68. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

15. 5. 2020
podatki objavljeni: 15. 5. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice, kolegi. Pričenjam 68. sejo Kolegija. Pozdravljam vse prisotne!  Obveščam vas, da sem včeraj z dopisom poslal novo gradivo k 2. in 3. točki dnevnega reda.  Nadomeščanja, imamo kakšna? Ne.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog ste prejeli s klicem seje Kolegija.  Prehajam na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava predlog zakona o spremembi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Želi besedo kolegica Maša Kociper?
Lep pozdrav! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Če vas je srh spreletel ob naslovu tega zakona, nikar se bati. Zakon je res novela teh tako imenovanih anti korona zakonov. Ampak v njem je samo predlog spremembe enega člena, in sicer v stranki SAB predlagamo, da se glede na to, da je ukrep nošenja mask, teh mask, ki jih imamo sedaj mi vsi na obrazu, ukrep, ki je obvezen in ki bo, po mnenju Vlade oziroma vladnega govorca, ki je to večkrat poudaril in tudi vseh ostalih, ukrep, ki bo najdlje ostal v veljavi. Torej, zaradi tega predlagamo, da se upokojencem, ki so najbolj prizadeta skupina, najbolj rizična skupina, brezplačno uredi, država jim uredi 15 mask mesečno, kar pomeni, da imajo eno masko vsak drug dan, ko gredo v trgovino in tako naprej. To niso neka velika finančna sredstva, hkrati je pa za enega upokojenca, glede na to koliko so se maske podražile, kdor je zadnje čase kupoval vidi, da je cena štiri, petkrat večja kot je bila pred krizo. Se nam zdi to ena lepa gesta. Nismo hoteli takrat amandmirati zakona, ker tudi nismo našli prostora zato. Zato je to res taka manjša novela, manjša tudi finančna sredstva. Ta ukrep bi trajal dokler pač je obvezno, se pravi to brezplačno deljenje mask bi trajalo dokler bi bil ta ukrep v veljavi. In vas lepo prosim za podporo v skrajšanem postopku, tudi zato, da ne bi blokirali s tem malim zakončkom naslednjega paketa, ki prihaja v parlament. Hvala lepa.
Hvala lepa. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Kolega Zmago.
Hvala lepa. Meni se ta predlog ne zdi smiseln. Ponoči je Vlada razglasila konec pandemije. In je vprašanje ali je sedaj smiselno deliti maske po dolgem in počez. Konec koncev mislim, da je tukajle stranka SAB želi samo pridobiti glasove upokojencev. Haska pa od tega ne bo nič. Smiselno je bolj, da pripravimo maske za morebiten ponoven izbruh tega virusa v jeseni, ker je dosti bolj pametno. Ne pa, da sedaj post festum, ko je v bistvu že zadeva v zatonu, da tukajle dajemo neke maske, ki jih ne bo noben več nosil praktično. Konec pandemije je razglašen in ne vem zakaj potem gasiti požar, ki ga ni več.
Hvala lepa.  Kolegica Maša Kociper.
Poglejte, samo odgovorim kolegu Jelinčiču. Ja, boste pač v SNS glasovali proti. Jaz danes prosim samo za podporo k skrajšanemu postopku, ker je res to manjša sprememba, ampak če lahko vseeno odgovorim, tudi če poslušamo Evropsko komisijo, strokovnjake na nivoju Svetovne zdravstvene organizacije, tudi naše strokovnjake, vsi pravijo, da maske ostajajo nekaj kar je del naše bližnje prihodnosti, se pravi, tudi po koncu epidemije, ne samo pri nas, ampak tudi drugje po Evropi, bodo maske zahtevane na zelo velikih področjih. In vem, da to dolgoročno ne bomo delali, ampak vsaj dokler je pri nas v Sloveniji to kot obveznost, je treba zagotoviti ljudem, ki imajo nizke dohodke, in ki so najbolj ogroženi, da jim država, če nekaj obvezno prepiše, tudi nudi, da si lahko, da lahko to obveznost izvajajo, brez da bi imeli večje izdatke. Tako da, kolega Jelinčič, lepo prosim za podpro k skrajšanemu postopku, glasovali boste pa seveda kakor boste mislili.
Hvala lepa. Kolega Zmago Jelinčič.
No, kar se tiče Svetovne zdravstvene organizacije vemo kakšna organizacija je to, pol hudiča ni vredna in edini, ki je pametno naredil, je naredil Trump, ki je rekel, da ne bo več plačeval, pa Slovenija bi morala tudi izstopiti iz te bedaste združbe, ko ne vem kje so študirali tisti predsedniki WHO medicino, v kakšnem šotoru v Afganistanu, kajti njihove odločitve so vsake pet minut drugačne, kar kaže na totalno nesposobnost, totalno zblojenost, in da popolno nestrokovnost, tako ne mi operirati z njimi. / oglašanje iz ozadja/ Ja, lahko pa bi. Lahko pa bi, da Slovenija izstopi tudi iz te WHO organizacije, ki ni naredila nič. Skupna bližnja prihodnost nas vseh je smrt, če tako gledamo. Ali bomo zdaj kupovali krste, pa jih bomo imeli v špajzi pripravljene, če bomo umrli ali kaj. A zdaj bomo pa maske na zalogo imeli, pa tako. Mislim, da mi ne bomo podprli tega predloga, ker se nam zdi bedast.
Hvala lepa.  Še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje.  Na glasovanje dajem naslednji sklep: »Predlog zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, se obravnava po skrajšanem postopku.«  Kdo je za? (SDS, Levica, LMŠ, SAB, SMC, SD, Desus.) Kdo je proti? (SNS.) Vzdržan? (… član.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOGOVOR O PRIPRAVI SKLICA 17. SEJE Državnega zbora, KI SE BO PRIČELA V PONEDELJEK 25. MAJA 2020.  Novo gradivo k tej točki ste prejeli včeraj. Ugotavljam, da se na dnevni red lahko uvrsti tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, prva obravnava. Ta je bila včeraj vložena zahteva za splošno razpravo.  Preden odprem razpravo, bi mogoče podal še eno pojasnilo. Namreč kot opcija je možno uvrstiti ali pa tudi ne, tudi dve zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave. Gre za zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, ki jo je vložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem in zahteva za odreditev parlamentarne preiskave, ki jo je vložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Branetom Golubovičem. Obe zahtevi sta bili vloženi 5. 5., skladno s parlamentarno prakso sem Zakonodajno-pravna službo prosil za pripravo mnenja k posamezni zadevi. Zakonodajno-pravna služba je svoje mnenje poslala včeraj, posredoval sem ga obema prvo podpisanima pod obe preiskavi. Iz tega mnenja izhaja, da je potrebno situacijo kakršna je, razrešiti, upoštevajoč neka temeljna načela, ki so navedena v Zakonodajno-pravni službi. Jaz tukaj samo obadva sprašujem, če vztrajata, da se to izvede hitro in gre na majsko sejo ali lahko damo to na junijsko sejo, ki je po terminskem predlogu predvidena za 15. junij.  So tukaj kakšne težave? (Ne.) Okej. Zardi tega, ker sledijo potem tudi ti pogovori, usklajevanja, ki se omenja v ZPS. Okej. To je to.  Odpiram razpravo še na sploh glede, se pravi,     (nadaljevanje) sklica 17. seje.  Kolegica Nataša Sukić.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Lep pozdrav! Mene zanima kako bo potekala razprava pri Predlogu sklepov o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. Zanima me, če lahko pojasnite ali bo to potekalo skladno s Poslovnikom se pravi, da imamo poslanske skupine samo še svoja stališča ali kako? Pa, če sem vas prav razumela dnevni red je razširjen za obravnavo novele Zakona o trgovini?  Hvala.
Samo predstavitev stališče v skladu s Poslovnikov, nobenega glasovanja o kakšnem sklepu niti razprave ne. To je to. Še kakšna? (Ne.)  Zaključujem razpravo.  V skladu z dogovorom bom pripravil sklic 17. seje Državnega zbora. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE TERMINSKI PROGRAM DELA DRŽAVNEGA Z ZBORA ZA JUNIJ 2020.  Novo gradivo k tej točki ste prejeli včeraj. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  Glasujemo.  »Sprejme se terminski program Državnega zbora za junij 2020.«  Kdo je za? (Soglasno.) Kdo je proti? (Nihče.) Sprejeto.  Ugotavljam, da je terminski program sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OKVIRNI TERMINSKI PROGRAM DELA DRŽAVNEGA ZBORA ZA JULIJ 2020.  Gradivo k tej točki ste prejeli s sklicem seje Kolegija. Glede na odločitev Kolegija iz 1. točke ugotavljam, da je bil sprejet predlog, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, zato ostane na okvirnem terminskem programu za julij 2020. Odpiram razpravo. Če ni želje po razpravi zaključujem in prehajamo na glasovanje.  Dajem naslednji sklep na glasovanje: »Sprejme se okvirni terminski program Državnega zbora za julij 2020.«  Kdo je za? (Soglasno.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je terminski program sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na točko RAZNO.  Želi kdo besedo? Kolegica Maša Kociper.
Jaz bi pa, spoštovani predsednik v imenu Poslanske skupine SAB se želela pritožiti nad vodenjem odbora s strani gospoda Polnarja. Gospod Polnar ima pač zelo svojevrstni način vodenja odbora, ampak pri tem odboru si privošči nekatere stvari, ki so pa v zadnjem času res šle čez mejo. Ne samo poseganje v razpravo, v korigiranje ljudi kaj lahko govorijo in kaj ne, korigiranje poslank in poslancev kaj lahko govorijo in kaj ne, ampak tudi izjemno neprimerne pripombe, ki jih ima po opravljenih razpravah pa bom naštela ilustrativno samo tri. Na primer, po razpravi o nekem amandmaju, ko razpravlja poslanec gospod Polnar z mesta predsedujočega celo sedel je tam na mestu predsedujočega v veliki dvorani, pove da je ta amandma popolnoma brez zvezen, ne vem ali je rekel benigen, brez zvezen ali kakorkoli in da škoda, da smo izgubili toliko časa. On nima kot predsedujoči kaj razpravljati o tem ali so amandmaji neke poslanske skupine smiselni ali ne. Lahko glasuje proti, lahko razpravlja in pove, da se ne strinja ne more pa z mesta predsedujočega ocenjevati, da je neki amandma brez zvezen, potem ne daje besedo, ko kdo prosi za njo pa bi moral dati. Tudi komentarji kot je recimo, ko je naš poslanec Starović zamenjal po petih urah poslanca Bandellija na tisti dolgi seji odbora on v mikrofon komentira od kod se je pa ta sedaj znašel jebela cesta, recimo. Ali ko dva poslanki imate razpravo in potem repliko in razpravo si gospod Polnar dovoli komentirati, da to je tipični babji »fajt« in zdaj pa, da nehajmo. Šovinistična pripomba, ki ne sodi v Državni zbor. Tako da, v imenu Poslanske skupine SAB, izrecno nasprotujemo takemu načinu vodenju seje in prosimo, da se to vzame na znanje. Hvala.
