Pričenjam 8. Sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, še posebej mag. Natašo Dolenc, državno sekretarko na Ministrstvu za obrambo, državnega sekretarja mag. Miloša Bizjaka. Potem pozdravljam načelnico general štaba Slovenske vojske, general majorko Alenko Jermenc in vse ostale vabljene.

Obveščam vas, da je svojo odsotnost seje opravičil član odbora dr. Matej T. Vatovec. Kot nadomestni član, pa na seji sodeluje poslanec Nik Prebil, ki nadomešča poslanko Jerco Korče.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. 1. Predstavitev bele knjige o obrambi Republike Slovenije in 2. Vprašanja in pobude članic in članov Odbora za obrambo. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev, oziroma umik posameznih točk, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV BELE KNJIGE O OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE.

Za predstavitev Bele knjige dajem besedo državni sekretarki, mag. Nataši Dolenc.

Izvolite gospa državna sekretarka.

Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, članice in člani Odbora za obrambo. V uvodnem delu bom na kratko predstavila glavne vsebinske poudarke Bele knjige. V nadaljevanju pa smo s sodelavci pripravljeni seveda podati podrobna pojasnila in odgovoriti na vaša vprašanja. Nekatera pojasnila smo sicer podali tudi na javni predstavitvi, ki je bila izvedena 21. januarja v Državnem svetu.

Proces priprave Bele knjige obrambe Republike Slovenije, se je oktobra 2018 sprožil sočasno s pripravo nove strategije nacionalne varnosti, na podlagi zaznav bistvenih sprememb varnostnega okolja in stanja obrambnega sistema Republike Slovenije. Bela knjiga je strateški dokument, ki podaja vizijo dolgoročnega razvoja in delovanja obrambnega sistema, ter doseganja ključnih ciljev na področju obrambe, do leta 2035. Pri njeni pripravi je upoštevana dinamika mednarodnega varnostnega okolja, katerega nepredvidljivost in negotovost zahteva bistveno izboljšanje sposobnosti in pripravljenosti celotnega obrambnega sistema. Dokument podaja usmeritve in ukrepe za izboljšanje razvoja zmogljivosti, prilagoditve strukture in povečanja obsega Slovenske vojske, kot tudi usmeritve za izboljšanje civilne pripravljenosti. Posebej so obravnavani kadrovski, materialni in finančni izzivi, s katerimi se sooča obrambni sistem in predvsem Slovenska vojska.

Ukrepi in usmeritve se bodo uresničevali etapno in postopno. Usmeritve se bodo konkretizirale v novih strateških in planskih dokumentih, ki se bodo pripravili v obdobju 2020-2021, in sicer v resolucijo splošne dolgoročnem programu razvoja in opreme Slovenske vojske. Na tej podlagi / nerazumljivo/ srednjeročnih obrambnih programih ter spremembah zakonskih in drugih normativnih podlag. Usmeritve so izdelane na podlagi strokovnih ocen, skozi daljše časovno obdobje in odslikavajo nacionalne in zavezniške ocene nezadostne pripravljenosti Slovenske vojske, ter ostale pridobljene izkušnje iz obrambnega področja. Strokovna utemeljenost usmeritev podaja ustrezne podlage za doseganje zadostne stopnje družbenega konsenza, semplementacijo ključnih ukrepov, ki bodo vodili v izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije. Bela knjiga opredeljuje ključne izide, ki se pojavijo na kadrovskem in finančnem materialnem področju v obrambnem sistemu.

Slovenska vojska ne dosega svojega predvidenega kadrovskega osebja, kar ima neposreden vpliv na stanje njene pripravljenosti in s tem povezane zmožnosti izvajanja temeljnih nalog ter implementacije mednarodnih zavez.

