vsakršnega sodelovanja. O čem se pravzaprav sploh pogovarjamo? Jaz sem hvaležen sicer Zakonodajno-pravni službi, da je nekaj stvari že razjasnila, ampak, sodeč po javni debati, sodeč po debati na Twitterju, sodeč po izjavah ministra, ni popolnoma jasno, pogosto, o čem govorimo, ko govorimo o statusu delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Za kaj gre? Ohranjanje narave ima načeloma v Sloveniji tri varovalke ali pa tri ravni varovalk. Prvo raven seveda predstavljajo mnenje dajalci, skratka, javni zavodi, ministrstvo, nenazadnje Agencija za okolje. Drugo varovalko, skratka tiste, ki naj bi zagovarjale interese narave ali okolja, predstavljajo ravno nevladne organizacije za primer, če kaj spodleti. Sam rad rečem, prihajam iz nevladnih vod, ne da tako, kot nobena hiša ni varna pred ognjem, seveda nobena oblast, nobena uprava ni varna pred napakami ali zlorabami. Zato je fajn, da imamo še neko naslednjo raven, to raven v sistemu, kot ga imamo v Sloveniji zadnjih, od leta 2007, pravzaprav, to je zadnjih 13 let, to, drugo raven, kritično oko, ki motri na morebitne napake ali zlorabe, predstavljajo nevladne organizacije, ki pa niso samo to kritično oko, pač pa so tudi predpogoj za to, da lahko o nekaterih zadevah, o nekaterih odločitvah, presodi tudi sodišče. Tako da se je potrebno zavedati, da v resnici z zaostrovanjem pogojev za status, s katerim ožimo dostop naravovarstvenih organizacij v upravne ali sodne postopke, pri posegih v naravo, v resnici ožimo tudi polje za presojo sodišč – ni tožnika, seveda tudi sodnika ni, in, nesporno dejstvo je, da z zaostrovanjem pogojev, kot ga ima v izvornem amandmaju, ki bi število že sedanjih imetnikov statusa znižal za okrog 60 %, bi se znižalo tudi število potencialnih tožnikov. Zdaj, kdo so imetniki tega statusa? Tu mislim, da prihaja do naslednjega nesporazuma, namreč, govorimo o Zakonu o ohranjanju narave in o naravovarstvenikih, ne o okoljevarstvenikih. Zdaj, razvpita imena, ki jih pogosto slišite, bodisi v medijih, bodisi na Twitterju, kjer, ne vem, jih marsikdo rad, zlorablja ta imena, večino krat govorijo o okoljevarstvenih organizacijah, ne o naravovarstvenih. / nerazumljivo/, teh 47 organizacij, ki trenutno ima status in ena, kjer določba ni še dokončna. Samo nekaj jih bom naštel, pa poskušal predstaviti, da, koliko različne so. Na eni strani imamo Ribiško zvezo, skratka nacionalno zvezo ribičev, tistih, če kje iščete strokovnjake za ribe v Sloveniji, za vodni živelih, seveda iščete tam. Imamo Jamarsko zvezo, imamo Lovsko zvezo, imamo Planinsko zvezo, imamo Društvo krajinskih arhitektov, imamo Mikološko zvezo ali slovenske gobarje; po domače povedano, imamo Herpetološko društvo; to je vseslovensko društvo, ki se ukvarja s plazilci, imamo Slovensko odonatološko društvo; društvo, ki se ukvarja z zaščito komarjev, imamo tudi Slovensko zvezo za sokolarstvo – to je, te velike nacionalne. Ampak, med naravovarstvene organizacije s statusom na drugi strani, bi rekel, ali pa na drugem koncu, spadajo tudi organizacije, kot so Turistično društvo Barje in Slovenj Gradec, Društvo ljubiteljev Križne jame in recimo Gobarsko društvo Maribor. Skratka, tudi lokalna, majhna društva, če tako rečemo, ki prav gotovo nimajo enormnega članstva, imajo ta status preprosto zato, ker s svojimi aktivnostmi prispevajo h kvaliteti lokalnega življenja. Enako in… lokalnega življenja na način, da je tudi narava tam, pravzaprav spoštovana, ohranjanja in ima svoj vpliv. Na popolnoma identičen način, kot imajo tovrstna lokalna društva takšen status tudi na vseh drugih področjih – na področju kulture, na področju športa, na področju varovanja zdravja, nenazadnje, gasilska društva, planinska društva, lokalno in podobno. Skratka, to, da imamo predstavo, o čem in o kom pravzaprav sploh govorimo. Kot ste slišali, med njimi ni bilo prav nobenega od teh zvenečih imen, o katerih se običajno govori. Mi smo poskušali na Agenciji za okolje izvedeti, koliko od teh organizacij se je dejansko kadarkoli vpletlo v kakršenkoli postopek. Žal agencija s tem podatkom ne razpolaga, ker ne vodi centralne evidence teh postopkov, ampak, samo smo po tem, kolikor že sicer poznamo, pa koliko smo lahko potem našli še preko spleta, ugotovili, da okrog 5 ali 6 se jih je kadarkoli vpletalo v kak postopek. Tako da, tukaj na nek način pritrjujem temu, kar… in ta podatek pritrjuje temu, kar je, prej dejala ali pa razložila zakonodajna služba, ta status nikakor nima veze ali pa pri njem ne gre samo za sodelovanje v postopkih. Popravil bi tudi ministra, nikakor ne gre za to, da bi ta status dajal kakršnokoli izjemno posebno pravico za kandidiranje na javnih sredstvih. Na slovenskih javnih razpisih se da brez težav kandidirati, tudi brez tega statusa. Pri tem statusu je vedno izvorno šlo za to, da se prepozna tiste, ki delajo kvalitetno, strokovno, izboljšujejo, če hočete, razvoj, kvaliteto življenja in zato, nenazadnje, tudi tolikšna pestrost pri tistih, ki ta status imajo. Zdaj, kaj pomenijo sami pogoji? Jaz sem vesel, da jih je, novi pogoji, predvideni, da jih je Zakonodajno-pravna služba že naštela, ampak, bom jih vendar omenil še sam. Na eni strani 50 aktivnih članov pri društvih. Zdaj res, da velja, da pri obstoječih imetnikih statusa, se ne bo postavljajo pogoja za nazaj, vendar, kdorkoli bi hotel na novo pridobiti ta status, bo moral te pogoje, ki so predvideni, izpolnjevati tudi 2 prejšnji leti, kar zdaj v najslabšem primeru, če tako rečem, v navednicah, pomeni, da bo neko društvo šele v treh letih lahko pridobilo tak status, tako da se tudi to zvišuje. Ampak, minister je rekel, zadeva je absolutno mednarodno primerljiva. Mislim, oprostite, ni, mednarodno primerljiva in ne, tudi raziskava, ki jo je naredila analitična služba Državnega zbora, primerljivosti pač ne kaže. Ta je ugotovila zgolj to, da v nekaterih državah je, pri društvih, tudi število članstva pogoj. Ampak ugotovila je kaj - in samo ministrstvo je v proti koronski noveli to navajalo med obrazložitvijo - ugotovila je, da imajo na  Švedskem, Češkem in v Avstriji, pogoj 100 članov, kot eden od pogojev, da lahko pridobiš ta status in to so 3 države, na katere se, kot primerljive, sklicuje minister, ampak, jaz bom ministru povedal, da ima Avstrija 8,4 milijona prebivalcev, Švedska in Češka pa 10, mi pa 2. Po kateri logiki potem je proporcionalno ali primerljivo, da se pri nas število članov postavlja na 50, če je tam 100? Ne, oprostite, razlike so pet do, štiri do petkratne, kar bi pomenilo da, če že postavljamo te pogoje, pa niti zakonodajna služba ni našla več kot v petih državah, da ta pogoj imajo, ampak, če jih že postavljamo, potem menda bi bila primernejša številka 20, 25, če smo že pri tem. Vendar, pa bi moral pri tem številčnem pogoju, vendarle še nekaj dodati. Minister rad pove, da je je število dokaz, če hočete, indic tega, da društvo uživa neko legitimnost, ima neko legitimnost. Ne, jaz mislim, da tu gre za nek temeljni nesporazum. Društva, ki imajo status v javnem interesu in sodelujejo pri, ne vem, postopku recimo izdaje gradbenega dovoljenja, niso tam zato, da bi zastopala lokalno prebivalstvo, lokalno skupnost, neko vaško sredino, če hočete, ne, tam so zato in tak sistem imamo, da govorijo v imenu okolja. Sodelujejo v postopkih, v katerih seveda morajo prevladati pravo in stroka. Na podlagi tega odloča upravna enota, na podlagi tega odloča Agencija okolje, na podlagi prava in stroke, mora odločati ministru in edino na podlagi prava in stroke, sme odločati sodišče. Zakaj je torej pomembno, koliko članov ima to društvo? Sodelovanje javnosti, vaške skupnosti, skupine zainteresiranih - zato imamo drug instrument; sodelovanje civilne iniciative. Tisti, ki so neposredno prizadeti pri nekih investicijskih projektih že tako ali tako lahko neposredno sodelujejo kot stranka v postopku. Zakaj torej članstvo? Resnično mislim, da gre tukaj, na ministrstvu trenutno in pri tem amandmaju in pri podpori ministra, za konceptualno težavo, da se enostavno ne razume, da institut sodelovanja okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij v različnih postopkih, naj bodo gradbeni ali kakršnikoli drugi, da je cilj tega varovanje narave, okolja, govorjenje v imenu narave in okolja in ne v imenu nekega lokalnega prebivalstva. Zdaj, jaz se seveda z ministrom lahko strinjam in bi bil zelo vesel, če bi slovenska okoljevarstvena in naravovarstvena društva imela zelo številno članstvo, nobene težave s tem, ampak, glejte, članstvo v nobenih ali pa vsaj v veliki večini slovenskih društev, ni ravno zelo veliko, še zdaleč pa se ne na veliko plačuje članarina, kaj šele, da bi se na veliko hodilo na občne zbore. Mislim, vendarle, tu moram poudarit, kajne, leta 2020, kaj pa vem, mislim, da sem član enih sedmih društev, zelo aktivno sodelujem v razpravah, pomagam kot prostovoljec in podobno, ampak, oprostite, na občne zbore pa nimam časa hodit, kajne, in to postavljati kot pogoj, dandanes, ne, ko se ljudje vse lahko zmenimo elektronsko, uskladimo prek socialnih omrežij, nenazadnje, se mi zdi pretirano smiselno. Zdaj, drugič, za zavode se postavlja pogoj treh zaposlenih s 7. stopnjo. Zakonodajno-pravna služba je že povedala nekaj težav v zvezi z to mejo, kajne, ampak jaz bi izpostavil tole in ministra sem nenazadnje o tem že izzval pri proti koroni zakonu. Ko sodeluješ v postopku za izdajo ali okoljevarstvenega soglasja ali integralnega gradbenega dovoljenja, glavna naloga, v resnici na nek način je, da komentiraš poročilo o presoji vplivov na okolje. To poročilo pripravi presojevalec, ki ga najame investitor, zanj se sicer predvideva, da je neodvisen, ampak, najame ga investitor. No, izobrazbeni pogoji za tega presojevalca, ki pripravi poročilo, ki je osnova, ki je ekspert, ultima ekspert, če tako rečemo, je 6. stopnja. Zdaj, za te, da bi smeli komentirati to poročilo, skratka zavodi, od njih se zahteva tri ljudi z 7. stopnjo izobrazbe. Jaz sem ministru to že povedal, pa povem še tukaj, kajne, to je približno tako, kot da bi od Andreja Stareta zahtevali, da sme komentirati skoke Petra Prevca, samo če skoči dlje od njega. No, zdaj, verjetno, ni potrebno nadaljevati, da se vidi, kakšen absurd. Tretja zahteva, to, da ima ustanova 10 tisoč evrov. Tega sicer na veliko nismo problematizirali, iz razloga, ker ni ravno veliko ustanov, ki bi v Sloveniji se ukvarjale z naravo varstvom in okoljevarstvom, na področju naravo varstva ni nobene, na področju okoljevarstva je ena, ampak vendarle, v Sloveniji se povprečna ustanova ustanovi z 400 evri, kar pomeni, da se tukaj predvideva petindvajsetkrat več ustanovnega kapitala, kot ga imaš sicer. Kot drugo, imeti ustanovni kapital, to ni nek kapital, ki ga smeš porabiti. Minister ves čas opozarja, kajne, ti novi pogoji jamčijo kvaliteto sodelovanja, da ne bojo postopkov zavlačevali kar neki nergači, »nagajalci«, ki ne delajo kakovostno. Jaz 10 tisoč evrov ne jamčim za nobeno kakovost, ker 10 tisoč evrov pri ustanovah moraš imeti na računu, ves čas, to ne smeš porabiti za plačilo, to je ustanovno premoženje, ga imaš in s tega vidika, to ni premoženje, ki se ga uporablja. Lahko ga imaš, seveda, da ne bo pomote, ni nujno denarno, lahko je materialno, ampak, ni premoženje, ki ga uporabljaš za plačilo delavca, strokovnjaka, zato v resnici na noben način ne prispeva h kakovosti. Temi pogoji, kajne, in to smo poudarjali že pri proti koroni zakonodaji, kjer se je zadevalo gradbene pogoje, za tiste organizacije, ki hočejo sodelovati pri gradbeni zakonodaji, mislimo, da evidentno kršijo Ustavo iz več razlogov. Eno je, da je, že med samimi, temi tremi tipi pravnih oseb, za katere se postavlja pogoje, ker se postavlja pogoje, če ponovim, za društva, zasebne zavode in ustanove, se jih obravnava izrazito neenako. Pravne osebe, je seveda dovoljeno obravnavati neenako, če to izhaja iz narave stvari. Zdaj, ali njihove narave ali pa narave zadeve, o kateri govoriš. Tukaj, te utemeljitve ne vidimo. Dam primer, za društvo zahtevaš, da lahko ima status, če ima 50 aktivnih članov. To, finančno, z ničemer ne pogojuješ, njihove možnosti pridobitve statusa in sodelovanja v postopku. Od zavoda zahtevaš, da ima tri polno zaposlene s 7. stopnjo. Zdaj, predvidimo, kajne, da v nevladnih organizacijah nismo izkoriščevalci in ljudi z 7. stopnjo, ki so strokovnjaki, ne damo na minimalno plačo, pač pa jim damo neko povprečno, slovensko plačo, pomeni, da zahteva po treh zaposlenih in samo za stroške dela, to pomeni tam okrog 50 tisoč, med 50 in 60 tisoč, stroškov ali pa, zahteva po 50 do 60 tisoč premoženja, da lahko pridobiš status v javnem interesu. Zdaj, to je izrazita neenaka, neupravičeno neenaka obravnava dveh pravnih oseb. Zdaj, enako bi seveda lahko rekli za ustanovo, kajne. Z vidika obeh teh tipov pravnih oseb, skratka, se da prej vprašati, zakaj se zahteva to neko, finančno pogojevanje, če pri društvih ne, kajne, in obratno bi seveda, se da trditi z vidika društev, zakaj se pri društvu zahteva 50 članov, če se pri zavodih ne zahteva 50 podpornikov. Nenazadnje, bi lahko zahteva bila, da v kolikor zavod hoče sodelovati v nekem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali v kateremkoli drugem postopku, ki se tiče no, posega v naravo, da pač mora priložiti pisno izjavo petdesetih ljudi, posameznikov, da se s to pobudo strinjajo. To bi bilo primerljivo. To pa, da se nekje postavlja tako močan finančni, drugje pa ne, pa, smo prepričani, krši načelo enakosti. Enako, nenazadnje velja, ne, tudi, ampak to ne bom poudarjal, sem hotel, ampak je izpostavila Zakonodajno-pravna služba, da se krši načelo enakosti z vidika do tistih organizacij, ki pa so aktivne na drugih področjih – na področju kulture, na področju športa, na področju, prej sem omenjal, socialnega varstva, kateremkoli področju, nenazadnje, je mogoče… ker je na vsakem področju mogoče pridobiti status delovanja v javnem interesu, takšnih pogojev za status ne poznamo in, prej sem poudaril, od 47.