Hvala lepa. Kolegica Nataša Sukič.
Ja, spoštovani, hvala lepa za besedo. Imam dve zadevi, ampak najprej bom začela s prvo, no. Ena je, da smo v Poslanskih skupinah Levica, SD, LMŠ in SAB, torej naslovili zahtevo na Odbor za zunanjo politiko, za sklic skupne nujne seje Odbora za pravosodje in Odbora za zunanjo politiko. Vemo, za kaj gre. Gre za pismo zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki seveda, ponovno, po našem mnenju, krni ugled Republike Slovenije v mednarodnem prostoru in predvsem gre za napad na neodvisno sodno vejo oblasti in seveda blamiranje te sodne veje oblasti, v mednarodnem prostoru in mi smo dobili potem odgovor, predsednice, Monike Gregorčič, torej predsednika Odbora za zunanjo politiko, kjer pač predsednica zahtevo za sklic zavrača in sicer, se pri tem sklicuje na pretenciozno argumentacijo oziroma interpretacijo, kjer pravi, da gre za ozko zastavljen sklic, kajne, pri tej zahtevi poslanskih skupin, za ozko področje pravosodja, v navezavi z delom Evropske komisije in da to pač ne, da to njo, ona meni, da zaradi tega naj ne bi bil sklic sploh mogoč oziroma ga ona ne omogoča. Seveda temu ostro nasprotujemo in smo seveda na to, njen dopis, že odgovorili. Namreč, v zahtevi za sklic nujne seje, se dotikamo torej vprašanja medresorskega poročila, ki ga je Ministrstvo za zunanje zadeve posredovalo Evropski komisiji in seveda v utemeljitvi problematiziramo ravno vlogo zunanjega ministra, pri diskreditaciji sodne veje oblasti, ter pomenu, ki ga seveda takšno pismo ima, v mednarodnem prostoru. Če, pač, če se kar, citiram, pač akte, ki so podlaga za naš razmislek, bi rada izpostavila, da skladno z odlokom o ustanovitvi delovnih teles Državnega zbora, to bi bilo v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 64/18, 8/15, 62/16 in 4663/18, opredeljeno tudi, da lahko OZP obravnava problematiko, ki se nanaša na področje zunanjih zadev države in na druga vprašanja. Poudarek je in na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja, pristojno ministrstvo. In, tematika naše zahteve za sklic, kajne, seveda zadeva tudi druga vprašanja, kot je to opredeljeno v odloku, na katerega se predsednica Monika Gregorčič sklicuje, zato seveda zahtevamo, da se držimo ustaljenih pravil, da se držimo aktov, ki veljajo v tej državi in seveda zahtevamo, da upoštevate torej zahtevo za sklic Odbora za zunanjo politiko oziroma skupnega odbora, no, da nam to razpravo omogočite. Kajti, dejstvo je, da se take stvari pač morajo obravnavati. Srž vašega dopisa pa je ravno nasproten. Med vrsticami trdite, da dejanja ministra za zunanje zadeve nimajo nikakršne povezave z Odborom za zunanjo politiko, kar je seveda skregano z vsako logiko, kar seveda absolutno ne drži, ker gre pri tem, v tem primeru za, seveda, evidentno, zunanjepolitično ravnanje, gre za komunikacijo ministra za zunanje zadeve z evropskim komisarjem za pravosodje, pa če se temu reče spremni dopis, ali ne, je popolnoma irelevantno, kajne? Tako da, prosim, da se opredelimo do tega. Hvala.
Ja, glejte, jaz lahko s svojega stališča povem, da jaz nimam pravice posegat v te odločitve, lahko se pa pogovorim z obema, če bo  (nadaljevanje) karkoli zaleglo. Če prav razumem bosta na to temo sklicala dva odbora in sicer Odbor za pravosodje in Odbor za zadeve EU. Tako, da… / oglašanje iz klopi/ Samo pravosodje, okej.
Spoštovani. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak v skladu s pravili v tej hiši, kako se je to dogajalo v prejšnjem mandatu, predsednik Državnega zbora določa take stvari in kot sem vam dokazala in pokazala, imamo torej poslanke in poslanci oziroma poslanske skupine popolnoma legitimno pravico zahtevati sklic takšne seje in razpravljati, kajti če ne lahko ponovno ugotovimo, da nam je vse bolj kratena možnost razprave v Državnem zboru in to poslancem. To je pa naša ustavna in zakonsko določena pravica in poslovniško določena pravica. Tako, da ponovno smo v situaciji, kjer se kršijo pravzaprav čiste osnove… PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ:Jaz bi vas prosil… NATAŠA SUKIČ (PS Levica): In res, prosim vas spoštovani, ne me prekinjati, resnično prenehajmo s to prakso, ki smo jo bili deležni v zadnjih dveh, treh tednih pogosto, zaustavimo takšno slabo prakso in se začnimo obnašati temu Državnemu zboru primerno. Poslanke in poslanci zahtevamo sklic te seje, zato ker je nujna in zaradi tega, ker je zunanji minister s svojim ravnanjem dejansko blatil ugled tako sodne veje oblasti Republike Slovenije v celoti v mednarodnem prostoru. To je naše mnenje, imamo pravico do tega mnenja in zato seveda vztrajamo na sklicu te nujne seje. Hvala.
Ta seja bo sklicana, o tem ni nobenega dvoma.  Kolegica Alenka Jeraj.
Samo en stavek na to, bi rada spomnila kolegico, da tudi na naš predlog ni bila sklicana večkrat seja Odbora za kulturo pod vodenjem vaše kolegice Violete Tomić v prejšnjem mandatu oziroma še v tem mandatu pravzaprav, tudi gospoda Matića ne, smo protestirali, pa kljub temu ni bila seja sklicana na temo RTV.  Ampak zdaj pa k temu, kar jaz želim povedati. Jaz mislim, da bi morali kaj reči v zvezi z razpravljanjem v zadnjem času v parlamentu. Jaz vem, da smo poslanci neodvisni pri svojem delu in lahko rečemo marsikaj in smo tudi imeli v preteklosti različne razprave tudi ostre in tako naprej, ampak to kar se dogaja sedaj se mi zdi, da je pa močno pretirano oziroma zahteva reakcijo. Predvsem s strani poslanca Kordiša, mislim, da so te razprave izven vseh kriterijev parlamentarne razprave. Govoriti, da v Vladi kradejo kot srake, da smo vsi tolpa kriminalcev, lopovi in tako naprej, mislim, take žaljivke, zmerjanja in diskvalifikacije brez vsake osnove, ker če ti nekomu očitaš nekaj takega moraš za to imeti kakšen dokaz. Jaz mislim, da bi se moral poslanec Kordiš za to opravičiti, verjetno je to iluzija sicer, bomo pač po drugih poteh poskušali doseči to, ampak mislim, da tako hujskaštvo in to, kar se dejansko zdaj dogaja v parlamentu ni dostojno. Ne vem, če veste, da so včeraj našemu poslancu Kepi popisali fasado. Vrstijo se grožnje na vse konce in kraje in očitno jih nekateri s svojimi aktivnostmi v parlamentu podpihujejo oziroma pomagajo pri tem, da se stvari razplamtevajo do po mojem zelo nevarnih, v zelo nevarno smer. Jaz mislim, da ni dobro, če Državni zbor temu prispeva in mislim, da bi morali predsedujoči ustaviti take razprave. Govorim tudi na splošno tudi o kakšni drugi poslanski, ne bom rekla, da se tudi kje drugje kaj ne dogaja, ampak to, kar pa smo slišali zdaj od poslanca Kordiša je pa zagotovo vredno opomina in bi moral biti na nek način sankcioniran s tem, da se mu vzame besedo. Kar vsepovprek zmerjati in žaliti, brez vsake osnove, najbrž ni primerno in jaz mislim, da v nadaljevanju bi morali predsedujoči na to reagirati. Predlagam pa, da se mogoče vsi v poslanskih skupinah pomenimo malo o tem, da smo vsi malo bolj zmerni ali kako naj rečem. Hvala.
Hvala. Samo, če se opredelim do tega. Jaz popolnoma razumem te vaše pomisleke. Tudi jaz sem pristaš tega, da razprava v parlamentu poteka na kar se da dostojen način, da se nikogar ne obtožuje povprek, ne da bi bila, ne vem, njegova krivda ugotovljena v kakšnem postopku, da se nikogar ne označuje s kriminalcem in podobno. Ampak dejstvo je, da tudi ko sem se pripravljal na to sejo in ko sem predvideval, da se bo debata odvila na takšen, za moje pojme, nedopusten način, nisem mogel nikakor mimo tega kar je nedolgo nazaj ugotovilo Vrhovno sodišče, ki je reklo in v neki drugi zadevi, kjer ni šlo za razpravo med poslanci, ampak za razpravo med politiki in novinarji, da je potrebno dati pač po nekem razsvetljenskem načelu svobodi izražanja, prednost pred pravico varstva časti in dobrega imena. To je odločitev Vrhovnega sodišča. Jaz imam s to odločitvijo problem, ker potem lahko ta razprava v parlamentu poteka na zelo čuden način, pa se sprevrže v neko gostilniško debato. Ampak glede na to, da zaenkret takšna odločitev velja imam občutek, da moramo tudi mi dovoliti malo več, kot smo mislili, da lahko dovolimo. To je praksa. Sedaj kam bo to privedlo ne vem. Jaz pa upam, da se bo vsak pri sebi kolikor toliko kontroliral, da ne bomo prehajali na nek najbolj primitiven način razprave. Ker se da vse, kar se hoče povedati ali kar se želi povedati v Državnem zboru povedati tudi s kakšnimi drugimi besedami.  Kolegica Sukič.
Spoštovana kolegica, jaz se moram na tole odzvati. To, kar vi predlagate je pravzaprav predlog zamejevanja svobode izražanja s strani predstavnice stranke, ki si pa dostikrat ravno to pravico, če bomo rekli, če sedaj začnemo subjektivno presojati kaj je in kaj ni prav, ampak je pravkar povedal predsednik, pravica do svobode izražanja. Vsak poslanec ali poslanka naj sam ali sama presodi kakšen je njen ali njegov vokabular. Včeraj sem vam citirala vašega poslanca Pozniča, ki bi nas poslance opozicije, predvsem Levice, poslal, Pojbiča, pardon, se opravičujem, bi nas poslal kar na dosmrtno prisilno delo v zapor in take stvari. To piše vaš poslanec po Twitterju. In potem boste prav ti tukaj oponirali in izpostavljali mojega poslanskega kolega Kordiša, ki ni povedal pravzaprav nič drugega kot to, poglejte, jasno je bilo v tej absurdni razpravi, ki smo ji bili priča tako na odboru kot tudi na plenarni seji, povsem jasno je, da v vašem poročilu manjkajo ključne stvari in mi smo terjali odgovore na ključne stvari. Vi ste pač poročilo napisali kakor vam pač ustreza. To je pravzaprav logično. Ampak če ne podate niti v enem trenutku odgovora zakaj je lahko Hrvaška za 5,5 milijona evrov nabavila 60 ton opreme skupaj z logistiko…/Oglašanje iz kopi/ Oprostite, pri nas pa damo samo 5,5 milijona evrov za transport opreme, potem je logično, da lahko nekdo temu reče tudi…
Kolegica Sukič…
…kriminal…
…dajmo se držati te teme…
Hočem reči, da pojasnjujem…
Malo miru!
