17. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

10. 10. 2019

Transkript seje

Edvard Paulič

Lep pozdrav še enkrat!

Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Na seji kot nadomestni član odbora oziroma članica odbora, s pooblastili sodeluje mag. Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Soniboja Knežaka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in pa Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Preden začnemo z dnevnim redom, še predlagam, da imamo za obe točki dnevnega reda skupen uvod predstavnikov ministrstev in skupno razpravo, ter tudi morebitne skupne zaključke, saj sta med seboj povezana.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGOV PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN 2021, ki ju bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga proračunov z dne 30. 9. 2019 sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili za obravnavo povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance.

Namen obravnave je predstavitev stališč članic in članov odbora do postavk predlogov proračunov iz delovnega področja odbora in morebitna vložitev amandmajev, ki jih odbor, kot zainteresirano delovno telo, v skladu s tretjim odstavkom 157. člena lahko vloži samo k posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje. V primeru vložitve amandmajev, lahko predlog za spremembo izdatkov na posameznem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju(Nadaljevanj) posameznem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju po določbi šestega odstavka istega člena pa ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije in tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Za uvodno predstavitev sprašujem, če jo želi predstaviti predstavnica Ministrstva za finance, gospa Šteblaj?

Izvolite.

Kristina Šteblaj

Dober dan. Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo.

Samo nekaj čisto takih grobih podatkov, ključnih, za pripravo predlogov proračunov za leto 2020 in 2021, je bila osnova okvir za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020/2022, ki ga je Državni zbor potrdil letos aprila. Pripravljen je na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Sicer je pa na strani prihodkov, Vlada za leto 2020 načrtuje približno 4,5 % več prihodkov kot jih je bilo recimo določenih z rebalansom za letošnje leto. Za leto 2021 pa še za približno 2,7 % več kot v letu 2020. Na odhodkovni strani se za leto 2020 predvideva 10 milijard 350 milijonov evrov, kar je približno za 190 milijonov oziroma 1,9 % več kot v rebalansu letošnjega proračuna. Za leto 2021 pa se obseg pravic porabe dviguje na 10 milijard 455 milijonov evrov, kar je v primerjavi z letom 2020 še za dobrih 100 milijonov evrov več. Ob upoštevanju teh ocen prihodkov in odhodkov je torej za leto 2020 načrtovan presežek v višini 468 milijonov evrov oziroma 0,9 % bruto domačega proizvoda, za leto 2021 pa v višini 56,5 milijona evrov oziroma približno 1,2 % bruto domačega proizvoda.

Prvenstveno so s tem načrtovanim razrezom zagotovljena sredstva za zakonske obveznosti, se pravi, plače, transfere posameznikom in gospodinjstvom, transfere v pokojninsko blagajno. Za poravnavo obveznosti iz preteklih let, za izvajanje programov in projektov skupnih evropskih politik ter za aktivnosti povezane s predsedovanjem Slovenije v svetu EU v drugi polovici leta 2021. Toliko mogoče za eno generalno predstavitev, podrobneje bosta pa oba ministra.

Hvala lepa.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

K delu predloga proračuna, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, dajem besedo Ministrici mag. Alenki Bratušek.

Izvolite.

mag. Alenka Bratušek

Hvala in lep pozdrav tretjič danes.

Na Ministrstvu za infrastrukturo skrbimo za nepristane izboljšave slovenske infrastrukture na področju prometa in energetike. Prizadevamo si za trajnostno mobilnost oziroma promet, ki bo varnejši, bolj ekonomičen in zelen. Zagotavljamo pogoje, da je oskrba z energijo zanesljiva in postavljamo temelje za prehod v družbo, ki bo energente porabljala bolj učinkovito oziroma energijo v pretežni meri črpala iz obnovljivih virov. V ta namen oziroma vse te namene so odhodki ministrstva za leto 2020 predvideni v višini 862,2 milijona evrov. To je več od rebalansa proračuna za leto 2019, a je struktura izdatkov nekoliko drugačna. Več je načrtovanih sredstev za evropske projekte in to posledično vpliva tudi na načrtovan okvir za leto 2021, ki je zaradi nižjih evropskih sredstev tudi nižji in znaša 794,2 milijona evrov. Na državnem cestnem omrežju je bilo lansko leto, se pravi, leta 2018, dosežen ključen preobrat, kar se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Številne obnove so prispevale k izboljšanju stanja državnih cest. S tovrstnimi ukrepi pa nadaljujemo letos in bomo seveda tudi v naslednjem letu in letu 2021, saj je cilj zagotoviti dostopno zmogljivo, kakovostno in predvsem varno infrastrukturo. Zagotavljati je potrebno nemoteno izvajanje projektov iz nacionalnega programa skladno s šestletnim drsnim planom.