-ih organizacij, ki status imajo, jih verjetno sodelovanje v postopkih, zanima kakšnih 5, morda 10. Ostali status hočejo, če tako rečem, so ga želeli imeti, ker na eni strani to jamči, da si kvaliteten in kot veste, kajne, vsak izmed nas, mislim, nič ni narobe s tem, če ti država »poštemplja«, da delaš kvalitetno. Tak status je pogosto pomemben tudi pri nastopanju v tujini, pri sodelovanju v tujini. Namreč, zlasti, če sodeluje z anglo saksonskim svetom, tam pogosto od tebe zahtevajo, da si »charity«, tako imenovani »charity« in to zanje pomeni ali izpolnjuješ neke posebne pogoje in si javno koristen. Tudi zato poskušajo te organizacije imeti ta status, kajne. In s tega vidika, kajne, glede na to, da k istemu aspirirajo organizacije na drugih področjih, seveda ni za razumeti kako, tukaj na tem področju, toliko strožji pogoji. Zdaj, jaz se z ministrom sicer, ker smo se o tem že pogovarjali, morda lahko strinjam, kajne, da bi…
Če lahko, če lahko samo malo prekinem? Jaz sem na začetku, preden sem dal besedo vam, spoštovani gostje, nisem želel bit nevljuden in omejevat razpravo, bi vas pa prosil, da se da v 10.-ih minutah… ta tema, jaz se zavedam in mislim, da se vsi zavedamo v tej dvorani, strnit in bi vas prijazno prosil, da se omejite, vsaj na enih 10 minut, no. Ne želim posegat, ampak, seveda, veliko poslancev je še tukaj, veliko še bo razprave danes in bi želel, no, da smo konkretni in da to strnemo v nek paket, predvsem spoštovani gostje. Ne želim pa bit nevljuden…
Goran Forbici
Hvala predsednik. Razumem, bom poskušal zaključiti v par minutah, no, ne bom pa v enem stavku, če dovolite. Ostal sem… Ja, okej… Pri vprašanju tega, kaj v resnici ti novi pogoji pomenijo. Zdaj, če, ne bi, in da pojasnim, kako ostri v resnici so, no, tudi za te, ki bojo na novo pridobivali status po 3., ne, po 3.A členu. Če ne bi bilo tega prilagoditvenega pogoja in bi tudi obstoječe organizacije morale izpolnjevati pogoje, ki jih bojo morale izpolnjevati nove organizacije, bi od 47.-ih organizacij, te pogoje izpolnjevalo 5 organizacij - tudi recimo Ribiška zveza Slovenije jih ne bi izpolnjevala, kajne, tako da jaz tu ne razumem ministra, ki, ali pa, tudi predlagatelje, ki kdaj rečejo, ne, ah, to kakšne marginalne organizacije, v resnici jih čistimo. Ne, mislim, oprostite. Ribiška zveza Slovenije ne bi izpolnjevala teh pogojev. 50 članov nima, na primer, niti Jamarska zveza Slovenije, kot zveza zvez. Zdaj, tudi s to prilagoditvijo v izvornem amandmaju, za te, ki status že imajo, da ne rabijo izpolnjevati pogojev za dve leti nazaj, pač pa samo na novo, naj bi še v danih razmerah še vedno izpadli Jamarska zveza, izpadlo bi Društvo Morigenos, ki se ukvarja z morskimi sesalci in je edino slovensko društvo, ki združuje strokovnjake s področja morskih sesalcev, kajne, in govorimo o ljudeh, ki so zaposleni na, ne vem, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi na Primorskem in podobno, izpadla bi tudi Mikološka zveza Slovenije, izpadlo bi - omenjal sem jih že – slovensko Odonatološko društvo, kajne, vsak dan se človek kaj novega nauči, to so specialisti za kačje pastirje, kjer so v upravnem odboru sami dr. biologije, specialisti za to, mislim da jih 6 in ne verjamem, da imamo v Sloveniji sploh več, kot 6 strokovnjakov za kačje pastirje in vsi so tam. Zdaj, jaz si ne predstavljam, kako minister pričakujemo, da bomo imeli v takšnem društvu 50 članov, če imamo 6 specialistov in, eden mojih kolegov je komentiral to zahtevo po 50, to samo pomeni, da bomo članstvo v društvih umetno pumpali, nič drugega. In če bi zdaj imeli tukaj osebe iz sektorja na MNZ, na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer pa pokrivajo društveno zakonodajo, bi rekli, bog ne daj, nočemo, da se nam v slovenskih društvih umetno pumpa članstvo. Želimo, da so razmere realne, da je pač v združenjih toliko, kot jih realno hoče biti v združenju. Zdaj pa, bom zaključil, predsednik, zaključujem. Videl sem tudi amandma na amandma. Ta je v resnici zadeve, če gledam z vidika reza, je seveda, prinašajo manjši rez. Rešujejo še nekaj več od tistih, ki status trenutno imajo in zdaj, z vidika poraza lahko rečem, ne, ja, pač bo malo manjši, udarec je malo manjši, upam, da razumete, da se za to ne bom zahvalil, če me namesto - kako naj rečem - s sekiro, udarijo pa z manjšim kladivom, kajne, vseeno se mi zdi, da je treba poudariti, da gre za, še vedno za udarec, pa čeprav je ublažen, to je pa treba priznati, za to spremembo je boljša, no, kot izvorni amandma, tu ni nobene dileme. Predvsem bi pa izpostavil tole, kajne. Prvič; mislim, da na način, absolutno, kako se je to pripravljalo, ni bil pravi in ni konstruktiven in bi si želel, ker vsi pričakujemo, da se sedaj ista razprava ali pa ista poteza, zgodi še v Zakonu o varstvu okolja, da se takrat usedemo, vendarle in pogovorimo. Ne pravim, da bomo nujno našli skupno besedo in da se bomo strinjali glede vsega, ampak verjamem, da kot razumni ljudje, ki se vsi zavedamo, da anomalije obstajajo in da jih je potrebno odpraviti, pa vsaj nekaj kompromisov lahko najdemo. Kot drugič; jaz mislim, da ti, katerakoli sprememba že bo, ne bo odpravila anomalij, o katerih govori minister. Prvič, večina tistih, ki je ustavljala investicije, to sem želel poudarit, bodisi na tretji osi, bodisi v Brežicah, niso naravovarstveniki, pač pa, prvič, okoljevarstveniki, to jih sploh ne zadeva. Drugič, so društva, z zgolj zviševanjem števila članov ne bomo rešili nič. Zgodilo se bo zgolj to, da bo…
Bi prosil, no, spoštovani…
Goran Forbici
Zaključujem. Samo še dva stavka. Da bo, ne vem, drugi teden šel ven poziv vsem »nevladnikom«, včlanite se v vsa društva, kajne in bomo tudi te pogoje izpolnjevali. Težavo, ki jo imamo, je v kvaliteti dela. Jaz se strinjam. Kdor sodeluje v upravnih postopkih in, torej jih lahko podaljšuje in komu pokvari kakšne načrte, mora delovati kvalitetno. Tega problema, da med nami seveda imamo kakšna društva, kakšne, tudi zavode, nenazadnje, ki pa mogoče ne delajo dovolj kvalitetno, s tem rešitvami sploh ne naslavljamo. Vprašanje je sicer, ali jih sploh že moramo nasloviti, ali jih je potrebno? Ker vse anomalije bi že zdaj lahko odpravilo Ministrstvo za okolje in prostor, kajti to je tisto, ki status podeljuje in ga lahko kadarkoli, ko prihaja do zlorab ali ko organizacija ne deluje dovolj strokovno, tudi odvzame. Predsednik, hvala.
Hvala tudi vam. Zdaj, preden dam naslednjemu besedo. Jaz bi želel, jaz želim bit, ne želim niti prekinjat, preden pa nadaljujemo, bi pa želel opozorit, no, da se ne spuščamo, da imamo tu ministra, da imamo Zakonodajno-pravno službo, da imamo poslanke in poslance, iz cele Slovenije, iz različnih strank in da se ne spuščamo zdaj v… Imamo pa tudi vabljene cenjene goste, ki prihajate iz različnih institucij. In mi želimo zdaj vas slišat, ne zdaj, iti v duel z ministrom, z Zakonodajno-pravno službo ali pa s katerim od poslancev. Najprej želimo vas poslušat. In, nočem bit nevljuden - še enkrat ponavljam – bi vas pa prosil, no, da se omejite vsaj na enih 10 minut. Jaz mislim, da se da strnit vaše strokovno mnenje v nekih 10-ih, 12-ih minutah. Pa, izvolite, naslednji. Izvolite.
Rok Rozman
Dober dan še v mojem imenu. Moje ime je Rok Rozman, iz nevladne organizacije Leeway Collective, sicer pa, bolj poznan mogoče kot Balkan River Defence. Poslanke, poslanci, minister, vsi gostje, najprej lep pozdrav. Glede na vse povedano s strani mojega kolega, bom jaz res kratek. Ne bom operiral s številkami, bom pa operiral s čustvi pa s tistim, kar je prav. Sem v bistvu, čeprav sem iz nevladnih vod, prihajam v imenu narave, zato ker pač narava v tem svetu nima glasu. Ampak, ker vem, pa me malo skrbi, da to zna bit majčkeno preveč abstrakten koncept, se bom vseeno postavil kot predstavnik ljudi. Tistih ljudi, ki jih večina izmed vas ni videla, ko smo stali tamle na dežju, uro pa pol, z res domiselnimi transparenti, z res dobrimi nameni in z neko energijo, ki je pa dala vedet nekaj zelo pomembnega – da politika, taka ali pa drugačna, ki se je trudila ljudi iz Slovenije nekako delit ves ta čas, odpoveduje, na področju narave in to se zdi zelo pomembno. Ker v zadnjih mesecih ste se lotil ali pa dopustil slovenski družbi vzet vse, kajne, od kulture, dostojanstva, še kančka zaupanja zdaj, zdaj smo pa šli še na naravo, kajne. Najprej že, prej omenjenim, tem spornim 42. členom novega korona zakona, zdaj, danes, prav tukaj, pa še s predlogom amandmaja, k temeljnemu aktu ohranjanja narave v Sloveniji, k Zakonu o ohranjanju narave. Ja, znašli smo se v krizi, vsi skupaj, in mislim, da nam je ta kriza dala eno klofuto okoli ušes in na srečo, je bila zelo nežna, ampak, mislim, da je pa to sporočilo, tega udarca, dokaj jasno – čas je, da postanemo malo bolj skromni, ne pa še bolj požrešni. Govorim o vseh, ne samo o politiki, o poslancih, ampak tudi o ljudeh, tudi o meni. Ampak ne, kajne, mi bomo šli na vse še z večjo žlico. Zdaj bomo napadal še gozdove, travnike, polja, skalne stene, reke… Ne vem, ali bomo vse požagal, zajezil, zazidal, pa dal v beton? Ne vem. Mislim, da se nas tiče vseh. Opravičujete pa to s tem, da bo to rešilo gospodarstvo, kajne, ampak jaz mislim tako, če ima gospodarstvo problem, naj ga pač rešuje gospodarstvo. Mislim, da Slovenci smo kot narod zelo iznajdljivi in mislim, da bojo tisti mladi, ki se s tem ukvarjajo, že našli rešitev. Pa da se vrnem nazaj. V kratkem boste glasovali o amandmaju, ki je v bistvu sprožil nekaj, kar se še ni zgodilo. Mi vemo za vsaj 8 tisoč posameznikov, ki so poslali e-pošto na naslove poslancev tega odbora. Vem, da je bilo to zelo neprijetno, ampak, drugače nismo bili slišani, smo se poslužil te možnosti. Jaz bi raje kakšne druge se poslužil. Ampak, kot vem, je to največja številka, daleč največja številka v zgodovini te naše prelepe države, se pravi ljudi, ki so se obrnili na vas direktno. In v bistvu, gre tu za pravice nevladnih organizacij, ampak, tako, kot je že kolega poudaril – one so edine, ki lahko pravno formalno zastopajo naravo in zato se pač postavljamo za njih. Zato ne bom našteval številk, pa šel v statistike še enkrat, ampak vas v imenu dreves, postrvi, žab, jazbecev, če hočete, metuljev, pa predvsem ljudi, pozivam, pa vam polagam na srce, res, da dajte, preden vzamete te glasovalne naprave v roke, dajte še enkrat pomislit, dajte prosim pomislit na otroke, na vnuke, na ne vem koga, pa tudi nase, na konec koncev, gre za res pomembno stvar in veliko ljudem je res, res mar in ne bi radi, da se še bolj drega v osje gozde, kakor se že. Mislim, da je naša družba, slovenska družba, zrela, da se pogovori o tem, pa upam, da ste tudi vi zadosti zreli, da se zavedate pomembnosti tega vprašanja. Za konec pa mogoče eno, o razvoju, ki nam zmeraj očitajo, da smo proti razvoju. Ta ni moja, to je rekel Doug Tompkins, en možakar, ki je v bistvu uspel rešit večino Patagonije, pa na koncu utonil v kajaku, 3 leta nazaj. On je rekel, če je razvoj hoja naprej, pa nas ta hoja naprej pripelje do prepada, ali bomo naredil še en korak, pa padli v prepad ali se bomo obrnil za 180 stopinj, pa pač šli v drugo smer in istočasno še kar hodil naprej? Mislim, da je čas, da se majčkeno obrnemo, pa skupaj najdemo to pot, da nehamo z vsemi temi negativnostmi, pa da staknemo glave, pa se primemo pozitivnosti. Še enkrat, bodite razumni, pa uporabite srce. Hvala.