No, hočem reči, da pojasnjujem zakaj je pač kolega Kordiš to imenoval, oprostite, na način kot to pač, kot je percepcija v javnosti sedajle. Vi se pa vprašajte zakaj ustvarjate pogoje za to, da javnost percipira stvari kot jih percipiramo. Tako da ostro protestiram proti poskusom omejevanja govora poslank in poslancev. Smo odrasle osebe, vsakdo odgovarja za svoj vokabular sam ali sama. Niste pa vi tukaj nobeno razsodišče, da boste presojali kje je tista meja. Če pa menite, da ste, pa najprej pometite pred lastnim pragom. Hvala.
Poglejte, kolegica Sukič, tudi kolegica Jeraj ima pravico govoriti. Ona je povedala svoje mnenje, vi svoje. Nepotrebno je sedaj, da se tu prepirate. Jaz sem pa povedal svoje. Jaz si prizadevam za to, da bo ta razprava čim bolj strpna, poglobljena, vsebinska. Dejstvo pa je, da se o, ne vem, o govoru opredeljuje tudi sodišče. Sedaj smo dobili en primer. In mi se moramo, bom rekel, orientirati.  (Nadaljevanje): Upam, da bomo mi boljši kot so nekateri drugi, ampak to je tudi vse.  Kolegica Tina Heferle.
Hvala za besed.  Jaz bi se vrnila na poslovniške stvari in bi tukaj podprla najprej kolegico Sukič, ki je prej omenila zagato v zvezi s sklicem seje Odbora za zunanjo politiko. Tukaj je po mojem mnenju nedvomno, da obravnava tega spornega dopisa ali kakorkoli mu že rečemo, zunanjega ministra, seveda spada v domeno Odbora za zunanje zadeve, pri tem bi pa rada opozorila, gospod predsednik vas na 48.a člen Poslovnika, ki govori, da seje delovnega telesa se skličejo v roku, se pravi, s strani predsednikov delovnih teles in v nadaljevanju člen pravi, če predsednik delovnega teles seje ne skliče v roku, jo skliče predsednik Državnega zbora. Tako, da po mojem mnenju nek pogovor s predsednico odbora ne bo zadostoval, ker vendarle je Poslovnik jasen, če zadeva spada v pristojnost tega dotičnega matičnega odbora, je dolžna sejo sklicati, če jo ne bo sklicala, ste dolžni to storiti ti kot predsednik.  Druga stvar pa bi podprla še kolegico Mašo Kociper, ko je izrazila nestrinjanje glede vodenja sej. Jaz bom posplošila. Glede na to, da bi še njeno opozorilo razširila na vodenje celo plenarnih sej kjer smo bili ta teden pa že tudi prej priča temu, da si predsedujoči, pa ne bom omenjala imenu, ker mislim, da vsi vemo o kom govorimo, sta si dva predsedujoča vzela to pravico in komentirala iz mesta predsedujočega tako razprave kot stališča poslanskih skupin, kar je seveda ne poslovniško, se pravi, ne v skladu s Poslovnikom in tudi nehigienično, da nekdo z neke pozicije moči, ki jo tisti trenutek ima kot predsedujoči. To svojo pozicijo zlorabi, izrabi za to, da komentira razprave posameznih poslancev. Tako, da tukaj na tem mestu moj apel kot nenazadnje podpredsednice, ki pa se drži poslovniških določil, jaz si v nobeni svoji, pri nobenem svojem vodenju nisem drznila komentirati razprav koalicijskih ali opozicijskih poslancev, pa verjemite, velikokrat bi, pa si ne dovolim tega, ker pač imam neko zdravo mero in samo disciplino pri tem, tako da tukaj moj apel vsem, ki vodijo seje, tako delovnih teles kot plenarne seje, da se tega vendarle vsi držimo ne samo nekateri in podpiram kolegico Kociper pri njenem opozorilu.
Najprej moram odgovoriti. Kolegica Heferle, 48.a člen, ki ste ga prebrala, ga niste najbolj razumela. Govori namreč o sejah delovnih teles, ki so povezane s sklicanimi sejami Državnega zbora, v tem primerih lahko jaz skličem sejo, če je v roku ne skliče predsednik Državnega zbora in to nima prav nobene zveze s tem ali je posamezno delovno telo pristojno obravnavati posamezno zadevo. Dejstvo je, da tukaj v tej zadevi, ki jo problematizira kolegica Sukič, seja odbora bo, o tem ni nobenega dvoma. Zdaj, jaz tako kot sem omenil, jaz nimam pravice sklicevati teh sej. Če pa misli kdo, da imam, pa naj mi pove iz katerega člena Poslovnika to izhaja. Se pravi, predsedniki delovnih teles so pri tem samostojni. Mislim, da to obedve dobro vesta. Tako da, ta debata tukaj ne bo k ničemer privedla. Jaz sem rekel, da se lahko, da sem se pripravljen pogovoriti s predsedniki delovnih teles, več od tega pa v skladu s Poslovnikom ne morem narediti, ker so predsedniki delovnih teles pri tem sklicevanju samostojni.   (nadaljevanje) Kar se tiče pa reda na seji, intervencij predsedujočih to velja tako za delovna telesa kot tudi za plenarno sejo. Jaz se z vami strinjam, da prihaja včasih do nekih mejnih primerov, ampak dejstvo pa je, da če kdo lahko seže govornikov v besedo je to prav predsedujoči, ki ga opomni na red, ima za to posebno pooblastilo v drugem odstavku 75. člena Poslovnika. Sedaj ali gre preko tega, da ga opomni samo na red to je seveda stvar vsakega posameznega primera, ampak predsedujoči delovnih teles in plenarne seje ima to pravico.  Kolega Han.
Hvala lepa, predsednik.  Jaz upam, da bomo vsi v tej sobi in na sploh politiki zmogli malo politične modrosti v teh težkih časih, ki so v tej naši državi. Prebrodili smo jaz vsaj upam vsaj prvi del zdravstvene krize soočali pa se bomo z nemogočo ekonomsko in socialno krizo, jaz upam, da to vsi vidite ali pa vidimo. Stanje v državi je napeto. Sedaj kdo je kriz za to napetost verjetno vsak po malem govorim za politiko in koalicija in opozicija, drži, to se strinjam, vendar moram reči, da zadnje nekaj let pa moram reči, da takšnega stanja pa v tem Državnem zboru še ni bilo in bom povedal zakaj. V opoziciji se marsikaj očita. Ne smemo pozabiti kako smo se nekaterih dogovorov, vendarle v opoziciji držali, ko smo vedeli, da prihaja nova Vlada, ko smo vedeli, da prihaja nova Vlada, ko se bo začela ta huda zdravstvena situacija. Če se samo spomnite samo spomnil bi rad celo prvič v zgodovini smo se opozicija odpovedala bom rekel besed in govorjenja pri imenovanju Vlade, samo predsednik Vlade je govoril, mi smo rekli, zato da se boste hitro sestali, da bo hitro zvečer Vlada, da boste hitro začeli delati smo se odpovedali teh bom rekel govorov. Potem smo, kar nekaj sej zelo hitro sodelovali vam bom rekel na neki način nismo delati težav, da ne bo kdo rekel, da smo vse podpirali, ampak potem so se pa zgodbe začele. Nobeno zgodbo, ker jo verjetno mi ne znamo tu kot nekatere druge stranke in nismo mi inscenirali in te maske in te nabave nismo mi inscenirali in od tistega dneva je v bistvu prišlo v tej državi sami problemi. Jaz nobenega ne bom kazal s prstom, da je kdorkoli narobe naredil to bo moral kdo drugi dokazati dejstvo pa je, da od tistega dneva se Državni zbor suspendira. KO želimo karkoli izvedeti, karkoli narediti bom rekel se koalicija potrudi ali da ne pridejo določeni ministri na sejo ali želite na neki način to dati pod preprogo, da v zadnjem bom rekel tem poročilu niti ne govorim, ki bom rekel ni bil prav vložen, sklepi so bili narobe vloženi in niso bili pravi sklepi. Pa ne, da smo se to mi izmislili Zakonodajno-pravna služba, ki jo imamo samo takšno kot jo imamo v tem Državnem zboru je pač to povedala. V redu razumemo demokracija vi ste to izglasovali mi so naredili malo šova smo šli ven iz dvorane, vse to razumem. Ne razumem pa nekaj in vsak predsednik matičnega delovnega telesa ima eden svoj del odgovornosti, da po svoji pameti pa s Poslovnikom, ki ga ima pred seboj bom rekel vodi te seje, sklicuje te seje in proba se igrati vsaj malo demokrata. Težko bo meni kdorkoli kaj rekel, da sklic, ki smo ga mi naredili glede pravosodja oziroma tega spremnega dopisa ali pisma gospoda Logarja na podlagi pravosodnega ministrstva in zapisa glede stanja v tej državi, da to ni bom rekel seja, kjer bi morala biti oba odbora. Težko mi bo kdo kaj rekel, ker pač Ministrstvo za zunanje zadeve je dal spremni dopis, napisal nekaj in upam, da ga lahko, se opravičujem, ministra za zunanje zadeve kaj vprašamo in vprašamo ga tako, da ga tudi na matičnem delovnem telesu vprašamo. V redu, Monika Gregorčič, poznamo jo, je predsednica na novo, OZP-ja, mogoče nima celo izkušenj, tudi to je možno. Pač, ne želi sklicat in jaz ne vem zakaj. Ampak glejte, ker ne želi sklicat, zopet je neka afera, zopet se bomo med sabo kregal in zopet bomo ljudi nerviral. Pa je res to potrebno? Ali je res to potrebno, ker, teh razgovorov se pa ne bomo, ne bojo nehal, imamo danes jih in jih bomo imel, če ne bo želela sklicat, bomo imeli zopet na Odboru za pravosodje in bomo zopet, bom rekel, se igral opozicijo na opozicijo, na koncu, pa bomo… pa razburjamo ljudi, no, in zato te prosim, predsednik, na koncu koncev nisi samo predsednik Državnega zbora, si tudi njen strankarski kolega, pa po mizi udari, ker to se ne bo nehalo. Druga zadeva. Tule imam magnetogram gospod Pogačnika, Marka. Ko smo prvi sklop tega koronavirusa zakona sprejemal, če se spomnite, smo se pogovarjal o tem, kako bi naj država oziroma Vlada, poročala in vam smo dal celo na voljo, da ste lahko razporejal