Spoštovane kolegice, kolegi, začenjam 14. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vse prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da me je predsednik odbora Gregor Perič zaradi zadržanosti pooblastil, da sejo v delu, ki se nanaša na Odbor za gospodarstvo danes vodim jaz.

Obveščam vas tudi, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: poslanka Monika Gregorčič, poslanec dr. Franc Trček, poslanec Boštjan Koražija. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Andrej Rajh, ki nadomešča poslanca Franca Kramarja, poslanec Gregor Židan, ki nadomešča poslanca Gregorja Periča, poslanka Karmen Furman, ki nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, poslanec Dušan Šiško, ki nadomešča poslanca Janija Ivanušo in pa poslanka Tina Heferle, ki nadomešča poslanca Igorja Pečka.

Besedo dajem kolegu Edvardu Pauliču predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo v nadaljevanju vodil skupni del seje.

Hvala lepa. Kolegice in kolegi pričenjam 19. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in tudi sam lepo pozdravljam vse prisotne na današnji seji.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: poslanec Luka Mesec, poslanka Nataša Sukič in pa poslanec Željko Cigler. Na seji ko nadomestni člani s pooblastili sodelujejo na mesto Janija Prednika mag. Meira Hot, na mesto poslanca Gregorja Periča poslanec Gregor Židan, na mesto poslanke Jerce Korče poslanka Tina Heferle in na mesto poslanca Zvonka Černača poslanec Franc Breznik.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje obeh odborov. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: Ustrezna infrastruktura kot pogoj za gospodarski razvoj in nova delovna mesta. Ker do pričetka seje obeh odborov nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil posredovan s sklicem.

Poslanska skupina SDS stranke je dne 8. 10. 2019 na Odbor za gospodarstvo, ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov z dne 8. 10. 2019. Na sejo so vabljeni predlagatelj Poslanska skupina SDS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za finance, Zdravko Počivalšek minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Alenka Bratušek ministrica za infrastrukturo, dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Gospodarska zbornica Slovenije Jernej Čokl predsednik Upravnega odbora Impol Slovenska Bistrica, Andrej Kolmanič glavni izvršni direktor Impol Slovenska Bistrica, Rafko Atelšek direktor Impol Slovenska Bistrica in pa SBC Klub slovenskih podjetnikov.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve in v začetku dajem besedo predstavnici predlagatelja za dopolnilno obrazložitev. Magistra Furman, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj tudi v mojem imenu.

Po predstavitvi proračuna za prihodnje dve leti je bilo med drugim tudi povedano, da so se pri pripravi predlogov proračunov prednostno obravnavale tudi investicije, ki bi predstavljale multiplikator za razvoj slovenskega gospodarstva. Očitno torej je, da se danes tukaj vsi prisotni strinjamo, da so investicije v infrastrukturo nujne potrebne, pomembne za konkurenčnost in seveda tudi za nadaljnji razvoj našega gospodarstva.

Dejstvo je tudi, da vprašanje prometne infrastrukture že dolgo ni več samo vprašanje infrastrukture kot take, ampak ga moramo obravnavati tudi neodvisno od razvoja slovenskega gospodarstva oziroma v povezavi dobra infrastruktura pomeni tudi dober razvoj gospodarstva v Sloveniji. In dejstvo, da smo v obdobju, ko se gospodarska rast počasi ohlaja je slednje še kako pomembno oziroma, dosti pomembneje. A žal moram reči, da potem iz predlogov proračunov oziroma vseh teh proračunskih dokumentov, ko smo jih potem dobili na mizo poslanci opozicije, žal ni razvidno, da bi se pa pomembnejši delež v proračunu namenjal prav za tiste investicije, ki bi naj predstavljale multiplikator za gospodarsko rast.

Iz predlogov proračunskih dokumentov izhaja prav nasprotno, in sicer, da je teh investicij bistveno premalo, tiste, ki pa so že vključene v proračuna za prihodnje dve leti pa je zanje namenjenih bistveno premalo sredstev, da bi se v doglednem času lahko tudi realizirale.