Hvala tudi vam. Naslednji… Želi še kdo besedo? (Ne.) Kolega Luka Mesec.
Okej, ja, najlepša hvala za besedo. Saj, k temu, kar sta zdajle oba gosta povedala, ni veliko dodat. Jaz bi mogoče začel takole. Zdaj, v tej Vladi, tudi jaz vidim, da se nekako združujeta dva interesa, ki nasprotujeta nevladnih organizacijam. Zdaj, po eni strani, včeraj sem bral nek zapisa, ki naj bi ga napisal Bojan Križaj, ampak, potem se je izkazal, da to ni Bojan Križaj, ampak ga je nekdo lažno podpiral, je govoril nekako v tem smislu – nevladne organizacije so otroci neke privilegirane bivše jugo elite, ki zdaj pač vlečejo tukaj neke državne seske in so pripeti pač na naš davkoplačevalski denar. To govori, na žalost, pač en del slovenskega političnega prostora. Na drugi strani imamo tako imenovan gospodarski del, ki govori ali pa vidi, nevladne organizacije predvsem kot neko napoto, kot neko oviro – mi hočemo nekaj zgradit in potem se tam pač neki »nevladniki« pokažejo, odprejo ustavni oziroma upravni spor in zaustavijo naš projekt. Se pravi, po eni strani so  (nadaljevanje) nevladniki v očeh nekaterih iz vladajoče elite prvorazredni, nek ideološki ne bodi ga treba, po drugi strani so kot češ neka ovira napredku. Ampak kot ste lahko slišali sedajle niso ne eno, ne drugo. Nevladniki so organizacije in na stotine jih je po Sloveniji, ki zagovarjajo nek javni interes. Bodisi je to javni interes glede narave, glede okolja, glede zdravja, glede kulture, skrbijo za dogajanje po Sloveniji. Skrbijo zato, da so slišane tiste družbene skupine, ki jih kapital pač noče slišati ali pa, ki jih tisti, ki nastopajo v imenu kapitala radi spregledajo. Narava, kot ste slišali, nima glasu in nevladniki govorijo v imenu narave. Ko nekdo hoče nekaj zgraditi, recimo, jez, zajeziti reko, jo pozidati, morate vedeti, da je to na drugi strani to neko uničenje. To pomeni uničenje pač nekega življenjskega okolja za različne živalske in rastlinske vrste, to pomeni uničenje nekega ekosistema, to pomeni zmanjšanje biodiverzitete, in tako naprej. Če se pogovarjamo o tem, da naj bi bila Slovenija še naprej demokratična družba je minimum, ki ga moramo zagotavljati to, da sta vsaj obe strani prisotni, da sta obe strani slišani. Tako tisti, ki hočejo nekaj zgraditi, kot tisti, ki opozarjajo na to kaj tak napredek prinaša. Mi pa sedaj in to v času, ko vsi govorijo o podnebnih spremembah, ko vsi govorijo o tem, da je človeštvo, kot je kolega rekel, prišlo do tega prepada, kjer bi se moralo začeti spraševati, če je ta napredek, ki smo ga doslej poimenovali napredek sploh še vzdržen, ali bi se morali za 180 stopinj obrniti, smo pa dobili v bistvu v vladi neko mišljenje, ki bi prej sodilo tam nekje v 20. stoletje, prvo, drugo polovico 20. stoletja, ki pa vidi prihodnost človeštva točno v tem industrijskem, betonskem napredku. Treba je vse pozidati in odstraniti vse ovire takemu napredku. V prvi vrsti so sedaj to politične ovire. In nevladniku tukaj v očeh teh ljudi nastopajo kot politična ovira. Treba jih je odstraniti zato, da bomo lahko zidali. Treba jih je odstraniti zato, da bodo imeli naši projekti gradbeni projekti prosto pot. Ampak kot rečeno, to na drugi strani pomeni neko uničenje. To na drugi strani pomeni, da glas narave ne bo slišan in to pomeni, da nas pred prepadom ne bo nihče opozarjal, da naslednji korak lahko pomeni padec v prepad. Jaz verjamem ministru Vizjaku, da kakšne države imajo tako urejeno, predvsem tiste, ki so demokracijo precej pristrigle, nam vzhodna soseda, recimo. Ampak države, ki se imajo za demokratične se pa ne morejo zadovoljiti s tem, da je pogoj demokracije samo to, da imamo več strank v parlamentu, pogoje demokracije je to, da so lahko državljani aktivno udeleženi v državljansko življenje in da lahko aktivno soodločajo o tem v kakšni družbi naj bi živeli, kam naj se ta družba pomika in kaj napredek pomeni. In jaz v imenu vseh teh državljanov, v Sloveniji jih je na tisoče, ki so vključeni v različne nevladne organizacije, nikoli ne morem pristati na to, da se njim to z Ustavo zagotovljeno pravico odreka. Mislim, da bi si kvečjemu za svoj angažma zaslužili pohvalo, nagrado. Namreč, ta angažma je ponavadi prostovoljen, slabo plačan in opravljajo družbeno koristno delo, zato tudi imajo statuse društev v javnem interesu. Namreč, opozarjajo na tiste stvari, za katere je kapital slep in gluh. Iz teh razlogov bom glasoval proti amandmaju.   (nadaljevanje) Zakon bi lahko podprli, tak kot je bil predlagan s strani Vlade, ampak ker ste vanj vtaknili amandma, ki poskuša onesposobiti nevladne organizacije, pa ne govorimo samo o tem katera nevladna organizacija lahko sodeluje v upravnih postopkih, kot ste slišali v mnenju Zakonodajno-prave službe, se posega v bistveno širši spekter pravic svobodnega združevanja in zbiranja. Na to pa kot demokrat in mislim, da tudi vsi drugi tukaj, ki se imate za demokrate in ste za pluralistično družbo, nikakor ne morem pristati. Pod pogojem, da se amandma v kakršnikoli obliki že je umakne lahko zagotovimo tudi glasove Levice za ta zakon, sicer pa bomo nasprotovali tako amandmaju kot samemu zakonu in smo na strani tistih, ki pravijo, da je tak amandma primeren za ustavno presojo oziroma za presojo na Ustavnem sodišču.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih…/ oglašanje iz klopi/ Gospod Pavšič, se opravičujem, sem prej mislim, da ste prijavil k razpravi. Izvolite.
Ja, seveda sem se prijavil k razpravi. Vsi…
Ni še razprava…
O, potem se pa opravičujem, če sem preskočil…
Prehajamo na razpravo in glasovaje o posameznih členih in vloženih amandmajih v drugi obravnavi obravnavnega predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo pet členov odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predlaganega zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi najprej opravili glasovanje o vloženih amandmajih, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Zato prehajamo na razpravo o amandmajih. Prvi je prijavljen gospod Šiško.
Hvala lepa. Moj amandma oziroma amandma Slovenske nacionalne stranke ste vsi dobili v predal oziroma je viden vsem. Bom pa malo pojasnil zadevo, da bo za te nevladne organizacije, ki so tukaj zraven mene, malo bolj jasno.  Poglejte, začel bom, »Vojna napoved ohranjanju narave«. To je gospa Maja Prijatelj tala v tiskano zadevo, na spletu je objavila. S tem, ko se je vprašalo gospoda Jelinčiča in je odgovoril, samo do tukaj piše v tiskani izdaji, »Od kod vam te ideje.« Tisto, kar je bilo na spletu objavljeno naprej niso zapisali v tiskani del. In piše: »V Slovenski nacionalni stranki že od samega začetka nasprotujemo tako imenovanim okoljevarstvenikom, ki jim gre, razen izjem, zgolj za postranski zaslužek, če želi kdo ščititi naravo se bo lahko organiziral na drugih temeljih.« In sedaj če se navežem naprej, odkar sem v tem zboru, spoštovani okoljevarstveniki, postavil sem nič koliko pisnih vprašanj, postavil sem nič koliko ustnih vprašanj, tako da ne zavajati ljudi, tako kot novinarji znajo zavajati, tako kot tisti moj, da ne bom povedal, v narekovaju, kaj je bilo lansko poletje, ko niso cele zgodbe napisali, samo tisto glavno, ko je bilo potem po celih medijih, po celem svetu napisano. Tako da prosim, preverite zakaj smo vložili ta amandma. Vložili smo zaradi tiste »boge« ribice dol v Hidroelektrarni Mokrice, ki od okoljevarstvenikov, ne od vas, ker ne vem če ste bili zraven, ki ste tukaj prisotni, od tistih, ki so doli pritožbe delali na hidroelektrarno ne vem, če so jo videli.   (nadaljevanje) In so ustavljali največji zaključni projekt za hidroelektrarno. To je bil temelj, da smo mi dali amandma tukaj notri. Seveda danes smo dobili na klop amandma na amandma. In tukaj se bom jaz ustavil, ker bo sigurno danes še burna razprava in mislim, da bo tudi tisti, ki je dal amandma na amandma še kaj več povedal. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
Hvala, kolega Šiško. Besedo dajem Mateji Udovič, za njo se naj pripravi Tadeja Šuštar.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Samo en rahel popravek, Udovč. En lep pozdrav vsem nelvadnikom, ki so danes tukaj z nami in vsem nevladnim organizacijam, ki so nam sporočali sporočila, da se moramo zavzeti za naravo. Vseli me, da je koalicija na pobudo in predlog Stranke modernega centra sklenila, da skupaj predlagamo amandma na amandma k 3. člena Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke k predlogu zakona o spremembah zakona o ohranjanju narave, ki ste ga vsi prejeli na mizo ob začetku 2. točke.  V 3. členu se v spremenjenem 137. členu doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave tudi nevladna organizacija oziroma zveza nevladnih organizacij, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 2. do 4. točka tega odstavka. Če ima z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, ima z Republiko Slovenijo ali samoupravno lokalno skupnostjo sklenjeno koncesijsko pogodbo o upravljanju zavarovanih območij, organizira enote službe in druge operativne sestave za opravljanje nalog zaščite, reševanje in pomoči oziroma javne službe na podlagi odločitve pristojnega organa, lokalne skupnosti ali državnega organa. Nevladna organizacija oziroma zveza nevladnih organizacij pogoj izkaže s predložitvijo sklenjene koncesijske pogodbe oziroma sklenjene koncesijske pogodbe njenih članov ali dokazil, da opravlja oziroma njeni člani opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma pogodbe o upravljanju javne službe. Dosedanji šesti do sedmi odstavek postaneta sedmi do osmi odstavek.« Predlagani amandma Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke za nevladne organizacije spreminja pogoje za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Predlagatelji amandmaja opozarjamo, da bi lahko na novo predlagani pogoji glede števila članstva, števila zaposlenih ali premoženja s katerim razpolagajo nevladne organizacije povzročili, da bi status lahko izgubile tudi nekatere pomembne nevladne organizacije, ki upravljajo z naravnimi viri, kot so na prime ribiške družine ali pa njihove krovne organizacije Ribiška zveza Slovenije. Ribiškim družinam namreč ni potrebno izpolnjevati pogoja oziroma nimajo predpisanega števila 50 članov za sklenitev koncesijske pogodbe. Zakon o sladkovodnem ribištvu namreč omogoča sklenitev dolgoročnih koncesijskih pogodb, pri čemer je število članov društva lahko nižje od navedenega. Prav tako pa zakon tudi ne določa tako strogih pogojev glede pobiranja članarine ali udeležbe na zborih članov. Slednje bi pomenilo, da bi te nevladne organizacije najprej izgubile in kasneje ne več mogle pridobiti omenjenega statusa, zaradi česar bi bile izključene kot stranski udeleženec v upravnih postopkih, ki zadevajo vodotoke s katerim upravljajo oziroma upravljajo z ribiškimi okoliši na teh vodotokih. Še posebej pa v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo hidroelektrarn. V zvezi s tem velja opomniti tudi na primer na nevladne organizacije, ki imajo status v javnem interesu, na primer na področju kmetijstva, kot so Čebelarska zveza Slovenije in čebelarska društva. Slednja so predvsem zainteresirana za ohranjanje območij medovitih rastlin oziroma območij kamor vodijo čebelje družine na pašo.   (nadaljevanje) Tudi tem velja dopustiti možnost, da lahko pridobijo status na podlagi ohranjanja narave in da s tem lahko sodelujejo v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte, ki imajo vplive na okolje oziroma na pasišča. Opozoriti pa želimo tudi na nevladne organizacije, ki opravljajo jasno službo na področju zaščite, reševanja in pomoči oziroma jamarsko reševalno službo, podvodno reševalno službo, gorsko reševalno službo in tako dalje. Tudi jamarji, če jih vzamemo za primer, bi lahko izgubili status delovanja v javnem interesu na področju ohranjana narave, saj na primer zakon o varstvu podzemnih jam posebej za to področje ne določa tako strogih pogojev, kot so predlagani z amandmajem Poslanske skupine SNS.  In na koncu seveda velja omeniti tudi nevladne organizacije, ki upravljajo z zavarovanimi območji. Zavarovanimi območji z naravnimi vrednotami ali ekološko pomembnimi območji je eden najpomembnejših ukrepov ohranjanja narave. Zavarovana območja lahko ustanovi država ali občina, za upravljanje pa se lahko podeli tudi koncesija nevladnim organizacijam, ki izpolnjujejo pogoje določene s tako imenovano koncesijsko uredbo, ki so ponavadi drugačni, kot jih predpisuje zakon za pridobitev statusa v javnem interesu. Zato bi bilo smiselno, da se slednjim že zgolj zaradi dejstva, da upravljajo z varovanim območjem dopusti možnost, da pridobijo ta status. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Besedo ima kolegica Tadeja Šuštar, pripravi se pa kolega Robert Pavšič.