do 400 milijonov denarja, brez takšnih in drugačnih zgodb, kako bi enkrat na mesec poročal v Državnem zboru. Že takrat je bila velika debata, da to ne moremo, pa ono, pa drugo. No, tukajle je Marko Pogačnik, potem, ko smo potem nek amandma probal sprejet, rekel, da je jasno, da mora to KNJF naredit. Ne. Zdaj, ko ste vi na teh treh listih podal poročilo, kako bo, kako se je ta denar razpravljal, kajne, gladko, sklican KNJF-a, ki je že bil sklican, ste vi dodelil Odboru za finance. Na isti dan, na isto minuto. Ne mi reči, gospe in gospodje, da je to slučaj. Zdaj, ali je to, se bom, opravičim, za te besede, »zajebancija« ali je nevednost, ali je pa podcenjevanje vseh opozicijskih poslancev. Saj, na koncu, bomo pa KNJF sklical, ampak, ali je res potrebno že v začetku, bom rekel, zasejat ta dvom, da bomo spet nekaj iskal, pa se kregal in tako naprej. Naša odgovornost, dragi moji, tudi tega kolegija in tebe, predsednik, je, da probamo normalizirat, vsaj nekatere stvari normalizirat. Meni tudi ni fajn, da sklicujemo vsak dan neko sejo, vsak dan neko novinarsko konferenco, da se kar, da imamo vsi idej, pardon izrazu, kot drek vitaminov, v zadnjih časih. Ni to v redu. Ampak predsednik Državnega zbora, ti si predsednik tudi moj, nisi predsednik samo koalicije. Tudi moj predsednik si. In sem bil vesel, ko si postal predsednik Državnega zbora, kajne, in smo politični sopotniki bili in še enkrat jaz nisem, jaz sem strankarsko opredeljen, nisem pa obremenjen, ampak v tem Državnem zboru je vsak dan več obremenjenih, s svojo politično grupacijo in zagovarjanje nekih stališč, ki mogoče celo niso ta pravi. Zato vas prosim, predsednik, te prosim, skličite te seje, da bomo vsaj tu normalno delal. Ali pa zanalašč delate ali pa se to zanalašč razburja javnost, kajne, in potem se pogovarjamo, kako, ne vem kdo »inscinira« ideologije. Pa do kdaj se bomo še pogovarjal o tem komunizmu, ker, karkoli primem, karkoli nek dokument preberem, to so stari komunisti. Pa kaki stari komunisti? Potem, tukaj noter, jaz ne vem, če je kateri bil komunist, mogoče je bil kateri, / oglašanje iz dvorane/ tamle dol, tamle na koncu… Pa ni problema… / oglašanje iz dvorane/ Ne, nisem, premlad sem bil, premlad. Pa tudi verjetno ne bi bil, ma nima veze, ne… / oglašanje iz dvorane/ Ampak ne, hočem to povedat, kdo ideologijo forsira »skos«? Kajne? Ne mi reči, da, jaz razumem, zakaj je bilo včeraj, to stanje, bom rekel, na nek način, ukinjeno. Vse to jaz razumem. Ampak, kajne, zdaj bom tako kot, včasih so, tudi v SDS ali pa kje, rekli, leva roka ne ve, kaj dela desna roka. To se ta moment dogaja, so pa težki časi, se strinjam, ampak naša naloga je, da se držimo nekega Poslovnika, predvsem pa, da smo mal »gentlemenski« drug do drugega, ker če to ne bomo delal, potem boljše, da res nehamo in da gremo domov. Lahko / nerazumljivo/ pripeljal do tega, da pač, bomo rekli, bomo šli demonstrirat, pa bomo demonstriral par mesecev, pa vi sami delajte, ampak, to ni v redu, kajne? Do kdaj bomo te maske nosil? Gospod, ki je najstarejši,   (nadaljevanje) ki je verjetno najbolj v težavah, on nima maske recimo, Zmagotu ni verjetno potrebno več maske, zakaj moram jaz masko imeti…
/ oglašanje iz klopi/ Zato, kar poslušaš WHO.
Dajmo malo normalizirati državo lepo prosim. Hvala lepa.
Kolega Han. Tudi jaz opažam, da se marsikaj v tej hiši spreminja skozi čas. Sploh od začetka epidemije pa do zdaj, ko je epidemije konec. Jaz se strinjam s teboj, vi ste bili dejansko konstruktivni na začetku, absolutno vse to podpišem in pozdravljam. Dejstvo je pa, da to, kar se zdaj dogaja, lahko gledamo tudi drugače, kot na način, ki si ga ravnokar opisal. Namreč, danes se pogovarjamo o tem ali naj bo v zvezi z zadevo, ki so jo sklicale opozicijske stranke, to je tisto pismo ob poročilu glede pravosodja ali naj bo sklican en odbor ali drug odbor. Jaz mislim, da tukaj vi vidite, da mi kompliciramo, mi pa vidimo, da vi komplicirate. Saj na koncu koncev odbor bo sklican. Jaz ne vem, jaz tudi razumem to vaše oporekanje zdaj o vsem tem in vi zdaj tukaj vidite, da je pomanjkanje ali pa zaton demokracije zaradi tega, ker ne bo Odbor za zunanjo politiko, ampak bo sklican Odbor za pravosodje. Jaz mislim, da vi tukaj pretiravate in da se pač greste nekakšen ping-pong, nekakšno nasprotovanje predsednici Odbora, ki je rekla, da ga ne bo sklicala, ker ga bo sklical drug predsednik Odbora. Jaz mislim, da je tukaj neko nepotrebno kompliciranje, vi iz tega potem vlečete neke sklepe, da je ne vem konec demokracije, da je demokracija v parlamentu v zatonu. Jaz pa mislim, da vi komplicirate in da iščete svojo pozornost. Enostavno drugega tukaj ni mogoče videti. Saj tudi meni ni prijetno voditi seje, kjer imaš ti ne vem koliko proceduralnih, ki to niso, ki so zlorabe, pa pustim, zaradi tega, ker je to opozicija, pa jih pustim 10, pa 15, pa ni nikoli dovolj, pa je potem kar obstrukcija. Glejte, tudi to ni prijetno, pa je nepotrebno, nepotrebno pa je. In tudi zdaj, ko že napovedujete, da boste tudi v prihodnje ne vem obstruirali seje. Dajmo se vprašati, kdo potem dela izredno stanje. Ali ga mi delamo ali ga vi delate. Ljudje to opazujejo, pa mislijo, da je res kaj narobe, ko ni nič narobe. In zdaj, da je prej bilo drugače, zdaj pa drugače, glejte, sredina je mogoče nekje na sredini, vi boste interpretirali, da je ta oblast pokvarjena ali pa da ta oblast ne dela prav. Mi pa lahko interpretiramo, da ta opozicija drugače uporablja svoja pravila kot jih je prejšnja opozicija. Pravila so za vsa napisana enako, samo berejo jih pa različni drugače. Nekateri pač tisto pač proceduralno, da se mu da takoj besedo uporablja za to, da pač povedo, da je nekje v Poslovniku bilo nekaj narobe, nekateri pa zato, da razpravljajo in se potem nekje iz pete potegnejo nek razlog poslovniški, češ da je nekaj bilo prekršenega. Skratka, zlorabljajo zadeve in enako je glede vseh ostalih zadev. In okej, glejte, zadnjič je bila razprava v Državnem zboru in potem celo obstrukcija, češ da ni bilo miru v Državnem zboru. Poglejte si ne vem druge parlamente, kričijo in ne vem kaj vse, jaz mislim, da smo mi pridni kot otroški vrtec ali kot prvi razred osnovne šole. Jaz nimam nič proti temu, da je včasih debata mogoče malo bolj burna, da se kdo pri sebi komentira, dokler to ne presega neke meje. Ne pristajam pa na to, da se tukaj zdaj ustvarja neko izredno stanje, ki ga ni, ki ga ni. Glejte, jaz razumem, da ko prideš iz koalicije v opozicijo, da se pač moraš navaditi in akceptirati nekatere zadeve, ker se pač pojaviš v neki drugi vlogi. Ampak to ne pomeni, da je   (nadaljevanje) danes delovanje tega parlamenta kakorkoli drugačno, kot je bilo pred enim letom, v ničemer. Tudi to, ko zatrjujete, ne vem, da so sklepi, ki jih sprejema Državni zbor neustavni, poglejte, v Državnem zboru je bilo marsikaj neustavnega sprejetega. Včasih je na to opozorila Zakonodajno-pravna služba, včasih ni, včasih je potrebno sprejeti nekatere stvari, ker so interventne. Ampak dejstvo je, da na koncu, tudi če se dotaknem včerajšnjega sklepa, če mislite, da je neustaven pojdite na Ustavno sodišče. Jaz vam ne morem drugega reči. Me pa moti to, da potem operirate z mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je bilo pač podano na prvotni predlog sklepa, ki je bil potem spremenjen. Ampak v jasnoti potem kar razpravljate o tistih nekih izhodiščih, ki so vam pri roki, ki vam gredo bolj na mlin, ne poveste pa celotne slike o zadevi. Tako da…  Sedaj kar se tiče, recimo, tega odbora za finance ali KNJF, kolega Han, motiš se, če mislim, da smo mi sedaj naredili nekaj nalašč, zato da bi zaribali SD ali pa opozicijo, da je pač bilo poročilo o prerazporeditvah poslano na Odbor za finance. To poročilo je bilo poslano na ta odbor zaradi tega, ker je interventni zakon na podlagi katerega je bilo to poročilo napisano, bil tudi obravnavan na Odboru za finance. In nobene ovire ni, da ga obravnava tudi Komisija za nadzor javnih financ. Ima to možnost sklicati kadarkoli predsednik. Če vam to ni dovolj se lahko z njim pogovorim. Bom jaz dal, da se še dodeli KNJF, nobene težave. Ne pa tu videti neke teorije zarote, ne vem, ugrabitve Državnega zbora, ne vem kaj vse, mislim kakšne vse nonsense še slišim. Skratka, odgovarjam na ta pomislek, glede tistega, bomo dali.  Glede Odbora za pravosodje oziroma Odbora za zunanjo politiko je pa zadeva taka. Jaz se lahko pogovorim s predsednikoma enega in drugega odbora, ali bo skupaj ali ne. Ona dva bosta pač se o tem odločila. Meni se zdi prav, da se zadeva obravnava. Sedaj ali bo zadeva, ki se tiče poročila v slovenskem pravosodju na OZP ali bo na Odboru za pravosodje meni osebno bliže, da je na Odboru za pravosodje. Lahko bi pa dali še kakšen odbor vmes, verjetno, ne vem.  Kolega Han najprej, pa potem kolegica Sukič.