Zdaj ne bom govorila več toliko na splošno, ampak bom kar izpostavila primer družbe Impol v Slovenski Bistrici, in sicer kaj pomeni nezgrajena zahodna obvoznica za nadaljnji razvoj in pa tudi za obstoječe poslovanje te družbe. Dejstvo je, da smo sicer na Odboru za infrastrukturo pri obravnavi proračunskih dokumentov s strani predstavnikov ministrstva za infrastrukturo že dobili neke obrazložitve kako naj bi potekala nadaljnja faza te realizacije te investicije, in sicer da gradbeno dovoljenje še ni vloženo, ker se čaka na podpis pogodbe in da ko bo vloženo in če bo potem sam postopek gladko potekal, je moč pričakovati začetek gradnje torej v prihodnjem letu.

Ampak, zdaj če pogledamo proračunske dokumente, še posebej načrt razvojnih programov. Sredstva za investicijo v prihodnjih dveh letih niso zagotovljena. Namreč, tukaj imam odprt NRP, in sicer so sredstva v NRP za izvedbo investicije predvidena, glavna sredstva v planu šele leta 2024, kajti v letošnjem letu oziroma v naslednjim letu samo slabih 300 tisoč evrov, potem v letu 2021 500 tisoč, 2022 500 tisoč in tako dalje, vse do leta 2024 ko pa je namenjenih slabih 5 milijonov sredstev za realizacijo investicije.

Zdaj, tukaj bi jaz poudarila, da ne gre samo za infrastrukturni projekt, ampak gre v prvi vrsti predvsem za gospodarski projekt, saj bi po trasi obvoznice podjetje Impol položilo kablovod, ki bi ga tudi sami financirali in ki ga nujno potrebujejo za svoje nadaljnje delo oziroma proizvodnjo. Tudi je potrebno povedati, da za izvedbo investicije je bil s strani Ministrstva za infrastrukturo v prejšnjem mandatu podpisan sporazum in p vsebini tega sporazuma bi se gradnja te investicije morala že pričeti februarja v letošnjem letu. Žal se ni in seveda bi bilo prav, da tudi v tem segmentu v tem pogledu Vlada spoštuje svoje lastne zaveze.

Zdaj, dejstvo je in temu ne more nihče oporekati, da gre v tem primeru resnično za izjemno uspešno podjetje. Pred dnevni je dobilo ponovno priznanje podravskega podjetja za leto 2018 v kategoriji naj skupina podjetij, kar z moje strani iskrene čestitke za takšen uspeh. To je podjetje, ki je peti največji slovenski izvoznik. Skupaj zaposluje dan danes že kar 2400 ljudi in če tako gledamo je to tudi eden največjih davkoplačevalcev v slovenski proračun. Po tem takem bi ta investicija, še enkrat ponavljam, omogočila tudi nadaljnji razvoj tega uspešnega podjetja in bi s tem tudi pripomogli k razvoju slovenskega gospodarstva in seveda posledično, če tako gledamo tudi pozitiven prispevek v državni proračun. Zdaj ker, kot je bilo uvodoma povedano, ker iz NRP ni bilo razvidno, da vse do leta 2024 za realizacijo investicije ni namenjenih dovolj sredstev smo v SDS predlagali sklic današnje seje obeh pristojnih odborov in predlagamo, da po razpravi odbora sprejmeta sklepe. Sklepi so trije, in sicer, da oba pristojna odbora v roku 15 dni do dneva sprejetja tega sklepa pripravi seznam investicij za obdobje v zadnjih 10 let po posameznih letih posamezne investicije glede na načrtovanja ter dejansko namenjena sredstva za katera so bila namenjena iz državnega proračuna in predstavljajo največji multiplikator za gospodarsko rast.