Kar se tiče ključnih vlaganj na področju železnic, ki nekateri deli teh železnic so na žalost še vedno kot da so iz časov Marije Terezije, so usmerjena v razvoj zmogljive infrastrukture, predvsem na koridorskih progah. Med večjimi projekti so nadgradnja proge Maribor – Šentilj, Zidani Most – Celje in Poljčane – Slovenska Bistrica, rekonstrukcija vozlišča Pragersko, vgradnja ETCS sistema na delu 10. koridorja, uvedba daljinskega vodenja prometa na glavnih progah, modernizacija kočevske proge, kjer bo v naslednjem letu stekel tudi potniški promet, obnova železniškega predora Karavanke, izvajanje protihrupnih in intervencijskih ukrepov, urejanje nivojskih prehodov, v proračunu pa so predvidena tudi evropska sredstva za sofinanciranje največjega projekta na področju železnic, to je drugi tir, proga Divača – Koper. Se pravi, v proračunu imate, v načrtu razvojnih programov, projekt, kjer so razvidna vsa sredstva, velik del sredstev pa bo seveda za ta projekt prispevala družba 2TDK, tako kot to predvideva tudi zakon.

Posebno pozornost ministrstvo usmerja področju trajnostne mobilnosti. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji je do leta 2030, je postavila razvoj javnega potniškega prometa, kot temelj trajnostne mobilnosti in enega ključnih ukrepov za postopno zmanjševanje uporabe osebnih vozil. Ker smo temu pri prejšnji točki namenil kar nekaj časa, se sama zdaj tukaj ne bi postavljala, če pa bo kaj vprašanj, pa seveda, bomo tudi to.

Na področju trajnostne mobilnosti so pomembni tudi ukrepi za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v povezavi z alternativnimi gorivi. Strategija za alternativna goriva med drugim predvideva sofinanciranje nakupov vozil na alternativna goriva, kar se tudi danes izvaja in v postopku sprejemanja v Državnem zboru je tudi sprememba Zakona o dohodnini, kjer smo na Vladi uspeli dogovorit rešitev, da bo boniteta za uporabo službenega vozila, če bo ta električen, bistveno, bistveno nižja od bonitete za normalna vozila, za »normalna«, v narekovajih, znaša 1,5 % od vrednosti za električna, smo se uspel dogovorit za 0,3 %. To je res velika razlika in jaz upam, da bo to spodbuda. Najprej, bomo seveda v javnem sektorju mogli pokazat, da s tem resno mislimo in službena vozila čim prej naredit čim bolj čista, ampak, tudi za ostale naj bo to spodbuda.

Na področju avtocest in hitrih cest, je potrebno med pomembnejšimi projekti seveda izpostaviti odseke na tretji razvojni osi in tudi to je projekt, ki se v veliki, veliki meri financira skozi družbo DARS, ampak en manjši delež, predvsem odkupi zemljišč in določen del projektiranja, je pa tudi naloga oziroma, so sredstva zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo in sem vesela, da lahko tudi tukaj povem, da je Vlada danes sprejela poroštven zakon za ta dva največja infrastrukturna projekta, to je progo Divača – Koper, to je železniški del in dele tretje razvojne osi, to so tisti deli, na katerih so že potrjeni investicijski programi.