Hvala lepa, predsednik, za odgovor in za tvoj pogled. Kar se tiče, ko sem rekel, da kaj delate zanalašč, si me mogoče narobe razumel, ampak saj veš, pogovori v tem državnem zboru so za mizam, pred javnostjo in tudi po hodnikih. In prevečkrat predsednik se je naredilo, sva se tudi midva kaj pogovarjala, ko, ja tale stvar bo pa takole, čez dve minuti je bila pa ta stvar drugače. In ti kot predsednik Državnega zbora, žal, nisi s svojo avtoriteto dosegel neke normalne zgodbe. Samo 37.a člen, spomnite se, bomo razpravljali samo stališča, potem je bilo pa kar naenkrat prekinjena seja, noben ni vedel za kaj gre in sedaj jo imamo šele na tej seji. Preveč je teh stvari, da si ne bi v svoji glavi jaz zamislil kdaj, da je mogoče kdaj kaj namenoma. Lahko pa tudi da ne. Hvala lepa.
Kolega Han, prav 37.a člen je eden tistih, ki jih ne bomo obravnavali zaradi tega, ker jaz tega ne bom dal na sejo. Pa si marsikdo želi, da bi dal, ampak se bom držal Poslovnika. Zadeva je bila zaključena na Odboru za obrambo in zaradi tega ne bom dal. Pa verjemi mi, da bi marsikdo rad videl, da zadevo potegnem iz groba na delovnem telesu, pa da jo dam na plenarno sejo. Ampak pač tega ne moremo narediti.  …/oglašanje iz klopi/ Ne, pa še kolega Jurša je bil prvi. Kolega Jurša, pa potem kolegica Sukič.
Predsednik, hvala. Mislim, da tudi današnji sestanek odraža napetost, ki se v zadnjem času  (Nadaljevanje): dejansko čuti v Državnem zboru. Jaz mislim, da že nekaj let ali pa sploh tega ni bilo, tako kot je v tem trenutku zdaj na teh sejah zadnje, ki jih imamo ali naj bo to plenarno zasedanje, izredne seje ali naj bodo to matična delovne telesa. Nivo razprave je res zelo nizek. To kar nekateri počenjajo, jaz mislim, da tega mi politiki ne smemo. Mi ne smemo nekomu reči, da je lopov, tat, itd., ker nimamo te pristojnosti. Mi nismo organi pregona, mi nismo tožilci, mi nismo sodniki in verjetno bi se posamezniki res morali tega tudi zavedati in paziti kaj kdo kdaj reče. Seveda v Državnem zboru se lahko reče vse, ampak ne more pa se obsojati, ker to ni sodna dvorana. To ni sodna dvorana. To je parlamentarna dvorana kjer se lahko govori o marsičem, ne more pa se obsojati.  Kar se tiče matičnih delovnih teles. Vse to kar ste povedali, je v veliki meri tudi resnica. Probajmo vsak po svojim močeh opraviti določene razgovore z našimi predsedniki tam kjer jih imamo, opozoriti na pomanjkljivosti, ki jih delajo s sklici in tudi z vodenjem delovnih teles. Mogoče bo to prineslo kakšen drugi nivo, mogoče bodo kaj poslušali, mogoče pa tudi od tega razgovora, ki ga bomo opravili, ne bo velikega haska. Zato bom predlagal, probajte se, probajmo se vsi, tudi opozicija v tem trenutku, to je bil neki prehod, verjamem, da da želite vsi vsak po svojih močeh dati največje prispevke, trudite se, imate to pravico, da se trudite, ampak s tem, da boste vedno obstruirali, da to že naprej napovedujete, jaz mislim, da dejansko ni takšno izredno stanje, da bi ravno morali se na vsaki seji obstruirati. Ampak dobro, to se vi odločate, jaz pa vam predlagam, da mogoče tudi malo začnete razmišljati o tem, da se z obstrukcijo ravno ne dosežejo neki vidni / nerazumljivo/, edino seveda, če mislite, da vas potem imajo raje vaši volivci.
Replika, kolega Matjaž.
Zdaj se je še Franci navezal. Jaz sem rekel obstrukcijo čisto tako, ker potem nimaš neke druge sploh več možnosti, sploh nisem napovedal obstrukcije. Drugače pa, dragi moji dolgoletni kolega, jaz se ne ukvarjam z Desusom, ti se pa ne ukvarjaj z opozicijo no, kaj bomo delali.  Hvala.
Kolegica Sukič.
Hvala predsedujoči. Poglejte, zadeva je taka in to je treba zdajle res poslušati.
Samo malo tišine tam!
Obstaja dogovor o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles in v 3. točki piše, bom citirala: »prav tako na podlagi 41. člena Poslovnika predsednik Državnega zbora odloči o vseh spornih zadevah.« Ali naj še enkrat citiram? »Predsednik odloči o vseh spornih zadevah na podlagi 41. člena - to piše v tretji točki - dogovora o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles.« Tako, da predsednik niste odvezani te odgovornosti in ne gre za to, da boste vi prijateljsko poklepetali s predsednico Odbora za zunanje zadeve. Jasno je, da če smo prišli do tega, da je treba sklicati to skupno sejo, nismo prišli do tega kar tako v tri dni, ampak smo prišli točno in samo in izključno zaradi dopisa zunanjega ministra Logarja, če ne mi te teme zdajle ta trenutek ne bi sploh odpirali in ne bi sklicevali nobenega Odbora za pravosodje. Odbor za pravosodje je zraven samo zato, ker se tiče napada ministra Logarja na sodno vejo oblasti, ampak minister Logar je minister, zunanji minister te države in ta minister blati sodno vejo oblasti s svojim dopisom v tujini in zato je pristojen Odbor za zunanjo politiko. In vi kot predsednik ste dolžni skladno s 3. točko, dogovora o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles to enostavno uvrstiti na dnevni red in ni res to,   (nadaljevanje) kar trdite, da nimate pristojnosti in da je avtonomija predsednikov delovnih teles na avtonomijo predsednika Državnega zbora. Ne, o takšnih spornih zadevah ste vi odločevalec, zato se ne izmikajte odgovornosti, prevzemite jo in skličite, ker dobro veste, da kadar gre za zunanje politične zadeve je za to v prvi vrsti pristojen Odbor za zunanjo politiko, pridruženo pa vsebinsko gledano tisti odbor, ki se ga vsebinsko dotika neka ta poteza in v tem primeru je to Odbor za pravosodje. To ne bo držalo, da bi se mi sedaj sklicevali Odbor za pravosodje z neko šerado z neko maskiranje, ker tega Odbora za pravosodje, potem ne rabimo. Problem je v ministru Logarju in ministra Logarja ne morete ščiti na ta način, on je dolžan priti pred poslance in pojasniti ta svoj dopis in te svoje razne akcije, ker to je že druga v manj kot dveh mesecih. Spomnimo se one depeše, ki baje to ni, pa je, pa ni, pa je, ki ste se tudi izgovarjali, da ni pristojen ja kaj pa je on, potem pristojen. Prosim, predsednik, ne zavajajte niti nas poslank in poslancev niti …
Kolegica Sukić,
… tudi javnosti ne.
vzdržite se teh očitkov.
Prevzemite odgovornost.
Ne, vi zavajate. Vi ne berete Poslovnika berete eden dogovor. Jaz sem vam povedal, da jaz po Poslovniku te možnosti nimam. Imam pa v skladu s tem dogovorom možnost se pogovoriti in zgladiti ta spor. Samo to. Sedaj zavajate, da imam jaz neko poslovniško možnost v nekem členu, da moram jaz na koncu odločiti. Ni res, to ni res. Povejte mi člen Poslovnika, povejte ga! Kateri člen Poslovnika?
Milan Brglez vaš predhodnik v prejšnjem mandatu…
Kateri člen Poslovnika? Povejte!
…član vaše stranke je sklenil, zaradi tovrstnih čudnih zapletov v prejšnjem mandatu je bil sklenjen dogovor. Sedaj ne vem ali se dogovori kar tako pozabijo in porušijo z nastopom novega predsednika Državnega zbora, potem pač povejte javnosti, da ste porušil tudi ta dogovor, ki je bil sklenjen in ki ga je sklenil vaš predhodnik celo vaš član takratni vaše stranke.
Nehajte zavajati, prosim vas, kolegica Sukić to presega vse mere. Prav sprenevedate se, nimate nobenega poslovniškega člena, ki bi ga lahko sedaj predočila, da ga obravnavamo in da v bistvu ugotovimo na kakšen način ga tolmačiti. Dejstvo je, da jaz bom to naredil, zato da bo bom rekel bom poslušal doseči neki mir v hiši. Drugače pa predsedniki so še vedno samostojni pri sklicevanju sej.  Kolegica Sukić.
Sedaj ne vem ali ima še kdo kaj na to temo, če je izčrpana debata?
Pardon, še kolega Jelinčič.
Jaz mislim, da problematiziranje gospoda Logarja je navadno politikantstvo in čisto nič drugega. Minister ima pravico pisati pisma kakršna misli pisati v imenu ministrstva ali v svojem osebnem imenu. Če pogledamo kdo je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice vidimo, da bolj spolitiziranega ekstremno levičarskega človeka ni pa kaj sedaj. Ali bomo mi sedaj zahtevali, da se zamenja ali kaj? Pa on piše razne pamflete po dolgem in po čez, odloča o raznih sodbah, kjer ne bi smel in tako naprej mi bomo pa lastnega ministra pljuvali, ki ni naredil nič narobe. Povedal je tisto, kar je resnica. Zavedati se je potrebno, da so Nemci poslali komisijo, ki bo pregledala delovanje slovenskega sodnega aparata to je bilo že pred nekaj leti in ko so začeli Nemci ugotavljati kaj je narobe, kaj bi bilo treba popraviti so enostavno komisijo odslovili, ko niti ni končala svojega dela, to se pravi, ne govoriti, da je vse v redu, da je vse fajn in tako naprej. Naj se zadeva pogleda naj se ugotovi kaj je kaj ni in se gre, potem naprej.  Je pa ena druga zadeva. Tukaj se okoli gospoda Logarja prerivamo nobeden pa ne odpre vprašanja bivšega ministra za šolstvo gospoda Pikala, ki je podpisal menjalno pogodbo z Mestno občino Ljubljano, da bodo Križanke deli mestni občini, da bodo notri delali ne vem kaj vse in to je podpisal, ko ni imel več pooblastil za to dejanje. To je tisto vprašanje, o katerem se moramo mi meniti, ker tukaj gre za državni interes ne pa tukaj kaj je Logar napisal pa kaj ni napisal   (nadaljevanje) in kaj ni napisal.