Potem kot sklep številka dve, da odbora pozivata Vlado, da pripravi seznam konkretnih investicij, ki predstavljajo največji multiplikator za gospodarsko rast in so zanje v predlogu državnih proračunov za leto 2020 namenjena sredstva.

In kot sklep številka 3, da odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da zagotovi v dopolnjenem predlogu državnega proračuna za leto 2020 10 milijonov evrov za izvedbo projekta zahodna obvoznica Slovenska Bistrica, 10 milijonov kot pač je predvideno zaenkrat sredstva za realizacijo te investicije.

Jaz verjamem, da smo danes vsi tukaj zato, da vendarle podpremo slovensko gospodarstvo, da bo država namenila potrebna sredstva za izvedbo te investicije. Namreč, nedolgo nazaj smo tudi štajerski poslanci vseh političnih opcij, ki so zastopane v Državnem zboru, v parlamentu na obisku v tem podjetju obljubili podporo za izvedbo, čim prejšnjo izvedbo te investicije. In jaz verjamem, da če se je našla politična volja v primeru projekta družbe Magma Štajer, verjamem, da se še bo toliko bolj našla politična volja s strani Vlade, da bo ta investicija vključena s primerno višino državnih sredstev v proračun in potem tudi v doglednem času realizirana.

Zdaj podrobno o sami investiciji, predvsem pa o pomenu te investicije za družbo, pa predlagam, da povedo tudi današnji gostje, torej predstavniki družbe Impol, ki so danes z nami. Hvala lepa.

Hvala lepa predlagateljici. Naj omenim, da smo ravnokar na mizo dobili tudi predlog sklepov koalicijskih poslanskih skupin za sklepe odbora.

Besedo dajem v nadaljevanju predstavnici Ministrstva za infrastrukturo državni sekretarki gospe Nini Mauhler. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav. Pozdrav tudi predstavnikom družbe Impol.

Dejstvo je in vsi se tega zavedamo, da je urejanje in sodobna infrastruktura tako cestna, kot tudi železniška pravzaprav temelj gospodarskega razvoja. Želim poudariti, da je bil v zadnjih desetih letih na področju cestne in železniške infrastrukture narejen velik korak naprej. Bil bi še večji, če vmes ne prišlo tudi do gospodarske krize, ki je investicije v infrastrukturo žal dobesedno ustavila. Tako na primer na cestah ni bilo čisto nobenih novih investicij. Tudi vzdrževanje ni bilo na zahtevanem nivoju. Kljub temu, pa se promet ni ustavil in nastajale so zaradi tega seveda še večje poškodbe na infrastrukturi, ki jih sedaj zato saniramo dlje časa in pa z veliko večjimi stroški.

Da je infrastruktura in pa vlaganje v infrastrukturo pomemben multiplikator za gospodarsko rast je bilo nenazadnje z izračuni dokazano v letu 2017 na tretji razvojni osi na severnem delu, kjer je bilo za potrebe upravičenosti investicije prvič v Sloveniji izdelana študija širših ekonomskih učinkov te investicije. V okviru ocenjevanja širših ekonomskih učinkov so bili dolgoročni ekonomski učinki, ki vključujejo širše ekonomske koristi, izgradnje prometne infrastrukture in izhajajo iz koristi, ki nastajajo z uporabo prometne infrastrukture s strani gospodarskih subjektov. Ocenjen je bil dodaten rezultat, ki bi ga proizvedli poslovni subjekti v Sloveniji, če bi razpolagali z boljšo prometno infrastrukturo oziroma bi bil zgrajen severni del tretje razvojne osi, ki bi bolje povezal predvsem gospodarske subjekte Koroške regije z ostalo Slovenijo. Ocenjena vrednost teh ekonomskih učinkov investicije je znotraj intervala med 30 in 50 milijoni evrov na leto. Je pa bil, kot sem omenila to prvi dejanski ovrednoten vpliv nove cestne povezave na gospodarstvo.