Predsedujoči, hvala za besedo. V zadnjem tednu se je naredil cel pogrom nad amandmajem zakona o ohranjanju narave. Meni kot biologinji je res težko poslušati vse očitke kolegov biologov, ki pravijo, da amandma popolnoma uničuje nevladne organizacije. To preprosto ni res. Nanaša se predvsem na pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. Na ta amandma lahko pogledamo tudi z drugega zornega kota. Kot priložnost za vse nevladne organizacije, da se okrepijo, da se podobne organizacije združijo, ki recimo zagovarjajo iste interese, da pridobijo več članov oziroma spodbudijo člane, da plačajo članarino. Ničesar sicer ni v zakonu napisanega o višini članarine. Ta je lahko tudi, ne vem, 1 evro, kar sicer ne predstavlja prevelikega finančnega bremena. S tem se tudi pokaže, ko morajo ljudje nekaj dati iz svojega resnost članstva. Veliko je tudi govora o številu članstva. Za resno organizacijo, recimo jaz jemljem Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. To jim verjetno ne bo problem, da pride na skupščino 50 članov. Če pa obstajajo recimo tri organizacije, ki zagovarjajo podobne interese, pa se lahko združijo in jim verjetno tudi ne bo problem pridobiti teh 50 članov. Seveda pa se navedeni pogoji aktivno članstvo in članarina veljajo le za organizacije, ki statusa delovanja v javnem interesu še nimajo in bodo za to zaprosile. Tiste, ki status že imajo pač, ti pogoji so veljali že prej, ko so zaprosili za ta status. In te organizacije, ki status že imajo lahko v pol leta skličejo skupščino in pač dokažejo število članov. V Sloveniji je po podatkih krovne mreže nevladnih organizacij Slovenije nevladnih organizacij 28 tisoč. Število pa se vsako leto poveča za 500. Če upoštevamo samo aktivne nevladne organizacije je teh še vedno 27 tisoč. Iskreno verjamem, da se znotraj tega števila nevladnih organizacij najdejo organizacije, ki so si sorodne, ki zastopajo enake interese in bi se lahko združile. Nenazadnje smo vsi ponosni na našo lepo Slovenijo in želimo, da se taka tudi ohrani. Moramo pa seveda najti ravnovesje med ohranjanjem narave in tudi drugimi projekti. Nevladne organizacije so velikokrat obravnavane na način, da samo nagajajo in zaustavljajo projekte. Veliko nevladnim organizacijam se s tem dela krivica, saj je veliko takih, ki res s srcem in z dušo sledijo ohranjanju in proučevanju narave.   (nadaljevanje) Poznam kar nekaj takšnih organizacij. Vendar pa so med njimi tudi kukavičja jajca, katerih namen je izsiljevanje. Dokler ne dobijo kuverte bodo vlagali pritožbe in zaustavljali projekt, po prejetju denarja pa bodo dali zeleno luč za gradnjo. Slednjim je neformalno pred nedavnim potrdil eden od poznavalcev področja. Z amandmajem želimo dati veljavo tistim organizacijam, ki delajo dobro in jih narava skrbi. Omejiti pa želimo organizacije, ki bi namenu služijo le po imenu, zadaj pa so veliki finančni interesi. Vesela sem, da smo znotraj koalicije našli rešitev tudi za organizacije, ki so bile iz amandmaja SNS izpuščene. To so Ribiška zveza, Čebelarska zveza, Jamarska zveze in Podvodna reševalna služba. Sama sicer nisem članica tega odbora, vendar kot biologinja amandma podpiram, saj si želim, da se pravim nevladnim organizacijam vrne ugled. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima kolega Robert Pavšič, pripravi naj se mag. Andrej Rajh.
Najlepša hvala, predsednik. No, pri vseh teh razpravah do sedaj moram najprej zelo globoko vdihniti in se malo pomiriti, ker smo vsi verjetno, ko to poslušamo, blizu tega, da nam vrže vse ventile ven.  Opozorili ste gostujoče na približno 10 minut časa, kar je z vso zgodovino društev, ki so včasih budila narodno zavest in krepila narodno zavest, danes pa delujejo na mnogih področjih malce ponižujoče, sploh ko govorimo o tako pomembnih zadevah kot je Zakon o ohranjanju narave in amandma, ki je bil vložen, sploh le pomislimo na prakso zadnjih nekaj dni, ko serijsko obravnavamo vsebine, ki so proti Poslovniku, proti zakonu in ki so neustavne. Saj potem ni čudno, da nam bo včasih in počasi tudi nam začelo res popuščati vsi ventili, ker to je preseglo že vsako mero. In sedajle ko poslušam kolegico, no sedaj je šla ven, ker v bistvu razprava ni več pomembna, je potrdila, da je amandma usklajen v koalicija, Vlada se z njim strinja in mi lahko danes ropotamo in govorimo karkoli hočemo, se vam opravičujem, danes bo izgleda amandma potrjen. Mene ni prepričalo 10 tisoč plus mailov, ker bi bil dovolj eden. Ker ko prebereš tole iz enega povsem benignega zakona, ki ga je vložila vlada, se potem temu priključi en maligen amandma. In sedaj ste ga uskladili in z nekaj popravki rešili celo zadevo. Jaz se opravičujem, to je nesprejemljivo. Zakaj? Popolnoma jasno je iz vseh dosedanjih nastopov aktualne vlade in aktualne koalicije, da gre pri vsem tem ne za kakšne višje leteče cilje, ampak za povsem odkrit obračun z nevladniki. Nevladniki, ki so včasih oziroma v preteklosti opozarjali na sporne projekte, za katere pa je imel minister Vizjak še poseben interes. Javni interes je pravni interes. In če vzamemo javni interes izgubimo tudi pravni interes, potem pa tile gospodje, ki ne delajo za tistih par nekaj evrov, ampak delajo za nekaj višjega, izgubijo svoj smisel. In to je tisto, kar danes nekaj sto ljudi na dežju demonstrira pred parlamentom. Skozi te krizne razmere, skozi ne vem kakšno ustvarjanje ne vem kakšnih scenarijev kaj vse se nam lahko zgodi, mi moramo zagnati gospodarstvo. Ja, ga moramo, ampak ali moramo pri tem tudi vse, kar smo do sedaj dobrega naredili, uničiti? To je ključno vprašanje.  Napoved tega obračuna z nevladniki smo slišali že v predstavitvenem govoru ministra Vizjaka. Epidemija pa mu je ta naskok le olajšala. Izključili so varovalke, potrditi smo jih morali v tem državnem zboru, pa smo bili mi proti.   (nadaljevanje) In minister se zaveda, da v nekem regularnem postopku takšen predlog nikakor ne bi šel skozi. In okoliščine v katerih se nahajamo bo seveda ministrstvo izkoristilo za pospešitev takšnih spornih projektov.  Da minister, to sedaj pa so moje domneve, ni dobil podpore v koaliciji sami in se je za to za vložitev tega amandmaja dogovoril z nominalno opozicijo, ki je tudi ta moment ni več v tej dvorani, ne čudi. Stranka SMC je imela v mandatu prejšnje vlade, torej v vladi Marjana Šarca na Ministrstvu za okolje in prostor ministra Lebna in nato ministra Zajca. Oba, to je treba jasno poudariti, sta zasledovala cilj varovanja okolja ter skupne odgovornosti za stanje v okolju. Po mnogih letih je vlada Marjana Šarca, kar priznavajo tudi nevladniki, naredila velik korak naprej pri skrbi za naravo. SMC kot del trenutne koalicije ni prevzel ministrstva za okolje in prostor. Seveda kako ste si razdelili resorje seveda ni stvar opozicije, je popolnoma vaša pravica. Je pa treba priznati, da minister za okolje in prostor gospod Vizjak še vedno ravna kot minister za gospodarstvo, ki pa to že dolgo več ni. In to je potrdil pravzaprav tudi danes. Minister za okolje, če mene vprašate, bi moral stati prvi v vrsti, ko gre za okoljska vprašanja. Vi ste pa danes govorili o tem, kako je potrebno uskladiti okoljske in gospodarske interese. To morata delati dva ministra v dogovoru eden z drugim. Če pa mi minister za okolje reče, da je pa to treba uskladiti je pa to…, lahko si pogledate magnetogram, gospod minister, komot. Lahko počakamo, da ga spišejo. Točno to ste rekli. Vsi alarmi bi morali zazvoniti. Jaz upam in sklepam, ampak potem kar sem slišal, pa to globoko dvomim, da Poslanska skupina SMC amandmaja Poslanske skupine SNS ne bo podprla, bo pa zanimivo videti, kako bodo glasovali o zakonu o celoti. Ampak saj kot pravim, lahko predvidevam, iskreno pa dvomim. Lahko bi še bolj šel v preteklost, bom počakal, da vidim kako se bo razvila današnja razprava.  Bi pa zaključil, po mojem, o razlogih zaradi katerih so spet danes pred parlamentom ljudje, ker politika se je v 30 letih do sedaj že velikokrat izkazala za zelo učinkovito, ko se je govorilo o okolju. Malo sem sarkastičen, da ne bo izpadlo, dato res mislim. Seveda če en navaden občan nekaj gradi, mogoče en čebelnjak tam na robu gozda ga bo hitro moral porušiti, če ne bo mogoče ene zadeve. Ko pa gre za velike infrastrukturne projekte, če se najdejo veliki investitorji z več milijoni evrov, se pa hitro najde neka kreativna pot s katero se lahko tudi sporne projekte hitro spravi in obudi k življenju. In tukaj so nevladniki tisti, ki prevzamejo in igrajo ključno vlogo okoljske policije, zato ker je politika zatajila. Ali kateri med njimi to zlorabijo? Seveda. To so se tudi sami strinjali, ko smo poslušali gostje. Ampak ali moramo zato iz tega postopka izključiti prav popolnoma vse? Spet postajamo prestrogi zaradi tega, ker nekaj posameznikov te zadev izkorišča. Pa se spomnimo samo na razpise raznih referendumov glede infrastrukturnih projektov, ki so imeli poleg tudi nekatere okoljske izzive pripisane, izvlečene, razvlečene ali pa kako naj jim rečem, pa tudi referendum smo izpeljali zaradi tega.   (nadaljevanje) In ja, nevladniki govorijo, treba je posodobiti zakonodajo, treba je posodobiti pravila, ampak ali tako, da v času krize sprejemamo korona zakon, potem dobimo na mize benigen zakon zaradi nekih nomotehničnih uskladitev z evropsko zakonodajo, potem pa skozi zadnja vrata vleti pa tisto, kar dejansko je današnji spor. Treba je spremeniti zakonodajo, ampak ne na tak način. Pozvali so vas k dialogu. Jaz sem prepričan, da je dovolj razuma na eni strani in na drugi strani, da bi lahko našli rešitev, ki bo ustrezna za vse. To je pa tisto, kar politika je. Ne pa riniti z glavo skozi zid in narediti to, kar boste naredili danes, preglasovali nas boste. In preglasovali boste tistih 10 tisoč elektronskih pošt in nekaj sto ljudi, ki je danes kljub dežju pred parlamentom in nekaj tisoč ljudi, ki se s tem strinja po Sloveniji. Seveda pa tudi se bo nekaj tisoč ljudi strinjalo z vami. Politika je na žalost v tem postopku izgubila zaupanje. In s takimi dejanji to nezaupanje samo še bolj poglabljate, namesto da bi stopili nasproti, pa bi dobili tudi podporo opozicije, boste trmasto vztrajali na svojem prav. Zato politika ne more in ne sme normativno določati kdo ima pravni interes. Zato obstajajo druge inštitucije. In upam samo, da bodo imeli kolegi iz SMC dovolj hrbtenice, da bodo podprli oba ministra, ki sta v prejšnjem mandatu svoje delo opravljala tako, kot je treba. Minister za okolje je prvi, ki mora zaščititi naravo. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Besedo ima mag. Andrej Rajh, pripravi se… Se opravičujem, v imenu predlagatelja mag. Andrej Vizjak.