Bomo kolegi še en poseben posvet enkrat sklicali. Kolegica Maša.
Jaz se s teboj kolega Jelinčič ne strinjam. Minister Logar je hotel s svoje funkcije ministra vplivati na vsebino poročila. Želel je vplivati in usmeriti poročili v smer, kaj vse je v Sloveniji narobe. Ampak pustimo to. Nisem se zato javila.  Jaz bi nadaljevala, zdi se mi ta debata pomembna, ker vsi čutimo to napetost v Državnem zboru in ker nimamo pogosto točke razno pri Kolegiju. In bi nadaljevala mogoče tam, kjer je Matjaž končal. Kadar so takšni težki časi, ko se tudi ljudem kaj jemlje, ko je tudi kdo nezadovoljen in tako naprej, je treba po mojem mnenju tudi v parlamentu spoštovani še posebej takrat vlogo opozicije. V parlamentu kot poslanec prav veliko ne moreš narediti, sprejemaš zakone seveda, večino jih pripravlja Vlada. Kar lahko narediš in kar je to tvoja osnovna pravica je, da govoriš. In vedno so se v tem parlamentu in taka je tudi sodna praksa, zlasti ustavnosodna, da poslancu pravice govoriti ne moreš vzeti. To je pač njegova osnovna in prva pravica. In to, da se zapenja in se ne skliče neke seje odbora, zadeva je sicer skrajno komična, ker se zdaj gospa Sukič tukaj zelo zelo pritožuje, njihov poslanec Trček pa cel ta mandat in prejšnji mandat 100 odborov za zdravstvo ni hotel sklicati, tako da zadeve so res komične. Ampak, kar sem hotela reči, predsednik tudi jaz mislim, vsi predsedniki delovnih teles bi morali to osnovno pravico poslanca spoštovati in čim manjkrat zapenjati zlasti, ko gre za neke seje, ki se dotikajo nekih aktualnih situacij. To je pravica opozicije, to je legitimna pravica poslancev v parlamentu, da se tukaj pogovarjamo in soočimo stališča. Če se te stvari blokirajo iz brezveznih razlogov, da se en predsednik nekaj zapiči, tako kot se je prej Trček, zdaj se pa ta Gregorič, potem prihaja do nepomembne, Gregorčič, se opravičujem, prihaja do nepomembnih napetosti. In namesto, da bi se tukaj potem pogovorili in tukaj skregali in tako kot pač se dela v parlamentu, se potem ljudje kregajo in to nas mora skrbeti. Tako, da jaz sem bila predsednica dveh delovnih teles, odkar sem poslanka, nikoli se ni zgodilo, da neke nujne seje ne bi hotela sklicati. Se je pa zgodilo, to je pa referenca na sejo včeraj, da ko je imel SDS neke nore predloge sklepov, ko so hoteli kar linčati neke ljudi z imenom in priimkom, da nisem hotela dati take točke na sejo, to je pa to, kar smo imeli zadnja dva dni. Sem zahtevala mnenje Zakonodajno-pravne službe ali je to pristojnost tega odbora in tako naprej. In, ko so rekli, da ne, gladko nisem dala te točke. So jo morali spremeniti. To se tako dela po mojem skromnem mnenju.  In še eno na način komunikacije. Zadeva je spet skrajno komična, ker jaz tudi menim, da je komunikacija kolega Kordiša popolnoma neprimerna za en normalen parlament. Ampak ne, kolikokrat v preteklosti so pa gospod Pojbič, gospod Mahnič, gospod Lisec, gospod Grims, da ne omenjam prej Jerovšek in Pukšič in tako naprej na ta način komunicirali. In, ko se tako, ko vsaka rit svojo palico najde, moram reči, da se kar malo zabavam. Ampak spet, če mi imamo tukaj nek tak nivo, tako sovraštvo, to, da ti rečeš, to je kriminal je nekaj drugega, kot da rečeš ta in ta je kriminalec in to rečeš za, pa jaz sem opozicija, in to rečeš s prostora poslanca Državnega zbora, kjer te vsi gledajo ali lahko gledajo. To se me ni zdi nedopustno. Tukaj ne gre za vprašanje kaznivega dejanja ali to je ali ni, to kar je ta naredil, niti vprašanje ali je to, kar je recimo Kordiš rekel ima znake kaznivega dejanja. To je zame nepomembno. Zame gre za to, da s tem radikaliziraš politični prostor. In potem ne rabiš se čuditi, če ljudje na trgu isto delajo in grozijo s smrtjo. In potem ne rabiš se čuditi, če na socialnih omrežjih se grozi s smrtjo in če dobivajo tako kot sem jaz nekoč dobivala grozilna pisma, pazi na svoje otroke in tako naprej. In tukaj je naša odgovornost, ne glede na to ali gre za kaznivo dejanje ali ne, da se take retorike vzdržimo. In jaz sem predstavnica opozicije in opozicija ima neko svojo vlogo, ja, hoče pritegniti pozornost, seveda, to je namen, ampak, ko nekaj pove, Kordiš, tako skrajno, v imenu opozicije, mene mine, da bi bila del te iste opozicije, ker jaz pa nisem tako skrajna, pa v principu mislim določene stvari isto. Opozicija pač nasprotuje in opozarja na nepravilnosti, ki jih dela vladajoča koalicija, daje druge predloge in tako naprej. Tako da, stvari so resne. Prosim, dajmo vsi skupaj pazit, da ne prispevamo k temu, kaj se bo dogajalo na ulici, mi si ne želimo spet kock, da se mečejo v ta parlament in strinjam se s poslancem Juršo, tako napeto, kot je zdaj, v tem parlamentu, se že dolgo ne spomnim, da bi bilo in da se ta napetost zmanjša, je naša skupna odgovornost tudi, da se kot vodje pogovorimo s svojimi poslanci. Hvala.
Hvala lepa. Kolegica Tina.
Ja, hvala, saj bom čisto kratka. Jaz imam to čast ali pa srečo, da sem podpredsednica bila, v času, ko smo bili v koaliciji in zdaj, v času, ko smo v opoziciji in se ne spomnim, v prejšnjem času, pod vodstvom gospoda Židana, da bi prihajal do takšnih kršitev, no, v času vodenja sej, posebej na plenarni seji, tako da, tukaj moram takoj zavrnit te očitke, da vodenje ni bilo prej nič drugačno kot je zdaj. No, jaz mislim, da je vsem jasna meja, ko moraš kot predsedujoči skrbet za nek red v dvorani in pa ta meja, ko kot predsedujoči vsebinsko komentiraš posamezne razprave ali celo stališča poslanskih skupin, ki vemo, da se jih sploh ne komentira, niti posamezni poslanci, v svojih stališčih. Kar se pa tiče tega, vašega, razloga, da saj bo sklican Odbor za pravosodje, kajne, zdaj, to je lahko tako razumet, kot zdaj, zakaj pa imamo potem te skupne odbore? Če pač opozicija meni, da bi bilo potrebno sklicat tudi Odbor za zunanje zadeve, ker gre o zadevi pisanja gospoda Logarja, ki je zunanji minister te države, potem jaz ne vidim nobenega kvalitetnega ali pa vsebinskega razloga, ki bi ovrgel to, da to dejansko spada pod pristojnost tega Odbora za zunanje zadeve. In tukaj še morda, predlog ali pa pomislek, glede vaše pristojnosti, gospod predsednik. V skladu z 19. členom Poslovnika, kjer so navedene vaše pristojnosti, med drugim tudi piše, da odločate o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi Državnega zbora. Zdaj, jaz mislim, da je ta spor več kot očiten. Cela opozicija meni, da bi bil za obravnavo tega vprašanja pristojen Odbor za zunanjo politiko, cela koalicija očitno meni, da to ni potrebno. Spor je jasen in, lahko pač na podlagi tega člena, ki opredeljuje vaše pristojnosti, enostavno odločite med tem sporom, kajne. In stvar, ne gre za to, da bi mi kompliciral, ampak gre za to da, jaz pa to vidim drugače. Da pač koalicijska stran poskuša malo izigravat ali pa majčkeno omilit zadeve tam, kjer pač mi, kot opozicija, ocenjujemo, da so pa zadeve resne in želimo o njih razpravljat in tako, kot je rekla, pred mano, gospa Kociper, zakaj nam pač ne omogočite te razprave tudi na Odboru za zunanjo politiko oziroma na nekem skupnem odboru, ki vemo, da so tudi možni in da je taka parlamentarna praksa čisto ustaljena in normalna.
Zdaj, kolegica Heferle, mislim zdaj, primerjava prve polovice mandata pa tega, ste pozabila en detajl, da prej ste bila podpredsednica s strani koalicije, zdaj ste pa s strani opozicije / nemir v dvorani/ mislim, to je, bistvena razlika, kajne in… In to je zelo opazno, tako da, tu nimam kaj dodat temu, kajne. Kar se pa tiče 19. člena, se jaz ne strinjam z vami. 19. člen, piše, da predsednik Državnega zbora odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi Državnega zbora, ampak mi nimamo nobenega spora, ker so se že dogovorili, da bo obravnaval en in ne drug. In zdaj, jaz sem mislil, da je vam pomembna vsebina tega, kar predlagate, ampak zdaj se boste očitno prepiral, verjetno tudi na odborih, kateri odbor bi to moral obravnavat, kajne. Mislim zdaj… ali je pomembno to, kar je bilo napisanega  (nadaljevanje) ali je pomembno ali je to en odbor ali drugi odbor. /oglašanje iz klopi/ Kolegica Heferle.
Gospod predsednik, jaz vam moram replicirati. Če ste toliko pošteni bi lahko priznali, da je moje vodenje prej, ko sem bila v koaliciji ali pa sedaj ko sem v opoziciji popolnoma enako. Jaz si ne drznem komentirati razprav poslancev, ne koalicijskih, ne opozicijskih. Med tem ko podpredsedniki, ki so pa sedaj postali koalicijski podpredsedniki Državnega zbora si pa to drznejo, ko si prej niso, si pa sedaj drznejo. In to kar ste sedaj izvajali, gospod predsednik, je zame zelo žaljivo. Vzamem to kot žalitev.  Kar se pa tiče te vsebine, ki ste rekel, da mi problematiziramo zato, ker se ne skliče nek odbor, pa nam v bistvu ni za vsebino, ja, če pričakujete, da bomo res skozi tiho v opozicij, med tem ko boste vi kršili poslovniška določila, med tem ko boste vi poročilo vlagali kot akt in tako pretkano spremenili postopek obravnave poročila, med tem ko ne boste sklicali seje matičnega delovnega telesa, ki evidentno mora obravnavati oziroma ki evidentno mu paše neka tema na odbor, pa da bomo mi tiho, ja, lepo vas prosim. Toliko spoštovanja si pa tudi zaslužimo, da vseeno nam daste vsaj to pravico, da opozorimo na te nepravilnost, ki se dogajajo, brez da ste cinični, da nam ni za vsebino. Oba sva pravnika, formalista in veva, da se demokracija konča, če ni neke forme, ki se spoštuje zato, da se nek demokratičen proces izvede. In če boste povozili vsa pravila, potem vemo kam smo prišli.