Mogoče še nekaj besed o energetiki. Ključni del, ja, ključni del za doseganje ciljev na področju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov ter zmanjševanja emisij toplogrednih plinov predstavlja prav področje energije oziroma energetike. Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti sledi cilju povečanja učinkovitosti rabe energije, tudi z spodbujanjem energetskega pogodbeništva. Poleg tega ministrstvo z sofinanciranjem projektov spodbuja proizvodnjo in distribucijo energije iz obnovljivih virov, razvoj in uporabo pametnih distribucijskih sistemov ter izgradnjo pametnih polnilnih postaj. Akcijski načrt za alternativna gradiva sem pa omenila že prej.

Kar se tiče konkretnih projektov, pa jaz predlagam, da najprej poslanci postavijo konkretna vprašanja, ker teh projektov je več 100 in bi bilo težko, takoj na začetku omenjat vse.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

K delu predloga proračuna, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, dajem besedo ministru, gospodu Simonu Zajcu. Izvolite.

Simon Zajc

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Poslanke, poslanci!

Ministrstvo za okolje in prostor ima za leto 2020 predviden proračun 315,9 milijonov evrov. To pomeni, da je za 59 milijonov nižji kot je bil v rebalansu 2019. Pa bi mogoče kar v uvodu razložil zakaj do tega padca pride. Večkrat je omenjeno, da smo pač največji osmoljenci. Ampak gre za to, da nam sredstva v glavnem padajo na evropskih sredstvih. To pa zaradi tega, ker sredstva, ki so bila potrjena v prejšnji perspektivi in pa v sprejetem operativnem programu oziroma projekti se počasi zaključujejo. Novi projekti iz dogovora za razvoj regij pa šele prihajajo in še niso potrjeni, zato jih tudi nismo mogli da ti v naš proračun. Ta sredstva bodo potem, ko bodo projekti, ki sedaj na MOP prihajajo, potrjeni bodo potem prerazporejena. Iz tega dela je ta največji padec. In pa za 6 % pademo še pri namenskih sredstvih, ampak tudi tam se pač glede na predvidevanja koliko teh sredstev bo v podnebni sklad in pa vodni sklad prišlo potem to prilagodi. Tako da ta padec zares v realnosti je v tem trenutku v predlogu, ampak ko bodo pa projekti potrjeni se pa pričakujeta oziroma se bo zgodil ta prerazpored sredstev. Ravno tako velja za leto 2021, ko pa imamo 295 milijonov evrov in enako velja. Naj računamo, da ko bodo projekti potrjeni iz dogovora za razvoj regij takrat ta sredstva potem prerazporedimo.

Integralna sredstva za leto 2020 pa so planirana v višini 120 milijonov evrov, kar postavlja 38 % predloga proračuna našega ministrstva za leto 2020 in glede na rebalans 2019 znaša povišanje za 2,9 milijonov evrov oziroma za 2 % in pol. V letu 2021 pa se sredstva na integralnih postavkah povečajo še za dodatnih 20,3 milijone evrov.

Pa bi na tej točki nekatera pomembnejša področja integralnih sredstev na kratko omenil, pa verjamem, da bomo potem v razpravi se mogoče kakšnega še bolj dotaknili. Prvo takšno področje so naravne nesreče. V integralnem proračunu za 2020 zagotavljamo 5,5 milijonov evrov, kar je seveda absolutno premalo. Zato preostanek pokrivamo iz naših skladov, in sicer iz sklada za vode dodatnih 5 milijonov in iz sklada za podnebne spremembe 25 milijonov evrov, skupaj torej 35,5 milijonov evrov za leto 2020. Za leto 2021 pa iz integrale namenjamo 18,2 milijona, torej tukaj pride do povišanja. Za koliko bomo pa še namenili sredstev iz podnebnega in pa vodnega pa moramo najprej še program sprejeti. Ampak sredstva iz integrale se nam povečujejo, kar pa je napredek in v tem delu sem za leto 2021 zadovoljen.