Andreja Bizjak
Spoštovani poslanec, kar nekaj tega ste povedali in je prav, da se odzovem. Seveda jaz razumem, da spravljate diskusijo v tem parlamentu iz neke vsebinske ravni na bolj ideološko politično. To je pač čisto normalno in legitimno. Ampak jaz vam res želim povedati, da nam je Evropska komisija nedavno napovedala padec gospodarske rasti v letošnjem letu za 7 %, da Urad za makroekonomske analize napoveduje prav tako čez 8 % padec in da so to največji padci v zgodovini, kar Slovenija sploh obstaja. Tega nismo doživeli še nikoli. Vlada je seveda odgovorna za pripravo določenih ukrepov za spopad s posledicami tega. Nenazadnje je gospodarstvo tisto, ki v državi polni proračun oziroma vsi ustvarjalni ljudje pod naslovom gospodarstva. To polni proračun in od tega živijo številni podsistemi naše družbe, zdravstvo, šolstvo in seveda celotna vlada, spoštovani, je odgovorna za to, da v tako težkih časih naredimo vse, da gospodarstvo okreva kar se da nemoteno in kar se da v skladu z možnostmi. Sodu je izbilo dno, ko se je ena nevladna organizacija iz Novega mesta, okoljska sicer, ne naravovarstvena, pritožila na izdano gradbeno dovoljenje za projekt, ki ga pravzaprav enotno podpira celotna Koroška. To je za začetek gradnje tretje razvojne osi. Pritožili so se iz, po moji oceni, predvsem namišljenih razlogov. In takih primerov je še nič koliko. Poslanec Šiško je omenil tudi enega dol. Nekaj sto milijonov evrov projektov, ki bi lahko plemenitili delovna mesta v Republiki Sloveniji in zagotavljali denar v teh negotovih časih družinam zaposlenih stoji zaradi takih in drugačnih procesnih ovir, ki jih povzročajo ne samo, temveč tudi malo številčne nevladne organizacije. Zakaj smo oziroma sem se tudi osebno odločil, da podprem ta amandma? Predvsem zaradi tega, ker menim, da v skupini posameznikov kjer ni neke kritične mase prevladujejo subjektivna mnenja, ne le posameznika,   (nadaljevanje) ki lahko zaradi svojih res subjektivnih ocen, lahko celo pristranskih ocen, nestrokovnih ocen blokira pomembne projekte. Ocenjujemo, da je število 50 takšna masa, da bo zelo težko prišlo eno subjektivno mnenje do izraza in prevlade in do blokade. Zato smo se samo odločili, da tako v covid 1 paketu kot tudi sedaj podpremo pristop, da nevladne organizacije, ki imajo pravzaprav status morajo izpolnjevati nek zadosten interes, tudi strokoven. Omenili ste pri številu zaposlenih, da mi menimo, da vsi tisti, ki želijo kredibilno razpravljati v imenu predlagateljev, tudi presoje vplivov na okolje in vsega, da morajo imeti zadostno število strokovnjakov. Da to ne more biti zgolj neka skupina subjektivnih ocenjevalcev, ki meni, da ima prav in ki ima v rokah pravzaprav zelo močno orožje, blokade teh prepotrebnih investicij v tem času. In spoštovani, tule z vsem spoštovanjem do vseh, ki sedite v zadnji vrsti in predstavljate nevladne organizacije, glede na vabljene niti eden izmed vas danes ima statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Jaz ne vem kateri od vas… Umanotera ima okoljsko ne naravovarstveno, Greenpeace ne vem, bomo pogledali, ampak ga nisem našel. Poglejte, ko govorimo o tem moramo vedeti, da je prav, da so tudi nevladne organizacije, ki pozdravljajo ta ukrep. Nevladne organizacije, ki imajo neko, kako bi rekel, širino, imajo več ljudi. Jaz jih ne bom našteval. Verjetno ste tudi od njih kaj dobili. Ampak take organizacije tudi obstajajo. Omenili ste varovalko, varovalke v postopkih, seveda, nevladne organizacije imajo pomembno vlogo v obliki dajanja pripomb, mnenj, svojih pogledov. In vsak investitor je dolžan to tudi proučiti in se do tega opredeliti. Tega ne zmanjšujemo nobeni nevladni organizaciji, niti ne tisti s tremi člani. To je pač v obliki javne obravnave je to možno, je to pravzaprav dobrodošlo.  In ko govorimo tu, da se ne bi slišali in seznanili z njihovimi mnenji, to enostavno ni res, kot ste prej povedal, gospod Mesec. Vi ste povedali, da bežimo od tega, da jih ne bi slišali in se z njihovimi mnenji seznanili. Z niti minimalno pikico tega pristopa se ne omejuje pravici do združevanja, do nenazadnje izražanja svojih mnenj, do sodelovanja v postopkih. To majo lahko in prav da imajo. Hvala bogu, da so okoljske organizacije tudi pri tem aktivno. Drugo so pa vse ostale kategorije, ki so vezana na javni interes. Poglejte, tu pa mora biti sleherna država nekoliko bolj previdna. In omenjali ste, spoštovani predstavnik LMŠ, države, ki kao nimajo demokratičnih standardov, ki so uvedle, to so Švedska in Avstrija. To se pravi, to so te države katere ste imel v mislih. Te namreč imajo omejitev v sedanji svoji lastni zakonodaji.  Tako da jaz menim, da tudi to, ko ste govorili, da smo v Zakonu o ohranjanju narave in v nobeni drugi zakonodaji te omejitve ni bilo. Jaz pravim, še ni. Aha, točno, še ni. Kajti, menim da mora podoben zgled, kako bi rekel, obravnavati in posnemati tudi ostala področna zakonodaja. In to Zakon o nevladnih organizacijah dopušča. Zakon o nevladnih organizacijah dopušča, da se določeni specifični pogoji uredijo v področnih zakonih. In tako je tudi urejeno bilo sedaj. In ne vem kje bi bilo sedaj narobe, da se pravzaprav ti pogoji v ZON-u(?) kot prvemu seveda tudi uredijo. Lahko kar najavim, pri Zakonu o varstvu okolja bomo sledili podoben zgled. Tako da ne boste rekli, da niste seznanjeni pravočasno, ko bo pač prišel na vrsto za obravnavo.  Spoštovani, jaz bi res rad ostal, da smo pri vsebini, ne pa pri ideologiji in politiki. In res ne morem razumeti, in s tem sklenem, spoštovani predsednik, da nevladna organizacija, ki bi sledila želji, da bo delovala in da deluje v javnem interesu, da bi imela 50 aktivnih članov, to je ja tako nizek prag, ki je, po moje, uresničljiv,   (nadaljevanje) na lokalne nivoju. Naj vam povem, recimo, da ima ena ribiška družina iz Posavja, od koder prihajam, 600 členov. In bi lahko zaprosila za status, da deluje v javnem interesu, če bi želela. Pač ni želele, kar so se odločili, da bodo to delali preko ribiške zveze. Ribiška zveza ima 64 članov, danes izpolnjuje pogoje in deluje v javnem interesu in nima nobenega problema, ne glede na amandma SMC, ki ga mimogrede, ki ga je predstavila poslanka, podpiram, nima nobenega problema, da v šestih mesecih skliče občni zbor. Izmed 64 tam pride 50 ali 51 in se prilagodi novi organiziranosti. Jaz vidim, da iz te muhe delate neko ogromno stvar in smatrate, da je to nek ideološki političen napad na kogarkoli. Ne! Gre za to, da želimo imeti v postopkih, in sicer zagovornika in predstavnika javnega interesa, neke kredibilne nevladne organizacije, ki imajo neko maso, ne pa subjektivnost posameznikov, ki vodijo te nevladne organizacije.
Hvala. Za repliko je zaprosil Robert Pavšič.
Robert Pavšič. Potrdili ste točno tisto, kar sem vam očital. Da mislite in zagovarjate en drug resor, ne okoljskega. S čim ste začeli odgovor meni? Padec gospodarske rasti. Pozabili ste pa povedati, da je vsaj eno dobro posledico pa je ta epidemija imela. In to je, da se je narava začela počasi po celem svetu nazaj popravljati in prebujati.  Kot kandidat za ministra ste napovedali debirokratizacijo postopkov, ampak očitno ste imeli v mislih samo tiste v interesu kapitala. Sedaj pa pri nevladnikih počnete ravno obratno. Postavljate jim dodatne birokratske ovire, da bi opravljali tisto kar hočejo. Kaj ima gospodarstvo z Zakonom o ohranjanju narave? Vlada ocenjuje, ste rekli, da so v postopkih preveč izražena subjektivna mnenja. Tudi to, da Vlada ocenjuje je subjektivno mnenje vas, ki ste v Vladi. O tem kakšno je to mnenje, ali je strokovno ali ne, pa ne odloča Vlada, ampak odločajo sodišča. In to je tisto, kar želijo vam ti gospodje tudi povedati. Če vzamete javni interes, odvzamete pravni interes.  Tudi ta predpis, to, da je proti poslovniku, protizakonit in protiustaven, potencialno protiustaven, ne smem biti nefer, to opozarja Zakonodajno-pravna služba. Kaj pa govori resolucija o normativni dejavnosti, skozi katero bi morali pripravljati predpise. Takole, bom citiral: »Skrb in odgovornost za raven kakovosti pravnih predpisov sta sestavni del prizadevanj za uspešno delovanje in ohranjanje pravne države. Predpisi so tista podlaga pravne države s katero je določen pravni red, urejeno delovanje državnih organov, ravnanje pravnih subjektov in njihova medsebojna pravna razmerja. Vsebinsko ustrezni, pravno pravilni in nomotehnično urejeni, skratka dobri predpisi so samo eden, vendar pa hkrati nepogrešljiv pogoj za učinkovitost prava in dobro delovanje države kot pravne države.« In s tem ko nam serijsko dajete na mizo zakone, ki so ali dokazano sporni ali pa potencialno sporni zanikate ne samo to resolucijo, ampak posledično tudi pravno državo. Hvala.
Postopkovno Luka Mesec. Replika.
Hvala. Ja, repliko bi imel na ministra. Sedaj gospod minister, vi pravite najprej da s tem želite preprečiti s to omejitvijo, da bi prevladovala neka subjektivna mnenja o nevladnih organizacijah. Poglejte, vam bom podal primer subjektivnega mnenja, ki ste ga prej vi izrekli. Ko je Zakonodajno-pravna služba ustavnopravno kritizirala to ureditev in pokazala kje vse je potencialno v neskladju z Ustavo, ste vi Zakonodajno-pravni službi odgovorili - Kaj? – citiram: »Kolikor pravnikov toliko mnenj.« To je subjektivno mnenje par excellence. Niti niste polemizirali z argumentom. Rekli ste, ah, vaše pravno stališče, lahko jaz dobim pravnika, ki bo pač napisal obratno. Ampak ta pravnik bo moral argumentirati zakaj Zakonodajno-pravna služba nima prav. Kar ste vi povedali je pa takole, pač malo zamah z roko. In točno tako se lotevate tudi pač teh postopkov glede nevladnikov. Pravite, saj tam je pač samo pač neka subjektivna mnenja. Pa niso. Ali veste kaj ti nevladniki počnejo? Tako kot je prej Robi Pavšič rekel iz LMŠ, oni so okoljska policija.   (nadaljevanje) Oni nimajo kejsa, če niso potencialno kršeni razni pač predpisi glede varovanja okolja narave in tako naprej. Če niso kršeni niso kršeni, ni kejsa. Oni so tisti glas, ki opozarja na te kršitve oziroma odpira spore, kadar so potencialne kršitve in marsikdaj se je izkazalo, da imajo prav recimo primer Lafarž je samo eden v Trbovljah pa imamo primer Anhovo pa imamo konec koncev Kemis, kjer ste, potem iz vaše stranke se obesili na civilno iniciativo in govorili kako je imela vsa ta leta prav glede požarne varnosti, čeprav je bila SDS tista stranka, ki je znižala kriterije glede požarne varnosti in omogočila, da se je zgodilo v Kemisu, kar se je. Podobno tukaj delate. Ko bo prišlo do prve nesreče boste pa seveda zamenjali stran, ampak kakorkoli. Kar hočem povedati ni to samo neko »picajzlanje« kot vi hočete pokazati, to je vaš politični koncept te Vlade, ki ga jaz vidim v zelo širokem spektru lahko rečem, zaradi mene ideološkem, ampak to je vse del iste zgodbe. Včeraj je premier Janez Janša v eseju na strani Vlade Republike Slovenije obračunal z mediji. Zakaj? Povedal je v uvodu, ker po njegovem so mediji tisti ne bodi ga treba, ki so recimo v obračunu kot je on temu rekel obračunali z nemškim kancerjem Kolom. Pa niso obračunali z njim šlo je za to, da so nemški častniki razkrili, da se je Kolova stranka dolgo let financirala iz črnih fondov. Potem smo imeli isti dan ministra Logarja, ki je v Evropo pošiljal neka za res subjektivna mnenja o slovenskem sodstvu, češ da je totalitaristično in tako naprej in sedaj imamo tukaj poizkuse in pravite, da jih bo še več omejevanje nevladnih organizacij. Kaj je skupni imenovalec tega? Pač strukturno omejevanje kakršnekoli opozicije. Ni nam všeč medijsko mnenje bomo pač tolkli po medijih. Niso nam všeč sodbe ali pa pravdna mnenja bomo pač diskreditirali pravnike in sodstvo. Niso nam všeč zaključki nevladnih organizacij ali pa njihove dejavnosti torej bomo pač omejili njihovo delovanje, ampak gospod minister to ni samo stvar nevladnih organizacij…
Kolega Mesec.
…to je vprašanje tega, v kakšni državi hočemo živeti.
Hvala.  Besedo dajem mag. Andreju Rajhu. Pripravi se kolega Rudi Medved.
Hvala lepa za besedo.  Jaz bom malo širše razpravljal, ker poznam v bistvu oba spektra videnja. Sam sem preden sem postal poslanec deloval v elektrogospodarstvu v projektivnem biroju, kjer smo se ukvarjali z umeščanjem teh objektov v prostor, zato se še kako zavedam pomena sodelovanja civilne družbe in njihovega polnopravne vključevanja in to tudi na način, ki jih ne omejuje. Zakonodajno-pravna služba je povedala, da ima ta predlog še neznane vse posledice, ker ima posledice na druge zakone in v bistvu posredno je namignila, da bi prekinil delovanje ali pa možnost prijavljanja na različna sredstva za te organizacije, kar seveda pomeni poseg v eno pluralnost. Kot projektant imam tudi ene druge pomisleke. Srečal sem se z veliko nasprotovanji in tudi projekti so se, zaradi tega prestavljali v neko oddaljenost in v bistvu vsi projektanti smo končali fakulteto, pridobivali tri, pet ali sedem let delovnih izkušenj, opravil tudi strokovni izpit pri pristojni zbornici in jaz nikakor ne morem sprejeti trditev, da mi načrtujemo objekte, ki uničujejo naravo, da zavestno to delamo ali da smo podrejeni kapitalu, saj ti infrastrukturni projekti, ki se v prostor umeščajo pri njih je investitor država in projektanti jih načrtujemo, zato da zadovoljujemo potrebe družbe torej potrebe vsakega   (nadaljevanje) slehernika od nas. To pomeni, da nekdo se mora iz Velenja pripeljati v Celje po avtocesti, po dobri cesti, nekdo potrebuje tudi električno energijo in to so dileme, na katere moramo mi odgovoriti in tudi kako jih nasloviti tako, da bodo vsi deležniki vključeni. Bom rekel predlog, ki ga je dala Poslanska skupina SNS nekako zelo omejuje in izključuje civilno družbo in njeno težo, s čemer se jaz seveda ne morem strinjati. Bi pa vseeno rad dal za razmislek v debato. Iz Maribora se v Avstrijo vozi na delo okoli 20 tisoč delavcev, če bi želeli za teh 20 tisoč delavcev zagotoviti delovna mesta na našem območju bi potrebovali vsaj 2 tisoč hektarjev zemljišč. Naj mi nekdo pove na kakšen način ta delovna mesta bom rekel vsaj prostorsko umestiti pa kam jih umestiti, da se te ljudje ne bodo rabili več voziti v Avstrijo. Ta delovana mesta so sedaj v Avstriji in vprašanja katere ukrepe moremo sprejeti, da lahko ta delovna mesta iz Avstrije prenesemo nazaj v naše območje. Vsekakor moramo pri tem upoštevati javnost. Jaz mislim, da predlog kot ga je podala SNS je zelo izključujoč, kar mi ne moremo sprejeti, ampak če želimo zagotoviti, da ima lastnina poleg ekonomske, socialno in ekološke funkcije tudi v bistvu, da omogoča tudi izvajanje ekonomske funkcije to pomeni delovna mesta moramo se zavedati, da niso vsi inženirji, doktorji, / nerazumljivo/, ampak da večina ljudi dela manualna dela. Kako bomo ta dela nam prinesli v Slovenijo to so naši sodržavljani, ki jih v Avstriji opravljajo? Bomo morali tudi na ta vprašanja odgovoriti ne ta delovana mesta, kar a priori označevati za nevredna, nepomembna. Vsekakor pa bomo morali poskrbeti, da bo glas civilne družbe slišan in upoštevam. Mislim, da je ta predlog, ki ga je dal SNS, da gre v smer bi rekel, kar močnega izključevanja in omejevanja. Jaz ga, zato ne bom mogel podpreti in ne bom podprl. Vseeno pa dajem za razmislek kakšni so ti ukrepi, da bomo lahko na SV Sloveniji ta delovna mesta, ki so včasih bila na našem območju prenesli nazaj - govorimo o 20 tisoč delovnih mestih -, kakšni so ti ukrepi, da bomo lahko te tovarne pri nas gradili? To niso enostavna vprašanja in to so vprašanja, na katere bo morala dati Vlada in Državni zbor odgovore.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Besedo ima kolega Rudi Medved, pripravi se kolegica Violeta Tomić.