Glede izračunavanja mulitiplikativnih učinkov infrastrukture na gospodarsko rast je potrebno poudariti, da moramo tako na MZI, na Darsu in pa tudi na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo izhajati iz veljavne zakonodaje s področja priprave ustrezne investicijske dokumentacije in pa iz šestega odstavka 18. člena Zakona o cestah, ki pa določa, bom kar prebrala: za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se investicijska dokumentacija ne izdeluje razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije. To na kratko pomeni, da veljavna zakonodaja ne predvideva izračuna multiplikativnih učinkov infrastrukture na gospodarsko rast. Investicija torej temelji na določeni investicijski dokumentaciji, kjer in pa takrat ko je ta potrebna.

Potrjevanje investicije temelji na pozitivni neto sedanji vrednosti projekta in na ekonomski stopnji donosnosti projekta, ki dejansko izražata ekonomsko upravičenost določene investicije. Pr izdelavi investicijskega programa se izdeluje ekonomska analiza pri kateri se upoštevajo ekonomski stroški in pa koristi v družbi, skrajšanje potovalnega časa, zmanjšanje zastojev, zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom, s plini in tako dalje. V takšno analizo niso vključeni konkretni gospodarski subjekti, kar pa izračunavanje multiplikativnih učinkov infrastrukture, kar predlagatelj pravzaprav predlaga na gospodarsko rast pa zahteva. Na MZI zaradi vsega navedenega, zaradi teh dejstev, ki se jih pravkar navedla ne razpolagamo s podatki, ki so zahtevani v predlogu sklepov današnje seje. Ne glede na to, da se multiplikativni izračuni ne izdelujejo pa obstajajo vrsta kriterijev, na primer iz strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in resolucije o nacionalnem programu, po katerem se projekti razvrščajo in te so stanje infrastrukture, obseg prometa, značilnosti prometa, pome infrastrukture v prostoru z vidika dostopnosti in povezovanja ob upoštevanju enakomerne geografske porazdelitve v celotni Sloveniji in pa u upoštevanjem prometno gravitacijskih področij strategije. Potem na stanje prometne varnosti in pa ekonomska upravičenost projektov.

Pri razvrščanju teh projektov si pomagamo z multikriterijsko analizo s katero oceno investicij zajamemo tako številčno kot tudi opisno opredeljene učinke obravnavanih projektov, ki predstavljajo kriterije vrednotenja. Multikriterijska analiza omogoča oceno projektov glede na postavljene cilje, za katere morajo biti na razpolago merljivi in pa uravnoteženi kriteriji. Rezultat kombinacije različnih meril je enotna ocena različnih ciljev projekta na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov. To pojasnjujem zaradi večkrat postavljenega vprašanja na kakšen način se pravzaprav projekti umeščajo v naše plane.

Značilnosti multikriterijskega odločanja oziroma značilnost tega multikriterijskega odločanja je torej ta, da hkrati spremljamo in ocenjujemo več kot le eno lastnost projektov. Pri tem za vsakega od parametrov določimo pogoje oziroma kriterije, ki jim mora projekt ustrezati. Tako se s to omenjeno metodo določijo kriteriji oziroma kazalniki, ki so vključeni v vrednotenje točkovanja vsakega projekta oziroma programa ali vsake posamezne variante v nekem določenem projektu, uteži za posamezne kriterije in pa način za izračun skupne ocene. Kot primer naj naveden samo nekaj kriterijev, ki se uporabljajo pri vrednotenju projektov cestne infrastrukture. Tu gledamo na družbeno ekonomsko učinkovitost, na pomen ceste, na kategorijo ceste, na prostorski pomen. Gledamo na dostopnost, na povprečni letni dnevni promet, PLDP, mogoče bolj kot znan tehnično prioriteto, se pravi na stanje vozišča, na prometno varnost in pa seveda tudi na vrednost investicije.