Kadrovsko stanje zahteva napore in prizadevanja na področju izboljšanja položaja in ugleda vojaškega poklica, kar pa je povezano s krepitvijo profesionalizma, voditeljstva… /izključen mikrofon/ Pardon. Se pravi, izboljšanja sistema popolnjevanja, zadrževanja in izhoda pripadnikov se lahko zgotovi z ureditvijo delovno-pravnega statusa pripadnikov, do končanja procesa profesionalizacije, modernizacije zmogljivosti Slovenske vojske. Doseganje ciljnega stanja obsega Slovenske vojske, to je 8 tisoč pripadnikov stalne sestave, to je 2 tisoč pripadnikov pogodbene rezerve v poteku / nerazumljivo/, za kar se bodo sprejemali tudi potrebni ukrepi. Če predvideni ukrepi v / nerazumljivo/ določenem obdobju ne bodo prispevali k povečanju kadrovskega obsega Slovenske vojske pa bo nujen ponoven razmislek o konceptu obrambnega sistema, obsegu in strukturi Slovenske vojske ter ponovni uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti. Slovenska vojska bo razvijala zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja ter zmogljivosti za vojaško izobraževanje in usposabljanje. Jedro zmogljivosti in modernizacije bo usmerjeno na zmožnost vzpostavitve dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin z vsemi podpornimi elementi. Del zmogljivosti bo dvonamenskih, kar pomeni, da bodo zmogljivosti lahko uporabljene tudi za sodelovanje v zaščiti in reševanju ter za podporo drugim državnim organom. Obseg Slovenske vojske bo odražal realne možnosti države, pri čemer bo okrepljena vloga rezervne sestave za krepitev obrambne sposobnosti in odpornosti države. S tem namenom bo na taktični ravni poleg manevrskega oblikovan tudi teritorialni del, ker bo omogočalo dopolnjevanje manevrskega dela usposabljanja rezervistov, podale izhodišča za postopno naraščanje enega obsega, zagotavlja prostorov v logistično podporo in med drugim prispevala tudi k večji povezanosti Slovenske vojske z lokalnim okoljem.

Bela knjiga je poudarila tudi pomen civilne obrambe, kot gradnika odpornosti države in družbe, kjer je pomembno tudi učinkovito odzivanje na hibridne grožnje in pa tveganja kibernetske varnosti. V zaključku pa opredeljuje tudi pomen strateškega komuniciranja z javnostmi, kjer bistveni element predstavlja seznanjanje in krepitev zavedanja družbe o pomenu in vlogi obrambnega sistema. Celoten razvoj in sposobnost obrambnega sistema Republike Slovenije pa bo odvisen od zagotovitev ustreznega obsega finančnih sredstev. Bela knjiga usmerja k postopnemu dvigovanju obrambnih izdatkov do 1,5% BDP leta 2024 in nato nadaljnje približevanje 2 % med letoma 2024 in 2035. Ocenjujemo, da je mogoče vizijo in ukrepe bele knjige v celoti uresničevati ob doseganju / nerazumljivo/ obrambnih izdatkov v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Bela knjiga podaja niz glavnih ukrepov ključnih za izboljšanje stanja obrambne sposobnosti Republike Slovenije. Ukrepi se bodo izvajali na podlagi akcijskih načrtov, vendar pa bo za njihovo uresničitev potrebno doseganje širšega družbenega konsenza o neizbežnosti izboljšanja stanja obrambne sposobnosti Republike Slovenije.

V zaključku bi poudarila, da se z vizijo in cilji podajajo v beli knjigi vzpostavljajo pogoji za izgradnjo modernega obrambnega sistema, ki se bo sposoben prilagajati spremembam mednarodnega varnostnega okolja in bo zmožen odvračanja tveganj in groženj ter izvajanje obrambe Republike Slovenije. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za predstavitev, gospa državna sekretarka.

Naj preberem preden nadaljujemo pooblastilo, namreč namesto poslanca Mateja Tonina na seji sodeluje poslanec Aleksander Reberšek.