Vodno gospodarska javna služba. V integralnem proračunu zagotavljamo sredstva v enakem obsegu kot v letu 2019 v višini 14,18 milijonov evrov. Tukaj sem nekje zraven grenko sladko, torej sredstva smo uspeli zadržati na enaki ravni kot v 2019. Vendar moja želja bi bila še dodatnih 10 milijonov iz integrale. Namreč, to je pomembno, ker na ta način izvajamo protipolavne ukrepe in bolj ko bomo uspešni pri protipolavnih ukrepih manj denarja bomo potrebovali potem pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Ampak kot je bilo že v uvodu s strani Ministrstva za finance povedano, skupna vsota, ki si jo moramo razdeliti med resorji je pač omejena. In kot sem rekel, pozitivno je to, da nam sredstva ne padajo, si jih pa želim več. Nekoliko več bom kasneje še povedal, kako bomo poplavno varnost zagotavljali še iz drugih postavk.

V letu 2020 bomo za inšpekcijske izvršbe tudi namenili kar nekaj sredstev, in sicer bo potrebno v celoti izvesti izvršbo kar se tiče gum, ki bi morala biti delno opravljena že letos, vendar je bila vložena revizija, zato se dela še niso začela. Iz tega naslova bo potrebno zagotoviti sredstva v višini 1,8 milijonov evrov.

Potem pa namenska sredstva. V višini 73,6 milijona evrov predstavljajo 23 % našega predloga proračuna za leto 2020. Ministrstvo ima v tej kvoti načrtovana sredstva predvsem za prilive sklada za vode in pa sklada za podnebne spremembe v skupni višini 71,9 milijona evrov. Evropska sredstva in pa sredstva slovenske udeležbe so planirana v višini 121,8 milijonov evrov in predstavljajo 38,6 % predloga proračuna za leto 2020, ampak to kot sem povedal, ko bodo projekti s strani občin pripravljeni in pri nas potrjeni, bo potem prišlo do prerazporeditev sredstev.

Zdaj pa nekaj ključnih naših nalog in pa samih sredstev. Ena od glavnih, ne samo za prihodnje leto, ampak tudi za naprej je bolj proti podnebnim spremembam. Mi zdaj v tem trenutku pripravljamo program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leto 2020, ki bo do konca leta potrjen na Vladi in predvidevamo, da bomo nadaljevali z izvajanjem večine ukrepov iz leta 2019 in sicer na področjih sodelovanja z gospodarstvom, zmanjševanja emisij v prometu, prilaganja podnebnim spremembam, na raziskave in inovacije bomo dali dodatna sredstva, podpori nevladnim organizacijam in širši civilni družbi mednarodnim podnebne razvojne pomoči, sofinancirali bomo projekte Life, potem bodo tukaj sredstva še za tehnično pomoč.

Varovanje okolja. Tukaj bi omenil predvsem projekte oziroma končno izvajanja na nekaterih bremenih iz preteklosti, ki pa so zelo pomembna in se že dolgo vlečejo. Najprej bi omenil Globovnik. V letu 2020 bodo izvedene aktivnost za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo zaprtega odlagališča Globovnik, pri čemer bo sanacija financirana v večji meri iz sredstev državnega proračuna in pa razpoložljivih sredstev parka Škocjanske jame. S to investicijo bo država rešila več deset let trajajoč okoljski problem v občini Ilirska Bistrica in zavarovala Škocjanske jame kot pomembno biotsko entiteto v Sloveniji. Tako imamo za leto 2020, vrednost sredstev razdeljenih za 100 tisoč, v 2021 pa pol milijona evrov. V prihodnjem letu nadaljujemo tudi s sanacijo vrtcev v celjski kotlini. V ta namen imamo za 2020 namenjenih 800 oziroma 9 tisoč manj, se pravi, 791 tisoč, v letu 2021 pa potem še 625. Prva dva vrtca začnemo v letošnjem letu. Takoj zdaj gre javni razpis še za nadaljnje tri vrtce in potem do deset vrtcev kot imamo plan.