Poglejte, saj nima nobenega smisla. Jaz sem že vse povedal. Predsednik Državnega zbora nima pristojnosti, da določi kdo bo, katero delovno telo bo sklicalo sejo. Dejstvo je, da spora med delovnimi telesi ni. Če bom o tem obveščen bom pa seveda v skladu s pristojnostmi to tudi določil. Kolegica Sukič.
Spoštovani, poglejte, še enkrat, glede na to, da je beseda tekla o tem zakaj toliko napetosti nenadoma in tako naprej. Ravno zato, ker vi kot predsednik po eni strani, pa ne sedaj takoj mi prekiniti besede, vi po eni strani dopuščate neke sklepe, ki so evidentno protizakoniti in potencialno ustavnopravno sporni, kot smo imeli te zaplete, ker opozicija ne zapleta kar brez zveze. Nekako se ne posluša več mnenja Zakonodajno-pravne službe v zadnjem času, pa že večkrat se je to sedaj pripetilo. Zato nastajajo napetosti. Po drugi strani se, oprostite, da se metaforično izrazim, iz satelita vidi, kaj se je zakuhalo s tem dopisom ministra Logarja in iz satelita vsak navaden državljank in državljanka vidi, da bi o tem moral razpravljati predvsem odbor za zunanjo politiko in zraven pridruženo, seveda, ker se tiče sodne veje oblasti Odbora za pravosodje. Ne pa da bi o tem sedajle razpravljal Odbor za pravosodje, seveda, brez ministra Logarja, ki je vso to afero zakuhal. Poglejte, to je ena stvar.  Druga stvar je, da dejansko ste imeli, sedaj lahko počakam, da vam bodo svetoval, pa nadaljujem, dejansko poglejte, jaz ne vem, verjetno bi bilo lepo od vas kot predsednika Državnega zbora, da spoštujete neke dogovore, ki so bili sklenjeni v prejšnjem mandatu. To so vendarle dogovori na neki parlamentarni ravni. In jaz sem vam prej citirala 3. točko tega dogovora o sklicevanju in vodenju sej. In v takem primeru kot je ta zaplet, ko neka predsednica nekega odbora ne želi sklicati seje zato, ker pač ona osebno ne želi, ker pač osebno ima neke svoje razloge, oprostite, ne moremo mi biti v parlamentu odvisni od osebnih subjektivnih razlogov Monike Gregorčič. Prosim, da se skliče skladno z zahtevo opozicije ta skupen odbor. To je bila do sedaj vedno najbolj normalna običajna praksa. In če boste končno omogočili to normalizacijo te prakse, verjemite, bo napetosti tako v Državnem zboru bistveno manj, posledično pa bodo te   (nadaljevanje) napetosti ne bodo več odzvanjale navzven v družbo in bo tudi v družbi napetosti manj. Če pa si želite družbenih napetosti, potem pa pač prevzemite odgovornost za njih, jaz vam drugo ne morem reči. Prosim, da skladno z dogovorov o sklicevanju in vodenju sej omogočiti, da se skliče ta skupni odbor in to je to.  Hvala lepa.
Kolega Tanko.
Hvala lepa.  Jaz sicer nisem bom rekel pravnik imam pa veliko prakse tudi na področju dela in vodenja in poslanske skupine in koalicije in koalicije, ki je v opoziciji in tako naprej pa tudi spomin imam relativno dolg tako, da v tem primeru bi se osredotočil predvsem na to, kar je kolegica podpredsednica, midva sva zamenjala vloge, Simonović je ostal koalicijski povedal par stvari. Prva stvar, ki se mi zdi bi bilo treba razčistiti kaj je vodenje seje odbora ali pa Državnega zbora plenarne seje. Vodenje ne zajema samo, da greš po spisku in daješ besedo. Če boste prebrali določbe v Poslovniku boste videli, da lahko tudi prekineš nekoga, če ne govori o točki dnevnega reda tudi to ima ta mandat, ki vodi sejo. Tisti, ki vodi sejo ima mandat, da pač tudi vzame besedo, prekine razpravljavca in tako naprej skratka v vseh tistih primerih, ko presodi, da zadeva ne gre ali na primerni ravni, da se z načinom razprave moti tudi bom rekel hišni red in mir. Jaz samo ugotavljam, da vsi tisti, ki vodimo seje na enak način ne upoštevamo teh stvari. Eni dopuščate tisti, ki vodite izredno grobo razpravo, ponižujočo, na to, kar je kolegica Kociper opozorila in v tem delu se popolnoma strinjam z njo. Etiketiranje s slabšalnimi zadevami s kriminaliziranjem in tako naprej posameznih razpravljavcev ali celotnih poslanskih skupin in tako naprej je neprimerno. Če se ostali, ki vodite sejo s tem ne strinjate pač jaz ne morem pomagati. Jaz se s tem ne strinjam. Vsak tisti, ki ima mandat ima mandat dokler ga ima in mandat se mu lahko na neki način vzame, ker je predpisan. Dokler ima pa mandat ima pa mandat. Če znotraj Državnega zbora ne bomo vzpostavili neke spoštljive razprave in to govorim tudi za vaše poslance do takrat bo pričakovati, da ne bo slabega vzdušja v Državnem zboru je brez zveze pričakovati, ker nima to nobene realne podlage.  Mi se moramo tudi zmeniti kaj je replika. Repliko ima lahko samo tisti, katerega se mi ali pa oceniti, da ni bil razumljen. Replika ni komentar razprave drugega poslanca. To je treba vedeti. Ko nekoga vprašaš na kaj replicira začne kar nekaj v tri krasne govoriti. Jaz poskušam te zadeve usmeriti, ampak ne morem, če so trije pred menoj že drugače ravnali pri isti stvari. Tudi postopkovno vprašanje se nanaša na uporabo Poslovnika ne pa na ne vem spopad dveh, ki različno mislita, zato imamo pač razpravo in lahko se pri nekaterih primerih večkrat prijaviš k razpravi kadar imamo pač tako fazo obravnave v neki taki je taka so tudi drugi poslanci na spisku, ki lahko kaj odgovorijo in tako naprej. Poglejte, dokler poslanci ne upoštevate osnovnih pravil tudi voditi je težko, ker opozoriš pa drugič opozoriš in tako naprej, potem mogoče enega preslišiš, narobe oceniš in ima težave tisti, ki vodi.  (Nadaljevanje): Ampak način dela v tem Državnem zboru se zadnje čase vodi tako kot da je to bazar. To je tržnica, to je sejem tamle, ki se srečuje s stotine ljudi, itn. Pravila so določena. In če jih nekdo ne spoštuje, nekdo še vrat ne odpre, že vpije postopkovno. Še vrat ne odpre, no. Že s hodnika ga slišiš, da je postopkovno, potem je problem to, poglejte. In predlagam, da najprej v svojih poslanskih skupinah uredite kako se delajo replike ali jih pa naučite kako se dajo postopkovna vprašanja, kako boste postavili nivo razprav, na kakšen način ali je to, bom rekel prepoznavna blagovna znamka nekoga, da je žaljiv. Poglejte, to je treba rešiti naprej. In veliko stvari o katerih zdajle govorite, potem bo stanje popolnoma samoumevnih. Jih sploh ni treba. Potem lahko tisti, ki vodi sejo, lahko samo vodi, daje besedo in gre po spisku naprej. To kar je pa primarna naloga tistega, ki vodi, da se bo ukvarjal tamle s tremi diverzanti, ki načrtno nagajata in ustvarjata nemir na seji Državnega zbora ali pa na odboru, potem je pa to težko početi. S tem tisti, ki to počnejo, enostavno diskreditirajo razpravo in problem. Vsebino razvrednotijo. Ne vem, tudi če imate toliko problemov pri tem poročilu Vlade, ste s temi ekscesi popolnoma razvrednotili vaše napore, da bi kaj pokazali, da je kaj narobe, ker vemo, da je bilo, ne vem, 20, 25 postopkovnih predlogov od Trčka, vemo da je bilo izredno grobo, umazano govorjenje kolega Kordiša, to je ostalo od vsega kar je od te seje, ne da bi eden s prstom pokazal kaj v tem poročilu ne štima. To je problem. Vsebina, namen razprave, pa je bila vsebina, je pač ni. In še nekaj, zdaj kar leti na mene, da sem tam nekoga komentiral. Seveda, vodil sem sejo, pri toči pri kateri nima nobene zveze s tistim kar obravnavajo, pač neke interpretacije ali pa neke moje izjave komentiral. Dolžan sem bil že prej intervenirati, ampak sem imel na koncu pojasnil da te zadeve so take še zdaj. In če bo naslednjič to naredil, bom naslednjič to povedal, ne glede na to ali vodim sejo ali ne, zato ker sem dolžan po Poslovniku zadevo peljati kot pritiče toki dnevnega reda. In pri točki dnevnega reda govori, ne vem, o XY zadevi zraven, je predsedujoči dolžan to intervenirati, žal. Žal. In za nesramnosti, ko se diskreditira ne samo tisti konkretni poslanec, da se ga obtoži z lopovom ali s kriminalcem ali da je celo družilna kriminalna vsa, itn., ali je poslanska skupina cela kriminalna, s tem se diskreditira raven Državnega zbora. Poglejte, slabše od gobarskega društva je to. In če ne boste vi poskrbeli, ne vem, vodje poslanskih skupin v svojih poslanskih skupinah, da se vzpostavi nek že navzven statusne raven razprav, potem poglejte, je tudi minimalna plača preveč. Zato poskušam opozoriti, pa nisem najbolj nežen v razpravah, ampak povem odkrito, pač sem pač tak tip, da povem, ampak poglejte, delajte na teh stvareh s svojimi poslanci, uredite stvari, pa ne bo imel ne Igor težav ne Tina težav ne Branko težav in tudi jaz ne. / oglašanje iz ozadja/ Saj za vse govorim, saj mi sploh, 90 %, 95 % stvari sploh ne bi bilo na plenarni seji, če bi to držalo, da bi govorili spoštljivo o svojih kolegih, da bi se držali točke dnevnega reda, da ne bi skakali v besedo, itn. Saj 90 % intervencij, ki jih imamo ali celo več, je povezanih izključno s tem. Ti nekomu onemogočiš, tako kot sem prej rekel, vodenje. Vodenje ima nek cilj. Ima za to, da ta cilj doseže neka orodja na razpolago v Poslovniku   (nadaljevanje) in pač ta pravila je treba upoštevati, žal. In, če nekdo se tako vztrajno trudi, da se kršijo pravila in da se tem izstopa, namesto vsebine izstopa s temi stvari, brez razloga, da še to povem, ne da bi imel utemeljen razlog, potem bog pomagaj. Potem ne govoriti, da je Igor slab ali pa da jaz narobe delam, ker ste naredili vse, da se tudi napaka pri vodenju zgodi. Ravno tako, kot se vsakemu, se tudi nam in en se bolj potrudi ali pa bolj tolerira, drugi smo mogoče malo bolj kratki v tem delu, hitreje reagiramo, ampak z namenom, da se pač zadeve peljejo v smeri kot je točka dnevnega reda. In jaz bi lepo prosil predvsem, da iz te debate, ki je tukaj danes, da se tukaj ne polemiziramo na tak način, ampak da naredimo to, da vsak v svoji poslanski skupini poštima in poskuša vzpostaviti nek red, da se ne dogajajo stvari, ki celo tiste, ki ste v opoziciji motijo, ko opozicijski poslanci nekateri razpravljajo. Se ne strinjate z njimi. In to imaš prav Maša, to meče na vse slabo luč, jaz ne vem, zakaj bi nekdo ali pa vaša poslanska kriva ali pa padlo to na njo, če nekdo XY tam ne vem zadevo zakuril do maksimuma in tako naprej. To nima nobene smisla. Sem smo prišli zato, da bomo kaj dobrega naredili. Če zdaj se vrnem samo na razmere, ne delamo pod posebnimi pogoji, to je jasno nam vsem, vsem nam je jasno, delamo stvari, ki so namenjene ta hip predvsem ljudem in gospodarstvu, pa še mogoče kakšen paket / nerazumljivo/ in pač če smo za to, da se ljudem pomaga, pač to igro moramo sprejeti, jo moramo sprejeti enostavno. Veste, če je pa mogoče kakšna drobtinica kje ali pa kakšna bom rekel vsebinski kiks je še vmes narejen pri teh ukrepih, pač to pa ne pomeni, da je to vojno stanje. Povsod, v vsakem poslovnem življenju so takšne in drugačne zadeve, so rasti in padci, pač vodenje pomeni to, da je treba te stvari znati speljati in skompenzirati. In jaz res še enkrat povem ali pa predlagam, da poskušate te zadeve urediti in tudi takrat, kadar vaš poslanec kaj naredi, tudi da vi intervenirate tam, tudi javno lahko, da se te zadeve zamejijo in da se raven dvigne. Ni to zdaj, ko nekoga, ki vodi sejo spraviš v nek težak položaj, da se tam hahljajo zunaj pri vogalih vrat. To je brez veze, glejte. To je brez veze.