Hvala za besedo, predsednik.  Zelo prikladno se je znašel predlog sprememb Zakona o ohranjanju narave na mizi. Sicer bi tako ali tako verjetno to ureditev imeli že v protikorona zakonu, ampak da ne bi vsega še bolj natlačili v tisti zakon kot ste že, opozarjali smo ves čas katere vse stvari so se znašle v njem, ki pod krinko epidemije nikakor niso sodile tja in seveda bi se verjetno znašla tudi ta ureditev no pa se je na mizi znašla ta novela zakona, ki je na videz čisto rutinske narave pač usklajujemo nekatere stvari v zakonu z evropsko direktivo in to sedaj lahko pričakujemo to ste pa minister že sami sedaj napovedali seveda tudi verižno na vseh drugih področjih povsod tam, kjer so kakorkoli vpletene nevladne organizacije.   (nadaljevanje) Začelo se je in to smo lahko predvideli že, kar zelo na začetku vašega mandata, ko je UKOM pozval nekatere nevladne organizacija naj se z aneksi, s podpisi aneksov odpovejo določenim sredstvom, ki so jim bila že odobrena tako, da po eni strani niti ni tako zelo presenetila ta ureditev v protikorona zakonu, glede okoljevarstvenih organizacij in njihove vloge pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Sedaj pa imamo pač tukaj ureditev in ne vem od kod bi lahko bili začudeni in očitali, da iz muhe delamo slona, če se pojavljajo naslovi: »Vojna z naravo, vojna s civilno družbo.«? To se nismo mi izmislili, teh naslovov se nismo mi izmislili. Enostavno so se nevladne organizacije ob tem počutile ogrožene, sicer tudi ne bi tako množično in tako glasno protestirale proti tej ureditvi. Jaz o sami vsebini tega amandmaja niti ne želim razpravljati, ker je res dovolj tega, da nenehno razpravljamo v tem Državnem zboru o nekih zadevah, ki imajo nahrbtnik pol protizakonitosti in tudi protiustavnosti. Sedaj že ta teden oziroma prejšnji teden smo že govorili o takih in podobnih zadevah, sklepih, ki so evidentno v neskladju s Poslovnikom, protizakoniti, protiustavni pa se pravzaprav vključno s predsednikom Državnega zbora pravzaprav koalicija požvižga na to, ko smo recimo pri enem izmed teh sklepov želeli naj se, ker je bil nekaj spremenjen opredeli Zakonodajno-pravna služba in ko nismo bili uslišani je, potem prišlo do spoznanja, da je Zakonodajno-pravna služba že ustno povedala, da je tudi to protiustavno in protizakonito. Odgovor je bil: »Saj, potem je pa tako ali tako že povedala.« torej to je odgovor saj je že povedala, da je protizakonito in protiustavno, je že pač povedala. Tako se bo nadaljevalo in seveda nas pri tem vse skupaj ne bo čisto nič čudilo, ker stališča, ki so jih v preteklosti in jih še mnogi vidni predstavniki Slovenske demokratske stranke javno izražajo glede odnosa do nevladnih organizacij pač napeljujejo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. V glavnem je pač to stališče mnogokrat zapisano in tudi izrečeno, da so pač po večini nevladne organizacije neki priskledniki, paraziti, ki želijo biti prisesani na državni denar. Tisto, kar pravzaprav vidite je sprevržen pogled na to Vlada jih plačuje, zato da jo kritizirajo. Ne, ne plačuje jih Vlada, ne plačuje jih Vlada, mi jih plačujemo, državljani plačujemo in pomagamo nevladnim organizacijam, ker nam je popolnoma jasno kakšna je vloga civilne družbe. Sedaj bi pravzaprav počasi prišli do tega, da bo tudi ta vloga usahnila. Danes se je tudi pokazalo, da seveda nič ni res, da je Slovenska nacionalna stranka že dolgo dolgo snovala to ureditev in je pravzaprav v redu, da ste takoj na začetku iz ust povedali, da to podpirate tako, da je bilo zelo hitro jasno, da je to vendarle vladni predlog, ki ni imel zadostne podpore znotraj vladne koalicije in potem ta gasilska vaja za amandmajem na amandma to pa je res klasična gasilska vaja, da se pomiri tiste koalicijske partnerje ali partnerja – jaz ne vem koliko jih je bilo -, ki so postali malo nervozni, ker imajo vendarle iz svojega   (nadaljevanje) dosedanjega delovanja neki drugačen pogled na vlogo nevladnih organizacij. Jaz govorim o nevladnih organizacijah v celoti, ker vem, da bomo imeli v prihodnje podobne razprave kot je ta, tokrat o naravovarstvenikih, napovedali ste okoljevarstvenike in tako bo šlo po vrsti do bridkega konca. Potem dobimo na mizo amandma, ki pa govori, da pa kljub temu, da nekateri ne izpolnjujejo sedaj teh pogojev, ki jih sami predlagate, ampak to bo pa v redu tudi, če ne izpolnjujejo no te pa naj bodo notri. Kako se je ta amandma pojavil sedaj na mizi in kdaj se je pojavil na mizi? Ja, potem seveda, ko ste povzročili vihar v javnosti med nevladnimi organizacijami je bilo treba pa na hitro nekaj narediti, da se pomirijo po eni strani koalicijski partnerji morda pa tudi kdo iz vrste nevladnih organizacij. To je ta združevalna politika napovedana in izvrševalna tudi v praksi. To je združevalna politika na način, da boste počasi res vse združili proti sebi, res boste vse združili proti sebi. Dnevno se to nalaga in nič ni treba opoziciji kuriti nikogar saj so naslovniki vsak dan znova z nami in čisto odkrito tudi naslovljeni kdo ve kaj bo jutri. Toliko o tem. Zakaj se po tem takem čuditi in govoriti o tem, da nekdo vidi v tem vojno proti nekomu? Tako pač ljudje to vidijo. Sedaj dobimo prej eno odlično razlago kako bo ta stvar uredila plačevanje članarine. Ja, kaj ima Zakon o ohranjanju narave s tem, da mi sedaj nalagamo nevladnim organizacijam, društvom kako naj plačujejo članarino in naj hodijo na občne zbore. Kakšne občne zbore? Saj pravzaprav občnih zborov verjetno še dolgo ne bo to smo si pa menda tudi lahko popolnoma na jasnem. Ukrepi kakršni so občnih zborov pač ne bo in potem ne bodo izpolnjevali pogojev pa tudi, če jih bo 50 ali več. Za 50 ljudi bo pa združevanje tako ali tako prepovedano. Cel kup nekih mask je v tem predlogu, vse pač z namenom utišati tiste, ki bi potencialno lahko bili kritiki posameznih potez te Vlade oziroma koalicije Janeza Janše. Ko smo nedavno ministra za finance vprašali, potem kakšen bo ta izhod iz krize kako bomo oživeli gospodarsko rast je eden izmed prvih odgovorov z odpravljanjem administrativnih ovir. Tako si to torej mi predstavljamo odpravljanje administrativnih ovir. Če je ovira neka nevladna organizacija jo pač odpravimo in je ta administrativna ovira odpravljena. Nočem posploševati, ker vem, da se znotraj tega pojavljajo tudi anomalije in tudi sami predstavniki nevladnih organizacij to priznavajo. Ja, res se pojavljajo in res prihaja tudi do nagajanja, ampak vidite, to je tista politika, če nekdo nagaja gredo vsi v kot ne, da bi se posvetili tistemu, unemu, tretjemu in z nekimi ustreznimi ukrepi zadeve uredili ne treba je kaznovati pač vse   (nadaljevanje) saj to je tudi najlažje pravzaprav, to je najmanj dela. Eden tak amandma spišeš pa imamo zadevo urejeno pa, če je še tako protizakonit pa če je še tako protiustaven. Govorim pa tudi zato, ker imam izredno spoštovanje do mnogih nevladnih organizacij predvsem okoljevarstvenih in naravovarstvenih in jaz ne verjamem, da je bilo to, kar slišimo, da tako ali tako tudi s samimi nevladnimi organizacijami ni bilo usklajevano tudi z lokalnimi skupnostmi seveda ne. Povem vam in vi minister zelo dobro poznate eno izmed teh organizacij, ki prav tako, po teh kraterjih izpade iz vsega tega, čeprav ima preko 300 članov, ker pač morda jih pa ni prišlo 50 ali koliko na občni zbor. Govorim o Eko krogu, ki je izjemnega pomena za Zasavsko regijo in uživa globoko spoštovanje tako v Zasavju pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Eko krog, ki brez njega jaz verjamem, da določenih stvari, ki smo jih na področju varstva narave in okolja dosegli v Zasavju kot izjemo degradirani regiji ne bi nikoli dosegli skupaj z Eko krogom in lokalno politiko. Torej, to je pa sedaj živi dokaz, da okoljevarstvene, naravovarstvene ali pa še kakšne druge nevladne organizacije lahko izjemno dobro sodelujejo s politiko torej, če lahko na lokalni ravni jaz sem prepričan, da lahko tudi na državni, ampak seveda za to morata biti pač dva. Sedaj, če pa eden gleda na drugega kot nekega parazita, ki cuza denar iz proračuna seveda pa, potem ta dialog zelo težko vzpostaviti.  Še na nekaj bi rad opozoril, če je mnenje protikorupcijske komisije v tej državi še kaj velja jaz ne vem. Recimo protikorupcijska komisija je že ob spremembah protikorona zakona, ko je šlo za spreminjanje gradbene zakonodaje zelo jasno in zelo na glas poudarila kako bistveno se bodo, zaradi izključevanja nevladnih organizacij povečala korupcijska tvegana, ampak to je šlo tako ali tako mimo tega, nihče ni slišal. Če bo šlo tako naprej se bo res gospod minister uresničilo tisto, kar ste rekli na hiringu, da obstoječa zakonodaja pač omogoča tako, da skupina treh ljudi v gostilni, ki organizira zbor članov tam ne more imeti statusa, da deluje v javnem interesu seveda saj ga nihče več. Sedaj bodo res o tako pomembnih vprašanjih kot so naravovarstvena, okoljevarstvena pa še mnoga druga tako ali tako lahko samo po trije v gostiln brez statusa razpravljali ali pa še kakšen več za mizo, ker so sedaj pač ti ukrepi malce razrahljani, ker s statusom jih bo pa res zelo malo. Vse skupaj se bo, potem na koncu res zreduciralo samo še na gostilniške pogovore.  Jaz sem bil namerno bolj grob kot ste pričakoval minister. Midva se dolgo poznava in v marsičem sva se v preteklosti strinjala, jaz sem prepričan, da se bova tudi še v marsičem v prihodnosti, ampak izjemno sem občutljiv na delovanje nevladnih organizacij v celoti. Zelo občutljiv, ker mislim, da lahko rečem, da to delovanje dobro poznam in sem   (nadaljevanje) rekel tudi, da je seveda treba priznati tudi, da nismo vsi angeli, ampak vendarle, če bomo tako grobo posegali tudi v ta spekter civilne družbe s tem, ko je parlament oziroma opozicija v parlamentu tako ali tako že na pol izžgana iz tega parlamenta saj praktično ne smeš že ničesar več reči kaj šele, da bi bil kakšen njen predlog sprejet skoraj, da reči ne sme ničesar več in sedaj, če bomo še civilno družbo popolnoma onemogočili, potem pa res ne vem kam nas bo vse skupaj pripeljalo. Torej iz nekega nedolžnega zakona, ki bi ga seveda brez vsakih težav podprli in nenazadnje se je novelo tega zakona je pripravila naša Vlada in minister Zajc pa bi bilo čudno, če bi, potem tukaj na temu mestu temu nasprotoval, ampak seveda to ni več to. Ta zakon je dobil zelo težak nahrbtnik tako, da jaz pač tega amandmaja ne morem in ga ne bom podprl pa tudi amandmaja na amandma ne, ker se mi zdi, da je bil pač spisan na hitro in da še vedno diferencira posamezne nevladne organizacije in daje neke odpustke oziroma uvaja neke izjeme samo, zato da bo v koalicijski hiši mir, za to gre. Ne gre za to skrb sedaj, da bodo te posamezne organizacije, kar na enkrat dobrodošle v tem, sedaj gre pač za mir v koalicijski hiši.
Hvala.  Replika, Mateja Udovč.