Sledi sanacija odlagališča Rakovnik. Na odlagališče Rakovnik je bilo odloženo ca 56 tisoč ton odpadkov iz družbe IUV Vrhnika, obrat Šmartno pri Litiji in ca 2 tisoč ton komunalnih odpadkov. Trenutno stanje na odlagališču je takšno, da le to ni skladno s pripisi o ravnanju z odpadki, posebej glede izpolnjevanja zahtev direktive o odlaganju na odlagališčih in direktive 2008/98. Namen sanacije zaprtega odlagališča Rakovnik, in sicer odprava nezakonitega stanja na odlagališču in odprava vseh čezmejnih obremenitev okolja, kar bomo dosegli z ureditvijo odplinjavanja odlagališčnega telesa ter ureditvijo izcednih voda in prikrivkov odlagališča. Z izvedbo sanacije tega odlagališča bo odpravljena večletna okoljska rana v občini Šmartno pri Litiji. Za 2020 predvidevamo 100 tisoč in za 2021, milijon evrov, letos pa začnemo že s to sanacijo.

Potem za inšpekcijske izvršbe namenjamo več sredstev in sicer, za izvršbe v letu 2020 v proračunu načrtujemo sredstva v višini 3,4 milijona evrov. V naslednjem letu bo potrebno izvesti celotno izvršbo gum, kot sem že omenil in celotno količino bo potrebno odpeljati v naslednjem letu do konca oktobra zaradi sodbe sodišča. v letu 2020 je potrebno izvesti še polovico odvoza snovi iz Bioplenarne Lendava, za kar je bilo odobrenih še dodatnih pol milijona sredstev. Poleg teh dveh velikih izvršb pa je potrebno izvajati potem še manjše manjše gradbene in okoljske izvršbe, za kar na leto potrebujemo tam nekje do pol milijona, imamo tudi planiranih teh sredstev. Tako da je v proračunu načrtovanih sredstev v višini 3,4 milijona evrov za 2020. Za leto 2021 pa 1 milijon in pol.

Urejanje voda in protipoplavna zaščita. Na Ministrstvu za okolje in prostor se seveda zelo dobro zavedamo problematike urejanja voda in poplavne ogroženosti. Zavedati se je treba, da imamo v Sloveniji cca. 10 % površin poplavno ogroženih. Višina razpoložljivih proračunskih sredstev za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda, se je od ustanovitve direkcije v 2016 povečevala, s ciljem zagotoviti stabilno in zadostno financiranje. Vendar se je letos ta trend moral ustaviti, tako da smo ostali na enaki višini kot leta 2019. Ta sredstva se prvenstveno namenjajo zagotavljanju obratovanja in izvajanju vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih. Predvsem zaradi dejstva, da se v preteklosti temu področju ni namenilo dovolj sredstev, se kljub povečanju sredstev in intenziviranju del v zadnjih letih, nekateri objekti in zemljišča še vedno v slabem stanju. Tega se zavedamo in vlagamo maksimalne napore v izboljšavo. Seveda takšno stanje posledično povečuje škode v visokih vodah, kot sem že v začetku omenil.

Mi ocenjujemo, da bi za potrebe celovitih rednih vzdrževanih del potrebovali na letni ravni najmanj 25 milijonov evrov, s čimer bi postopno, a bistveno zmanjšali ogroženost / nerazumljivo/ delovanja voda. Ampak kljub vsemu, za protipoplavno zaščito bo v letih 2020 in 2021 skupaj namenjenih kar 215 milijonov evrov. Od tega bomo dali iz Sklada za vode predvidoma 125 milijonov evrov, evropskih sredstev iz kohezije in drugih projektov 61 milijonov ter integralnih sredstev 29, 6 milijonov evrov za obe leti.

Na področju upravljanja s prostorom, pa se bistvene pozitivne spremembe nanašajo na testiranje vsebin in postopkov priprave prostorskih aktov po ZUREP in Gradbenem zakonu. Zagon in izvedbo projekta potresne sanacije, vzdrževanje aplikacij v okviru nastajajočega prostorskega informacijskega sistema, ki bo začel z javnih delovanjem s 1. 1. 2021.

Ministrstvo pokriva tudi področje evropske kohezijske politike in druge EU programe, za katere namenja v skupni višini 121, 8 milijonov evrov.