Kolegica Sukič.
Hvala predsedujoči za besedo. Glede na vse povedano, jaz imam še tukaj neko zadevo, bi rada odprla še eno.  Kot veste je Mandatno-volilna komisija na podlagi smiselne uporabe 27. člena Poslovnika Državnega zbora sklenila, da Zakonodajno-pravno službo zaprosi za mnenje o skladnosti predloga za razrešitev članov Nadzornega sveta RTV Slovenija, ki ga je 20. aprila vložila Poslanska skupina SDS. In sicer Zakonodajno-pravna služba v svoji utemeljitvi zaključi takole: v skladu z načelom zakonitosti je predčasno prenehanje mandata članov Nadzornega sveta RTV Slovenija dopustno le v okviru zakonskih razlogov za prenehanje mandata. Glede na to, da prvi odstavek 26. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija 1, na katerega se navezuje predlog sklepa, kot je pojasnjeno v tem mnenju, lahko še par izvlečkov povem, če morda kdo ni prebral, se pravi v tem mnenju ne vsebuje torej razrešitvenega razloga in menimo, da takšna razrešitev ne bi bila skladna z Ustavo in z ZTRVS-1. Skratka spet imamo situacijo, spoštovani predsednik, kjer imamo, kjer bo spet pred poslance pripeljan očitno predlog sklepa, ki ga Zakonodajno-pravna služba tolmači kot nezakonitega in celo neskladnega z Ustavo. Tako tudi ocenjujemo v opoziciji in zato bi seveda, še en doprinos več, k temu, kar je spoštovani kolega Tanko prej govoril, kar se strinjam, da bi vsi morali začet spoštovat tako, kaj pomeni replika, kaj pomeni postopkovno in tako naprej, da nehamo zlorabljat te zadeve in da s tem dvignemo kulturo razprave, nivo dialoga, kulturo dialoga v parlamentu. Jaz mislim, da bi bilo prav, da se preneha tudi ta praksa, ki se je malček vendarle razpasla, v zadnjih dveh mesecih, slabih, kajne, da se pred nas, poslance, potiskajo neki sklepi, ki so evidentno protizakoniti in pa predlogi sklepov in pa, evidentno neskladni z Ustavo. Če se bo to omogočilo, poglejte, potem bomo mi, vsi skupaj, na mnogo boljši poti, da se napetosti tukaj razrahljajo, posledično se bodo pa razrahljale tudi onkraj zidov te ustanove. Se pravi, ne bo več družbenih napetosti in ne bo več tega, nekega, kaotičnega vzdušja, v katerem se vsi skupaj trenutno nahajamo. Tako da, jaz vas prosim, predsedujoči, da se takšne stvari, vi ste vendarle tisti, ki skrbite za zakonitost dela tega parlamenta in morate znati ukrepati, kadar prihaja do stvari, ki so takšne, kot smo jim priča, bili zdaj nekajkrat in to je spet en tak primer, ki naj bi se prihodnji teden znašel v obravnavi. Vsi vemo, da koalicija ima dovolj glasov, da lahko dejansko povozi čisto vse in na žalost tudi Ustavo in tudi zakone, če se pač tako odloči, ampak mislim, da to ni prav in če se bomo vsi začel tega zavedat, potem jaz mislim, da bomo mnogo tega odpravili, čemur, kar se zdaj, pač trenutno, nekako stopnjuje in akumulira, no, mislim, »kulminira« pravzaprav, že skorajda, no. Tako da, jaz vas pozivam, da se tudi o tem pogovorite in da tako stvar umaknete in da to ni več predmet, sploh razprave, ne da bomo imeli potem spet bitke in tako naprej in potem boste očitali opoziciji morebitne obstrukcije, ja, saj, glejte… Jaz kot poslanka, vam odkrito povem, jaz, če imam pred sabo sklep, ki je evidentno protizakonit in za moje pojme ustavno sporen, jaz, kot poslanka, ne želim se izrekat o takem sklepu. V takem primeru, pač uporabim moje zadnje možno orodje, poslansko, in to je obstrukcija, v takem primeru in zato morate razumet, zakaj do obstrukcij prihaja, ko jih prej, jaz, jaz sem prišla v ta zbor, pa sploh se ne spomnim, da smo imeli prej kakšne obstrukcije, pa ne gre zdaj za to. Zdaj, v zadnjih dveh mesecih, se je zelo razburkala situacija in vas res prosim, da zagotovite, da meni, kot poslanki, ne bo treba sploh pomislit na obstrukcijo, ker jaz ne želim obstruirat, ničesar. Želim do konca participirat v demokratičnem procesu. Ampak, ko mi to več ni omogočeno, mi drugo ne preostane, v tem je stvar. Zato vas pozivam, da tudi o tej zadevi premislite in ukrepate, tako, kot je prav. Hvala.
Kolegica Sukič, jaz mislim da, ste v tem času že toliko spoznala Poslovnik Državnega zbora, da veste, da jaz nimam pristojnosti, da bi umaknil sklep, ki se bo obravnaval na delovnem telesu. Tako da, jaz bom vaše pomisleke posredoval predsedniku delovnega telesa. Če pa boste kdaj predlagali spremembo Poslovnika, v smislu, da lahko predsednik Državnega zbora, po svoji volji odloči o tem, kaj se bo odločalo v Državnem zboru in ne, potem pa tudi prav, samo jaz nisem prepričan, da bo to najbolj za demokracijo, kajne? Jaz mislim da… predsednik Državnega zbora je samo prvi med enakimi in ne tisti, ki bo arbitrarno presojal o tem, kateri sklep bo Državni zbor, se pravi, preostalih 89 poslancev, obravnavalo ali ne. Jaz mislim, da je prav takšna ureditev, kot je. Lahko pa vi, seveda, tudi predlagate spremembo Poslovnika in mi date ta posebna pooblastila, da bom sam presojal, skupaj seveda s pomočjo Zakonodajne službe ali pa drugih svetovalcev, o čem smejo odločat poslanci in o čem ne. To pa razumete, jaz upam, jaz sem vam sicer danes že večkrat rekel, predočil, da teh pooblastil, ki jih zdaj vi zatrjujete nimam, ampak, upam, da da si boste pogledala Poslovnik, da jaz nimam pooblastila, da bi recimo ta   (nadaljevanje) konkreten primer, da bi interveniral na Mandatno-volilni komisiji mimo predsednika Mandatno-volilne komisije in na ta način se umešal v njegov postopek. Bom pa posredoval to, kar ste povedala meni, predsedniku Mandatno-volilne komisije.  Imate besedo.
Poglejte, spoštovani predsedujoči, jaz nisem predlagala nekih sprememb v duhu suspenza demokracije, da se razumemo. Meni je še kako do tega, da demokracijo ohranimo v polni meri. In ravno zato pravim in opozarjam, da ko hodimo po robu, po takem res skrajnem robu nekih zadev, da vi pač kot predsednik, tako kot ste prej rekel, da se boste pogovoril, uporabite svojo avtoriteto, navsezadnje skrbite za avtoriteto tega zbora, za integriteto tega zbora in seveda ste prvi med enakimi branik demokracije. In Državni zbor pač to mora ohraniti in ostati. Zato sem vas opozorila in se zahvaljujem, da boste to prenesel naprej in da mogoče vas pač nekako pozivam, da v koaliciji resno premislite o tem, da se začne dejansko upoštevati to, kar Zakonodajno-pravna služba pravi, ker imamo izjemno kvalitetno, strokovno službo in ni razloga, da se je ne bi upoštevalo. Hvala.
Hvala. Še Matjaž.
Samo eno vprašanje. Predsednik, glede na to, da smo vendarle v teh časih, malo drugačnih, ali je možno, da se skliče seje odbora kadarkoli na terenu? Samo sprašujem.
Jaz bom tako rekel. Jaz predlagam, da se mogoče da en predlog, kje bi to bilo, pa se potem preko generalne sekretarke tudi poizve, mogoče pri NIJZ, če je to okej. In se to naredi. Jaz sem za to, da mi sproščamo te ukrepe počasi in da skušamo majsko sejo speljati na kar se da običajen način. Hvala lepa.  Zaključujem to točko in 68. sejo Kolegija.  Seja kolegija je bila končana 15. maja 2020 ob 11.43.