Hvala lepa.  Moram se odzvati na razpravo kolega, ker vidim, da mu amandma na amandma ni jasen. Ni ga razumel očitno, ko sem ga predstavljala zakaj je bil amandma na amandma pravzaprav vložen pa bomo poskušala podrobno še enkrat razložiti.  Namreč v Sloveniji imamo društva, ki na podlagi koncesijskih pogodb sklenjenih takih ali drugačnih opravljajo javno službo oziroma dela in zelo nelogično bi bilo, da bi s predlagano spremembo zakona izvzeli društva, ki po drugih pravnih aktih morajo upravljati določene naloge in bi jim s tem onemogočili in zato je bil vložen amandma na amandma. Nikakor ne zato kot ste rekli, da bi se s tem delilo, da bi se v koaliciji mir naredil oziroma da bi se dalo peščico eni ciljni skupini. Na to nikakor ne moremo pristati. Dejstvo je, če vzamemo samo za primer ribiške družine. Ribiške družine na podlagi Zakona o sladkovodnih ribah lahko ustanovijo društvo 30. članov in koncesijsko pogodbo dobijo, če imajo 30 članov. S koncesijsko pogodbo se zavežeta obe partnerici, da bosta izpolnjevale naloge, ki sta si jih notri določili in ena izmed nalog je tudi to, da ribiška družina državi plačuje koncesije, vlaga ribe v vodotoke, svoja lastna sredstva, svoj čas dobi za to, da izpolnjuje koncesijsko pogodbo. Nimajo pa ribiške družine nobenih finančnih srednjih sredstev, ampak se izključno in zgolj financirajo iz članarin in nekaj malega iz prodajo kart, če imajo revir, za katerega opravljajo dovolj dober in nelogično je, da bi tem   (nadaljevanje) družinam, ki imajo seda že 30 let koncesijske pogodbe in morajo upravljati svoje naloge s tem zakonom to onemogočili. Enako velja tudi za lovske družine, enako velja tudi za jamarje in enako velja tudi za društva, ki upravljajo z naravnimi rezervati. V konkretnem primeru Društvo za opazovanje in proučevanje ptic upravlja Škocjanski zatok.
Kolegica Mateja!
Bom zaključila.  Prosim, da ne zavajate ljudi, da je bil ta amandma na amandma vložen samo, zato da bi bil mir v koaliciji nikakor ne, ker država in Vlada mora delati po temu sistemu, da leva roka ve kaj dela desna roka.  Hvala lepa.
Besedo ima kolegica Violeta Tomić, pripravi se kolega Primož Siter.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Veliko je bilo izrečenega predvsem poslanci iz opozicije so veliko povedali s čimer se strinjam, ampak žal nobene od naših besed ne zaležejo in niso slišane, zato ker koalicijski poslanci so prepričani ravno kar smo slišali, da so tako dobri, da bodo določili katere so dobre civilne organizacije in katere ne. Veste jaz nisem članica tega odbora, nimam glasovalne pravice na žalost, ampak sem sem prišla, zato da zastavim svoj glas za naravo, za ljudi, ki so bili pred parlamentom, ker čutim to kot svojo državljansko in človeško dolžnost, ker imam možnost tega mikrofona in mnogi ga nimajo predvsem pa ga nima reka, nima ga metulj, nima ga trava in tudi cel kup ljudi ne.  1. člen Ustave se glasi, da je Slovenija demokratična republika. V 2. členu Ustave piše, da je Slovenija pravna in socialna država. V 3. členu Ustave piše, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Kot vidite jaz si nisem nikoli mislila, da bom doživela dan, ko bodo državljani morali demonstrirati za pravico do vode, zraka, zemlje. To me osebno zelo zelo prizadene, kajti jaz sem ekolog do zadnje pore mojega telesa in spoštujem zemljo in naravo, kajti to je naša edina mati, ki nas hrani in čuva. Mislila sem, da bom take prizore videla samo v filmih, kjer ne divjem zahodu pridivjajo predstavniki korporacij in izselijo indijanska plemena, zato ker hočejo imeti elektrarno tam, kjer oni živijo ali pa kjer je po zemljo veliko naravnih bogastev in te ljudje niso pomembni tam, postrelijo, uničijo in gredo dalje. Mislila sem, da se to dogaja v filmu, ne. Imamo svobodo za kapital in hude ovire za ljudi.  Minister Vizjak, ki ga žal ni tukaj je rekel, da poleg okolja moramo skrbeti za razvoj gospodarstva. Veste, to je lažna dilema, lažna in vulgarna dilema. Ne vem ali niste tisti, ki odločate danes o teh stvareh in imate večino v parlamentu nas boste povozili z glasovalnim strojem. Ali niste nikoli slišali za trajnostni razvoj, za ekološko gospodarjenje, za alternative? Pred COVID-om smo v Levici večkrat opozarjali, da bi bilo mogoče treba bolj paziti na okolje, da bi bilo mogoče treba zmanjšati vpliv kapitala na okolje, da bi mogoče skrajšali delovni čas in ste rekli to ni mogoče, kajti poglejte profit je pomemben. In kaj se je zgodilo? COVID je v trenutku ustavil cel svet in 2 meseca ni nihče mogel opravljati tega in v tem času se je narava kar dobro opomogla. Kaj hočem reči?     (nadaljevanje) Ničesar se nismo naučili, narava je močnejša od nas. Z enim samim zamahom v enem samem dnevu nas lahko vse odpihne z zemlje in vam ne bo pomagal nobeden kapital, nobeden zakon in nobeno nespoštovanje Ustave. Skratka, ta kriza nam je dala možnost, da se ustavimo, da se v samo izolaciji zamislimo kam gremo sploh. Dala nam je jasno sporočilo, da če bomo šli v isti smeri, v kateri smo šli do slej je ogrožen obstoj človeštva in vseeno, ko smo se zbudili iz nočne more smo drveli v isti smer z nekimi politikami, ki spadajo bolj v prejšnjem stoletju v začetek 20. stoletja, ko se je industrializacija začenjala. Pozabili smo na slogan »nazaj k naravi« pozabili smo na vse pravzaprav, kar bi nas morala ta kriza naučiti. Veste, če se ničesar ne naučimo iz klofute jo dobimo še po drugi strani.  Prenos evropskih direktiv seveda je v redu tudi COVID ukrepi so na mestu in nujni toda pod krinko teh ukrepov zlorabljati to v imenu jemanja pravice državljanom v imenu manjšanja okolijskih standardov je pa nedopustno. Okolje in narava nimata svojega glasi in volonterji, ki so tukaj večina njih porabi ogromno prostega časa za to, da bi skrbeli za naravo, ker jo imajo radi in to se ne da oceniti to se ne da ovrednotiti, ampak veste vsak gleda sebe. Tisti, ki hočejo imeti plačno vse je prepričan, da tudi okoljevarstveniki imajo vse plačano. Zmerjajo jih z lenuhi, privilegiranci, podtikajo jim celo neke naveze s kapitalom. Zelo težko je nekomu dokazati ali dopovedati, da nekateri razmišljamo drugače. Vemo, d ko postavimo novo cesto in ko človek posega v naravo koliko je takrat par let povoženih žab, kač, zajcev, živali. Zakaj? Zato, ker so šli čez njihovo pot. Ja, seveda je razvoj nujna stvar, vendar moramo z globokim spoštovanjem do tega, kar nam pomeni naše okolje vendarle posegati vanjo in vedo pretehtati eno plat z drugo platjo in zato so okoljevarstveniki tako zelo pomembni, zato ker so zagovorniki narave in izpolnjujejo svoje poslanstvo, ki je varovanje narave in skupno dobro. Srečujemo se z bolečo razprodajo državnega premoženja z nepotizmom, s korupcijo, uničevanjem naravnih bogastev, odpoveduje nam parlament, odpoveduje nam Ustavno sodišče, predsednik države se ne oglaša in ljudstvo, ki ima oblast v tej državi je ostalo samo in nezaščiteno. Sedaj poslanec je prej rekel nikoli nisem srečal v parlamentu toliko konflikta, ampak nikoli v tem parlamentu nismo imeli toliko protiustavnih akcij, nikoli ni bila demokracija tolikokrat povožena celo mnenje Zakonodajno-pravna službe ni več pomembno. Veste, zagovorniki narave so tako nujni, da je KPK tudi potrdil to je protikorupcijska komisija, ampak očitno nihče več nima nobene vrednosti v tej državi. So rekli, da je prisotnost nevladnih okoljevarstvenih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovolj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganja za koruptivnost. Kajti, veste pitna voda, rodovitna prst, čist zrak, biotska raznovrstnost, zdrav ekosistem niso   (nadaljevanje) last vsakokratne koalicije, ampak so last vseh. Ko so gradili lakirnico na 100-kvadratih prvovrstne kmetijske zemlje smo bili v Levici, ki smo edini nasprotovali temu in slišali smo očitke kako nasprotujemo razvoju in delovnim mestom. Na koncu smo videli koliko teh delovnih mest je dejansko ostalo. Ta zakon oziroma ta amandma odpira takim nesrečnim praksam vrata na stežaj nima to veze z ohranjanjem gospodarstva, spoštovani gospod minister. Gospodarstva lahko raste tudi kadar ni na račun narave in našega okolja. Odpira na široko vrata umazani industriji, ki nam, potem pusti izkoriščane in bolne delavce, ki so breme našega proračuna. Tisti, ki so jih pa izkoriščali, slabo plačevali in jih držali v nemogočih delovnih pogojih in nezdravem življenjskem okolju pa odidejo s svojim kapitalom v davčne oaze in Slovenija od tega nima nič, nič smo obremenitev, skrbi za uničene psihično in fizično ljudi, za uničeno naravo in vse to ostaja nam. Odpirajo se na široko vrata za / nerazumljivo/ v Petišovcih, za hipermarkete, ki rastejo na prvovrstni kmetijski zemlji, do Plečnikovega stadiona, ki se bo sedaj na hitro verjetno zidal, saj je novi lastnik dobil tudi znatna sredstva od te iste Vlade. Skratka, odpira se pot za elektrarne na Muri, srednji Savi in tako naprej. Koliko bomo mi dejansko kot ljudje kot državljani od tega imeli je veliko vprašanje, kajti cel kup iniciativ je, okolijskih iniciativ, ki govorijo o krožnem gospodarstvu, govorijo o samooskrbnih enotah. Dalo bi se, kajti Slovenija je majhna, čista in bi lahko filigransko pridelovali stvari. Mi v kvantiteti ne morem z velikimi tekmovati lahko pa v kvaliteti. Nikoli ne bomo posejali toliko in nikoli ne bomo toliko strupov lahko polili po naših njivah, da bomo pridelali več kot recimo sosednja Hrvaška, ki ima ravnine in polja in hektarje nepregledne, pri nas je vse razbito, majhno, ampak je pa lahko, zaradi tega vrednejše, kvalitetnejše in dražje, ker je dobro in zdravo.  Jaz bom zelo kratka, ker je bilo že vse povedano in jaz bi vam rada povedala samo zadnjo stvar. Mi smo sedaj priča v bistvu osebne vojne Janeza Janše proti vsem in vsakomur in v vojni je proti medijem, nevladnikom, opozicijo, ženskam, vojni proti manjšinam, institucijam Evropske unije, demonstrantom in vedite na vrsti boste tudi vi, vsi vi, ki danes mislite, da ste prišparani, ker ste tiho pa, da ste varni, zato ker ste na tisti močnejši strni. Vsi, vsi bomo na vrsti. Narava je od vseh živih bitij in je naša in dobili smo jo od naših dedov in predati jo bomo morali našim vnukom. Kako jim boste pogledali v oči, ko jim boste rekli naj jejo denar pa naj pijejo delnice? Jaz sem res zgrožena in ne želim si živeti v taki državi, kjer glas razuma ni slišan in ki glas demokracije tukaj notri v hramu demokracije ne obstaja in kjer ni pomembna Ustava, ni pomemben zakon nihče samo volja enega samega človeka,   (nadaljevanje) ki nas v eni taki kočiji s polnim galopom žene nekam in ko se bomo zbudili bo verjetno, kar pozno. Hvala.