Pri odpravi posledic naravnih nesreč pa je stanje sledeče. Zdaj kljub konjunkturi, v zadnjih letih seveda kronično primanjkuje finančnih sredstev, ker se nam tudi vedno pogosteje pojavljajo vremenske nevšečnosti, ki imajo za posledice tudi potem finančne posledice, ki jih potrebujemo za odpravo. Recimo samo v letih 2018 in 2019 je bilo zaznanih osem poplavnih dogodkov večjega obsega. V petih dogodkih je nastala ocenjena neposredna materialna škoda preko 120 milijonov evrov. Za zadnje tri dogodke, ocena škode pa še poteka in v tem trenutku ni znana. Ocenjujemo, da bo končna ocena škode zaradi naravnih nesreč večjega obsega v Sloveniji v letih 2018 in 2019, presegla 190 milijonov evrov, kar je pa se lahko strinjamo, kar visoka številka.

V letu 2020 znašajo načrtovana sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč skupaj v višini 35, 5 milijonov evrov. Nujno bo potem potrebno zagotoviti sredstva na letni ravni vsaj v takšnem obsegu tudi za leto 2021.

V okviru podračunov proračuna bomo na ministrstvu za podnebne ukrepe iz Sklada za podnebne spremembe v letu 2020, namenili sredstva v višini 170 milijonov evrov. 100 milijonov evrov bo prenosa in 70 pričakujemo pričakovanih prilivov v letu 2020. V letu 2021 pa se načrtuje 80 milijonov evrov pričakovanih prilivov. V Skladu za vode so za leti 2020 in 2021 za izvajanje investicij na področjih izgradnje in protipoplavnih ukrepov in financiranje vode in infrastrukture in vodnih zemljišč ter izvajanje strokovnih nalog na področju upravljanja z vodami predvidena sredstva v višini 115 za leto 2020 in 42 milijonov za leto 2021, kar po naši oceni zadostuje za načrtovana investicijska dela. S sprejetjem novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin so se začeli seveda izvajati kot ste obveščeni tudi postopki določanja novih modelov vrednotenja in vzpostavljanja nove evidence vrednotenja. Določila zakona zahtevajo tudi nadgradnjo obstoječih evidenc, množičnega vrednotenja in s tem povezanih informacijskih rešitev, zaradi izvajanja vseh ukrepov, ki jih ta zakon nalaga se seveda povečujejo sredstva na GURS recimo preko milijona bomo potrebovali samo za to, da bomo pošto razposlali, po tem v aprilu, kar se tiče zbirnih obvestil evidence vrednotenja po 1. aprilu.

Če zaključim. Po integralnih sredstvih v letošnjem letu smo jih imeli 117 milijonov, ta se nam v 2020 povečujejo na 120 in v 2021 na 140 milijonov. Eden tak razred 46 % integralnih sredstev gre za plače, 12 % za vodno gospodarsko javno službo, 7 % za delovanje parkov in zavodov, 5 % za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje, 5 % za odpravo posledic naravnih nesreč in potem 3 % za materialne stroške, izvršbe inšpekcijskih odločb, stanovanjsko dejavnost in 2 % za saniranje neurejenih odlagališč. Tako da to je eden tak splošen prelet čez naše finance za prihodnje 2 leti.

Hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa, minister. Sedaj odpiram razpravo članov in članic odbora. Kot prvi k besedi je prijavljen mag. Rajh, pripravi se gospod Prednik.

Izvolite.

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa, predsedujoči.

Moje vprašanje se nanaša na predstavnike Ministrstva za infrastrukturo. Ministrica je v svoji predstavitvi orisala in opisala številne infrastrukturne projekte, s katerimi se ministrstvo ukvarja in tudi minuli teden so se predstavniki ministrstva in ministrica mudili v Maribor, kjer so si ogledali napredovanje gradbeno inženirskih del na železniški progi med Šentiljem in Mariborom, gre za 14 kilometrski odsek, ki se obnavlja, nagrajuje. V teh dneh je bila podpisana tudi dodatna pogodba za izgradnjo novega tira, ogledali ste si tudi del na železniški postaji v Mariboru, ki bo obnovljena pred ljubljansko postajo in nenazadnje tudi železniškega podvoza na Ljubljanski cesti v Mariboru pri univerzitetnem kliničnem centru. Kot Mariborčana me pa zelo zanima, saj od razvoja infrastrukture odvisen tudi razvoj regije katere ključne infrastrukturne projekte boste izvajali in financirali v letih 2020, 2021, zato prosim predstavnike Ministrstva za infrastrukturo, da mogoče malo osvetlite projekte, ki se bodo v naslednjih dveh letih izvajali.