Konkretno pri rekonstrukcijah, če se dotaknemo še rekonstrukcij ne zgolj novogradenj, pa sledimo naslednjim kazalnikom, kazalniku učinkovitosti ukrepa, kazalniku pomena ceste, prostorskega pomena, stanja vozišča oziroma tehnična prioriteta se imenuje ta kazalnik, potem kazalnik dostopnosti in pa na zadnje ne najmanj pomemben kazalnik prometne varnosti.

Pri obvoznicah in novogradnjah, pa so projekti razvrščeni po kazalniku družbeno ekonomske upravičenosti, se pravi, da gledamo razmerje stroškov in pa koristi. Upoštevani oziroma izračuni so narejeni po posebnem programu s katerim vas zdaj ne bi obremenjevala pa šla v podrobnosti. Naj še omenim, da je direkcija v finančni perspektivi med leti 2007 in 2013 izvedla 33 pomembnih cestnih projektov, ki so bili sofinancirani tudi s strani EU in pa potrjeni po kriterijih črpanja EU sredstev. Naj omenim najbolj pomembne, recimo obvoznica Radlje ob Dravi, obvoznica Škofja Loka, Ilirska Bistrica, Krško, rekonstrukcija oziroma posodobitve na odsekih Bača-Dolenja Trebuša-Želin, Rogaška Slatin, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kranjska gora, Jesenice in pa še ve teh projektov, ki jih lahko potem v nadaljevanju tudi bolj konkretno pogledamo, če bo boste želeli. To so bili projekti v skupni vrednosti nekje okrog 250 milijonov evrov.

Naj se dotaknem še železniške infrastrukture. V letih 2015-2018 je država vložila približno milijardo evrov, uvedli smo sistem IRTMS, ETCS, z uvedbo sistema GSMR naj omenim rekonstrukcije na progi, elektrifikacije, modernizacije, nadgradnje železniške proge, ukinjanje nivojskih prehodov, izgradnja nadvozov, podvozov in tako naprej in tako naprej. Prav tako, če boste želeli v nadaljevanju lahko podrobneje pogledamo te projekte.

Enako, Dars je s projekti izgradnje cest, na primer na zadnje je bila zgrajena povezava Draženci Gruškovje in pa z uvajanjem sodobnih tehnologij vodenja prometa in novim cestninskim sistemom za tovorna vozila v zadnjem obdobju prav tako bistveno pripeval k večji pretočnosti in posledično tudi k pomembnemu vplivu na gospodarstvo.

Poleg novih cestnih odsekov gre predvsem izpostaviti pomembno vlogo vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema za gospodarstvo, saj se je zmanjšala poraba goriva, povečala se je pretočnost, skrajšali so se potovalni časi, odpravila so se ozka grla na cestnem omrežju, pozitivni rezultati pa se kažejo tudi na okolijskem področju, na področju zmanjšanja hrupa in pa trdnih delcev v zraku.

V letu 2020 pa naj izpostavim samo še, da bo direkcija glede na razpoložljiva sredstva dela nadaljevala na 105 odprtih cestnih projektih in pa na 10 železniških projektih. Tudi na področju delovanja Dars pričakujemo, da se bo pričelo, upamo da z gradnjo druge cevi karavanškega predora, da se bo pričela gradnja na severu in na jugu na tretji razvojni osi in da se bo nadaljevalo z dograjevanjem sistema, ki bo omogočil dinamično vodenje prometa in pa posledično se bodo zaradi tega zmanjševali zastoji na slovenskem avtocestnem križu.

Če zaključim. Investicije v prometno infrastrukturo seveda dokazano vplivajo na gospodarsko rast, so pomemben multiplikator za gospodarsko rast, je pa vsem nam verjetno jasno, da je obseg vpliva odvisen predvsem od razpoložljivih sredstev, od sredstev, ki jih namenjamo v posodabljanje in v novogradnje na področju prometne infrastrukture in da več kot bomo namenili teh sredstev v novogradnje in v obnove, večji bo ta multiplikator.