Hvala.  Naslednji je kolega Primož Siter, pripravi se kolega Matjaž Nemec.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči! Kolegice in kolegi! Res je, ogromno je že bilo v teh urah povedanega na to temo in mislim, da so tudi kolegice in kolegi iz Poslanske skupine Levica zelo jasno ubesedili kakšno je naše stališči oziroma pogled na to problematiko. Bi pa želel osvetliti problem z enega novega drugega zornega kota in predvsem z vami deliti eno osebno izkušnjo, če ne drugega, ki bo brž, ko ne najbolj plastično predstavila pomen in vrednost aktivnega udeleževanja nevladnih organizacij v sprejemanja političnih odločitev. Dejstvo je jaz mislim, da je celotni javnosti jasno, da gre pri zakonu, ki je sicer popolnoma, da lahko rečem sam po sebi prazen ali pa samo prenos nekih direktiv in ki ga najbolj oblikuje amandma gre v bistvu za eno tako zelo jasno in brezsramno izključevanje nevladnih organizacij eno brezsramno bratenje s kapitalom na račun zdravja, okolja in ljudi. Vlada verjamem, da tukaj poskuša narediti je odstraniti vse ovire, ki so potrebne za to, da se brez filtra, brez razmisleka izkoristi naravne vire za profit. Jaz sem kot sem že enkrat povedal doma v Trbovljah in v Trbovljah jaz mislim, da ne rabimo na dolgo in široko razlagati o okolijskih izzivih iz zasavskega konca. Imamo eno zelo dolgo srce parajoče in okolje uničujoče zgodbo s cementarno Lafarge Cement. Kot okolijski aktivist sem bil vseh 15 let tega, d rečem boja civilne družbe in lokalnih skupnosti aktivno vključen v te procese in kaj se je zgodilo. Lafarge Cement multinacionalka, ki sedi na gori enega kapitala je, potem ko je bila ta cementarna privatizirana in je prišla v njihove roke začela izkrivljati svoje delovanje na način, ki ni bil uglašen z zakonodajo. Ko so na to začele opozarjati civilne iniciative, nevladne organizacije, posamezniki, aktivisti se je ta multinacionalka kapitalska organizacija ni zamislila postavila pred ogledalo in rekla: »O joj mogoče bi pa mi morali raje v skladu z zakonodajo.«. Ne začeli so pritiskati na lokalne skupnosti, na zakonodajno vejo oblasti in poskusili še novo epizodo v izmikanju zakonu, izmikanju standardov mednarodnih in nacionalnih standardov. 15 let se je ta stvar odvijala, 15 let je tukaj nevladna organizacija igrala ključno vlogo, ključnega kot smo slišali danes policija, ki je opozarjala na te nepravilnosti, ker politika – roko na srce – govorilo se je protikorupcijska komisija je malo govorila, da zaradi nekih podkupnin ali ne vem česa se je udinjala. Nevladniki pa so bili tukaj vedno tisti aktivni del, ki so opozarjali na nepravilnosti in 15 let je imela ta multinacionalka čas, da bi svoje delovanje uskladila, uglasila z zakonodajo, s standardi brez, da rečem hvatanje krivin. 15 let so okoljevarstveniki opozarjali, po 15 letih, ko ni šlo več je ta tovarna zaprla svoja vrata. Svoje delavce je poslala na cesto v prepričanju, da so za njihov problem krivi okoljevarstveniki, ki so pa samo hoteli, da se stvari odvijajo, da rečem »by the book«. Stvar je bila okolijsko vprašljiva, stvar je na koncu postala socialno vprašljiva.   (nadaljevanje) Kapital je igral svojo igro tako kot se vedno gre poskušal izigravati in okoljevarstveniki so bili tisti, ni bilo Ministrstvo za okolje, ni bil ARSO, ampak okoljevarstvena nevladna organizacija je bila tista, ki je vodila ta boj v opozarjanju na kršitev standardov in zakonodaje. Sedaj je jasno, da se v tej zgodbi Vlada želi znebiti tega bolečega elementa, ki opozarja na napake, zato da bo odprla vrata nekontroliranem pogromu nad aktivisti in nad okolje. O tem pričajo standardi oziroma zahteve se pravi 50 aktivnih članov 7 stopnja in tako naprej ne bom sedaj ponavljam vsega tega, ki so popolnoma neživljenjski. Nekje sem prebral niti slovenska veja Greenpeace pa je tako gromozanska, globalna organizacija to niti ni ena slovenska veja tehnično ne more zadosti tem pogojem pa govorimo o Greenpeacu ne o društvu ljubiteljev ne vem Dalmatincev iz Spodnjega Dupleka. Pogoji so absurdni in zastavljeni so popolnoma napačno, neživljenjsko, v skladu z amandmajem, o katerem danes govorimo bodo te nevladne organizacije, če bodo želele sodelovati se pravi v prostor umeščanja v prostor izdaje gradbenega dovoljenja in tako naprej v drugih upravnih postopkih izpolnjevati strožje zahteve kot tisti firme, ki bodo projekte, o katerih se govori torej izvajale. Strožje zahteve kot jih ima ne vem ARSO za svoje strokovnjake, strožje zahteve, profesionalne, izobrazbene in tako naprej kot jih ima mogoče minister sam. Ampak finta je v tem, da se odpre vrata kapitalu, novim naložbam, ki če sodim po drugih poslih teh Vlade v glavnem padejo v roke prijatelja, posrednikom in tistim, ki lahko operirajo s provizijami.  Kar razumem iz tega predloga oziroma iz tega amandmaja je, spoštovani predlagatelj, popolno nepoznavanje pojma kaj je to nevladna organizacija je v svojem sporočilnem jedru. Nevladne organizacije so tisti element, ki polni manko pri neučinkovitosti oblasti. Nevladne organizacije vsaj recimo, da rečemo okoljevarstvenem, naravovarstvenem področju so do sedaj vsaj v zadnjih 30. letih, ko so se oglašale in bile glasne tukaj polnile tisti del, ki so ga vlade sfalile. Tam kjer Vlade niso bile učinkovite, opozarjale so na manko, opozarjale so na kršitve. Zelo povedno je, da gre aktivnost nevladnih organizacij z učinkovitostjo Vlade vsebinsko ravno obratno sorazmerno. Se pravi, na področjih, kjer je Vlada neučinkovita oziroma kamor Vlada vlaga manj dela, truda, sredstev in tako naprej so nevladne organizacije bolj glasne in imamo področje varovanja okolja, imamo socialo, ko naslavljamo revščino, v zadnjem času aktualna problematika z domovi za starejše. Tam so nevladne organizacije in neka civilna družba, civilne iniciative bolj glasne. Jaz nisem še slišal za nevladno organizacijo, ki bo ščitila recimo interese kapitala, ker ga ne rabimo, ker tam ni manka v delovanju Vlade katerekoli do sedaj. Ključ do uspeha, ko govorimo o dialogu med Ministrstvom za okolje ali pa Ministrstvom za gospodarstvo in nevladnimi organizacijami ni da prvi omejujejo delo nevladnih organizacij. Ključ do uspeha je, da Vlada začne sama na tistih področjih delati učinkovito, prisluhniti, vključiti mnenja, stroke, javnosti in sama začeti na tistih področjih delati. Za začetek bi bilo fino, da bi minister za okolje dejansko opravlja naloge Ministrstva za okolje in ne ministra za gospodarstvo.  V zaključku samo ena politična ali pa ena politična intervencija. Jaz srčno upam, da bo tudi med nekaterimi koalicijskimi strankami toliko posluha za ne našo politično akcijo, ampak v glavnem za intervencije, ki prihajajo s strani civilne družbe, nevladnih organizacij, protestnikov, tistih 4000 mailov ali kakor smo jih danes dobili, da bo toliko posluha, da bo toliko zaupanja v demokratični proces, najširši demokratični proces, ki vključuje državljanke in državljane in da bo tudi tukaj prevladala neka zdrava pamet. Me veseli recimo da - pri naslednji točki bomo obravnavali to deklaracijo o razglasitvi izrednih razmer zaradi podnebne krize. Jaz sem vesel, da se je tej iniciativi pridružila tudi upokojenska stranka in verjamem, da bodo imeli toliko zdrave pameti, da bodo tudi tukaj delovali politično in človeško, se pravi na pravi strani.  Čisto v zaključku pa en citat, ki sem ga danes pač v množici ali pa včeraj v množici vsega materiala na to temo, ki sem ga dobil od ene aktivistične skupine, ki pravi: ne gre za kratkoročno pomoč gospodarstvu, pač pa za načrtno in dolgoročno uničevanje narave in naravnih virov v Sloveniji. Jaz pozivam vse politike, da se nehamo slepomišiti, kaj to pomeni, jaz, Vlada, jaz verjamem, da razumete, da vsi razumemo, kaj v podnapisu teh vaših intervencij v bistvu delate in kaj to pomeni za slovensko demokracijo, ki je v tem konkretnem primeru popolnoma izključevalna in za naše naravno okolje, ne glede na to, koliko se Slovenci radi z njim hvalilo s 60 % gozdne pokritosti, pa čistimi vodnimi viri in tako naprej. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Naslednji je kolega Matjaž Nemec, pripravi se kolegica Nataša Sukič.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani minister, predvsem pa predstavniki nevladnih organizacij, ki ste dane tukaj z nami že toliko ur.  Skrbi me tendenca, da bi probleme reševali na ulici, tako da se je dr. Ernest Petrič na RTV Slovenija izrazil v minulem TV intervjuju. Danes smo ponovno bili pred parlamentom priča množičnim manifestacijam ljudi, ki so dejansko, čutijo potrebo, da v prvih vrstah, predvsem politiki, ki spreminja naš odnos, našo naravo, naše okolje in predvsem reševanje izzivov v odnosu do nje in nas opozarjajo, kako v danih okoliščinah, kljub temu, da smo ravnokar soočeni z eno od večjih kriz, globalno gledano, tudi na nacionalnem nivoju in primerjave reševanja le-te s tujino nam kažejo, da lahko to počnemo s prijaznim človeškim obrazom z argumentacijo, s temeljnimi vrednotami, pravicami in seveda vso potrebno zakonodajo, ki je zapisana tako v vseh nacionalnih lokalnih aktih kot z Ustavo Republike Slovenije. Zakonodajna vladna služba oziroma Zakonodajna služba Državnega zbora je namenila kar nekaj pozornosti predlagani spremembi akta ter seveda tudi amandmaju. Kot poslanec drugega sklica oziroma drugega mandata sem redkokdaj bil priča, da bi zakonodajna služba tako okrcala tisto, kar bo v primeru potrditve, lahko drastično spremenilo odnos in navado(?) reševanja okoljske in podnebne problematike. Tudi v luči 3. točke in sicer podpori resolucije za reševanje le-te, ki je bila sprejeta v parlamentih evropskih držav ter tudi v parlamentu Evropske unije. Jaz se paradoksalno čudim predvsem nekaterim predlaganim ukrepom kot so že predstavniki predlagatelja natančno omenili, kakšne bodo razlike v odnosu med zavodom, ustanovam ali pa društvo. Paradoks vidim predvsem v naslavljanju politik Stranke SDS, ko vehementno in ne od tega mandata želi iz družbenega soodločanja izključiti vse, kar na nek način predstavlja družbo in je na nek način organizirano v nevladnih organizacijah. Paradoksalno se očita le tem veliko potratnost, predvsem na račun proračunskih sredstev, da nekateri živijo na račun davkoplačevalskega denarja in glej ga zlomka, ravno njim naročate nujnost po zaposlitvi treh oseb, torej spodbujate zaposlovanje tistim, ki očitate, da se preživlja na račun davkoplačevalskega denarja, pa kljub temu z bom rekel malenkostim, kot so pojmljive sicer, da je potrebno za to imeti več kot 50 članov paradoksalno ponovno vemo, da to ni mačji kašelj tudi za večja športna ali pa kulturna društva, kaj pa šele za tista organizirana društva, zavode, ustanove, ki obvarujejo okolje in ki so glasnik(?) vesti v odnosu do tistega, kar so nam zanamci pustili, ki so glas vesti do tistega, kar nam omogoča razvoj, spoštovani minister, ki ste ga opevali bom rekel pod vtisom krize in padca družbenega proizvoda v teh mesecih kot da smo edin in kot da smo edini, ki rešujemo svoje gospodarstvo na račun okolja in podnebja.  Seveda sprašujem se, spoštovani in spoštovane, predvsem poslanke koalicije in opozicije ali ne gremo morebiti za genocid nad naravo. Seveda težke besede, ampak amandma Nacionalne stranke mi ne dopušča drugače misliti o tem, kajti odnos do dobičkarstva v odnosu do tistega, kar nam bi bilo, kar bi moralo nam biti najdražje. Torej okolje in podnebje, ki zagotavlja trajnostni razvoj in ne samo družbeni, ampak civilizacije v celoti je praktično zaradi pohlepa očitno, ne zaradi razvoja postavljena na rob družbe. Kje smo zgrešili, da nam umanjka dialog, kaj počnemo narobe, ne samo kot politiki, ampak kot družba, da nismo več sposobni normalnega dialoga in iskanje reševanja, kot da imamo dva planeta naš in vaš, levi pa desni, rdeč pa črn, pa mogoče še malo bel. Kje smo zgrešili kolegice in kolegi, da dejansko smo v tretji ali pa v času tretje Janševe Vlade pozabili na vse vrednote, ki so nas naredile za narod in nacijo, ki so naredile našo državo, kot smo v preteklosti znali čez iti, čez razlike, ki nas tako razdvajajo? Ali je mogoče zadnja »žrtva« teh sporov narava, potem ko smo dodobra že razvrednotili človeškost na kar nas predvsem protestniki tisti na kolesih in danes brez, pod dežniki opozarjajo. Smo predstavniki ljudstva, smo predstavniki ponosnega naroda, ki je skozi stoletja in tisočletja preživel predvsem zaradi lastne trme znanja na katerega se je upiral in seveda zaradi kančka sreče. Kaj, če se bo ta sreča obrnila. Vse, kar nam je najdražje in kar nam je drago, se skriva v našem okolju in naši naravi, v naši prelepi državi. Na njo so ponosni mnogi uveljavljeni športniki, znanstveniki ali pa uspešni posamezniki in posameznice, ki nosijo naše ime in naš grb v srcu širom po svetu, mi se pa politikantsko tukaj pričkamo o tem, kako bomo na račun krize, ki se nas je vseh dotaknila delali razlike v temu, kako bomo iz krize prišli. V bolezni smo bili vsi ljudje, vsi enaki, v času izhajanja iz krize se pa delajo velike razlike, tudi na račun narave in seveda vsega živega, ki biva v njem. Na nek način trkam na veste, predvsem tistih redkih prisotnih iz vrst koalicije. Namreč na vas je spoštovani, da to barko neusmiljena dejansko speljete v prave, mirne vode. Veste, ne glede na to, da čutimo v svoji podzavesti to zadnjo krizo vsi, brez razlik, smo mnogi prepričani in živimo v prepričanju, da lahko iz nje pridemo močnejši in enotnejši, ampak v prvi vrsti si to morajo želeli predvsem tisti, ki nam na mizo prinesejo takšne dokumente, kot jih imamo mi danes. Ko bi lahko se dogovorili, da bi našli pravo obliko nagovarjanja na izzive se vselej najde nekaj, kar nas razdvaja in kar odpira lahko rečemo tudi ideološke teme, če pomeni, da se postavimo za ali pa proti okolju in za ali pa proti podnebju, potem je tudi to ideološka tema.  Spoštovani, Socialni demokrati smo zelo zadržani do predlaganega, pa ne toliko bolj zaradi načina, ki ga amandmaji predstavljajo. Seveda bi si želeli, da bi tudi opozicijo naslavljali z iskrenimi nameri, da ne gre za željo, da bi se jutri zbudili v drugačni državi, kot smo zaspali, ampak zato da bi se zbudili v državi, ki nam je vsem zelo blizu, tako levim, desnim, rdečim, črnim z zmožnostjo, da dokažemo vsem zrelost pri iskanju kompromisov tudi pri tako pomembnih temah kot je okolje in prostor. Zelo radi se pohvalimo v tujini, da imamo eno po mojem prepričanju najbolj lepo državo na svetu. Sami smo uvideli tudi veliko možnost zaradi naravnih danosti, predvsem v krepitvi butičnega turizma. Zelo radi se pohvalimo, da imamo odnos do tistega, kar nas še dela zelene. Ampak žal moram reči, da narava nima srečne roke pri izbiri politiko in politiki nimajo srečne roke pri izbiranju svojih dejanj v odnosu do okolja in prostora. Predvsem pa bi si želel, da bi tisti predlagatelji, da bi tisti predlagatelji, ki so oba amandmaja predstavili, oba amandmaja umaknili in s tem odprli vrata možnosti, da bi lahko tudi v opozicijskih vrstah našli konsenz in podrli zakon, ki ne bi ustvarjal razdorov, ampak bi poskušal bi najti pravi odziv na izzive sodobnega časa. Hvala lepa.