Hvala lepa.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Prednik, pripravi se gospod Šiško.

Izvolite.

Lep pozdrav ministru, ministrici, vsem sodelavcem!

Po dolgem času na Odboru za infrastrukturo in okolje ne bom omenjal tretje razvojne osi ozirom jo bom omenil samo kot zahvalo vsem, ki so kooperativno sodelovali. Tukaj naj pohvalim ministrico Bratušek, ki je v bistvu prva ministrica, ki je res aktivna in kooperativno sodelovala in zahvala gre tudi njej, da je danes Vlada sprejela ta poroštven zakon. Jaz vem, da ceste so generalno problem v tej državi in tudi moje naslednje vprašanje, pobuda ali pa zahteva se bo nanašala na eno državno cesto in sicer bo naslovljena na direkcijo. To pa je državna cesta / nerazumljivo/, ki se nahaja v Občini Slovenj Gradec oziroma Mislinja. Obljuba za obnovo te ceste sega že v leto 2008, kar sicer ni nič novega pri teh naših cestah in obnovah cest. Naj povem, da se je turistični center oziroma objekti v tem turističnem centru Kope, so se v zadnjem obdobju izjemno razvili in imamo tam tudi enega privatnega lastnika, ki je vložil ogromno denarja v razvoj turističnega centra Kope. Tukaj je kritika na celo politiko. Politika vedno v kampanjah govori, kako spodbuja tako decentralizacijo, kot tudi turizem, je vedno prioriteta, potem ko je pa potrebno samo kamenček dodat v ta mozaik, pa država vedno klecne in obljuba, kot sem rekel, je že od leta 2008 in to je državna cesta in glede na to, da je privatni lastnik vložil ogromno denarja v te objekte, bi od države bila za pričakovat, da vsaj pristavi »piskrček« in pomaga obnovit to državno cesto, zato da bo dostop boljši.

Naj povem, da je v Slovenj Gradcu in v Mislinji bilo leta 1999 7 tisoč 800 nočitev, danes jih je 63 tisoč, kar pomeni, da je tudi ta turistični center pripomogel k razvijanju turizma. Direkcija - kritika gre na direkcijo, ne na ministrstvo - je obljubila že davno, preplastitev te ceste na Kope in tudi v dopisu iz leta 2018 - 2. 10. 2018 - je bilo obljubljeno, da bo cesta v dolžini 2 kilometra »preplastena«, pa se to ni zgodilo. Jaz vem, da je manj denarja, sicer ne vem zakaj, glede na to, da sprejemamo pač največji proračun v zgodovini, ampak okej, to je pač odločitev Vlade.

V novem predlogu proračuna za to cesto na Kope je predvidenih leta 2020 - 400 tisoč, 2021 - 800 tisoč, 2022 - 2 milijona in pol in 2023 – 2,7 milijonov. To pomeni, da se za dve leti zamuja glede na prvotno obljubljeno. Jaz prosim, ali pa tako, kot sem na začetku rekel, tudi od direkcije zahtevam, glede na to, da sem naštel razloge in mislim, da so upravičeni, da najde ta denar in da, bom rekel, v tem dopisu, ki smo ga dobili od tega podjetja, kjer zahteva vsako leto, v treh letih, po eno tretjino, kar mislim, da je čisto sprejemljivo in da se ta denar lahko najde. Trdim, da smo včasih kjer finance sledijo prioritetam in ne obratno, ker imamo pač proračun takšen, kot imamo in jaz direkcijo prosim ali zahtevam od direkcije, da razmisli v tej smeri in pomaga, pomaga, da se ta turistični center razvija še naprej, kajti, kot rečeno, je to na Koroškem, ki je tako in tako zapostavljena regija in glede na napore privatnega lastnika, bi jaz pričakoval, da tudi država pomaga in prosim, da direkcija v tej smeri tudi pomaga.

Hvala.