Zelo na kratko še, kar se tiče projekta Impol. Govorimo o dveh fazah. Omejila se bom samo na prvo fazo. Prva faza se deli na dve etapi. Prva etapa je že izgrajena, in sicer sta k prvi etapi, k izdelavi prve etape pristopili tako občina, kot Impol. Za drugo etapo pa smo zadolženi na direkciji. Gre za približno 1,7 kilometra ceste. Smo v fazi, ko je bil sporazum poslan na Impol, pa mislim, da smo danes prejeli že tudi pozitivno mnenje k temu sporazumu, da se strinjate z vsebino sporazuma. Pridobljena je tudi večina vseh potrebnih zemljišč, odkupi manjkajočih zemljišč in urejanje služnosti na zemljiščih so v zadnji fazi, so v sklepni fazi. Izdelana je in potrjena je tudi predinvesticijska zasnova, prav tako je izdelan in pred približno 14 dnevi je bil potrjen investicijski program za to drugo fazo. Izdela je bil torej, kot sem že prej na začetku omenila, sofinancerki sporazum, če se ne motim, čakamo samo še občino, da se opredeli do tega sporazuma oziroma ga lahko v prihodnjem tednu realiziramo.

V pripravi je vloga za gradbeno dovoljenje, za katero predvidevamo, da bo poslana na upravno enoto nekje konec oktobra ali v začetku novembra bi prosila kolega Tomaža Willenparta, da še podrobneje predstavi ta projekte. Hvala.

Hvala lepa. Izvolite gospod Willenpart.

Hvala za besedo. Vodja sektorja za investicij v ceste pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

Tako, kot je državna sekretarka povedala, manjka 16 služnosti, glede na to, da smo od teh istih fizičnih oseb že zemljo odkupovali, ne pričakujemo kakršnihkoli ovir, gre bolj ko ne za formalnost, ki jo moramo izpolnjevati pri vlogi za gradbeno dovoljenje. Je pa res, da so te parcele izven prostorskega akta. Namreč po njih bo potekala različna komunalna infrastruktura, zato pričakujemo res v najkrajšem času tudi to zadevo razrešeno. Nekje 14 dni še ocenjujemo, ker ponudbe so bile že poslane, pogodbe so že bile poslane in potem in potem bi lahko tudi takoj vložili za gradbeno dovoljenje. Se pravi, ali je to konec tega meseca, ali v začetku novembra, ta moment ne vem povedati. Če pa bo odločila drugače, lahko pa takoj jutri vložimo za delno gradbeno dovoljenje, vendar pretirane dodatne vrednosti ne bo.

Razpisna dokumentacija za projekt je pripravljena. Takoj ko bi dobili pozitivno, v končni fazi tudi od vašega odbora stališče in pa proračun, lahko objavimo. V planu je predvideno v začetku novembra, da se razpisna dokumentacija objavi in jasno pristopimo k gradnji. Ne bi želel o razpisih, ker je že veliko povedanega, pa napisanega, vendar pa pričakujemo kar velik boj med gradbenimi podjetji, namreč v tednu smo imeli tri odpiranja ponudb in imamo od 8 do 14 ponudnikov na posameznem razpisu, kar pomeni, da gradbena operativa ta moment nima preveč dela, hkrati pa to pomeni, za investitorja tudi najugodnejši čas za razpis, ker bomo dosegali sorazmerno nižjo ceno od ocenjene. To je naša groba ocena.

Toliko na kratko. Če je pa kakršnokoli vprašanje, bom rade volje odgovoril.

Vmes smo dobili še eno pooblastilo, in sicer za Odbor za gospodarstvo poslanec Ivan Hršak bo nadomeščal poslanca Roberta Polnarja.

Nadaljujemo z uvodnimi predstavitvami. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Cantarutti, izvolite.