Besedo v nadaljevanju dajem načelnici Generalštaba Slovenske vojske generalmajorki Alenki Ermenc. Izvolite, gospa načelnica.

Gospod predsednik Odbora za obrambo, poslanci in poslanke. Glede na to, da je bela knjiga politični dokument, podpisal jo je minister za obrambo, vas lahko samo seznanim, da je za potrebe priprave bele knjige Slovenska vojska pripravila vojaški nasvet in da med vojaško strokovnim nasvetom in celovitim obrambno-političnem pogledu o beli knjigi na nadaljnji razvoj zmogljivosti Slovenske vojske, njeno pripravljenost, povezljivost z zavezniki in vzdržljivost ni bistvenih vsebinskih razlik. Minister za obrambo je imenoval skupino v Ministrstvo za obrambo, ki predstavlja vsebino bele knjige in v to skupino je iz Slovenske vojske določil namestnika načelnika Generalštaba. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kot prvi se je za besedo javil poslanec Miha Kordiš.

Izvolite.

Hvala za besedo.

V zadnjih letih se je političnemu »establishmentu«, ki stoji za idejo, da smo vojaško ogroženi, čeprav ne zna pokazat, kje in kako smo vojaško ogroženi, nakopičilo kar nekaj problemov. Pripadniki Slovenske vojske iz te Slovenske vojske bežijo. V Državnem zboru Levica s sokoljim očesom secira vsakršne poskuse nakupe Natove vojaške opreme in navsezadnje, »vrhuška« vojaško birokratskega aparata pri nas, je popolnoma nesposobna. In kaj se v takih razmerah, na koncu, v obupu, ta isti politični »establishment«, ki zdaj zaseda in vodi Ministrstvo za obrambo odloči storiti? Da bo pripravilo še en propagandni letak in temu propagandnemu letaku nadelo pretenciozno ime Bela knjiga.

Zdaj, če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, zelo hitro opazimo, da to, kar smo dobil na mizo, kot Bela knjiga, v resnici čisto fizično že ne ustreza definiciji knjige. Zelo vprašljivo ustreza tudi definiciji brošure, ker, ko enkrat očistimo to, tako imenovano, Belo knjigo ideološkega balasta, ki je prišel sem noter, naravnost iz Natovih varnostnih logov, v resnici res ne ostane od te Bele knjige, čisto nič drugega, kot letak.

In kaj nam ta letak, državljankam in državljanom v tej državi, sporoča? V osnovi to, da bo potrebno še več denarja nameniti za Natove zahteve, po novih vojnih nabavah. Če politika izvedbeno sledi temu, kar je v Beli knjigi zapisano, se bo vojaški proračun, v tej državi, povzpel na 1 milijardo evrov, 1 milijardo evrov… Če bi toliko denarja, kot ga vi nameravate zmetat za Natovo orožje in bodoče staro železo, namenili recimo za investicijo v zdravstvo, potem bi bila slika bistveno drugačna na točki, ki dejansko zadeva blaginjo slovenskih državljank in državljanov. Ampak, kje pa, slovenski politični »establishment« se rajši ukvarja s tem, kako ukrojiti Slovensko vojsko po meri Nata, po meri tega, da bo izvajala policijske operacije 10 tisoč kilometrov stran od svojih meja, ne pa, kako bi branila domovino.

Bela knjiga zahteva in še potrjuje, da se 2 % BDP-ja namenita za vojsko, od tega najmanj za 20 % za nabave opreme. To je pač formulacija, za katero se skriva še več trošenja denarja, poudarjam, ne denarja za obrambo, ampak denarja za vojsko, za vojsko, ki v tem trenutku deluje kot Nato ekspedicijski korpus, ne pa vojska neke suverene države. Potem ta bela knjiga še utrjuje napihnjene, čisto administrativne in birokratske cilje, kako naj bi stalna sestava Slovenske vojske izgledala.

Natančneje, da mora imet 8 tisoč pripadnikov v svoji stalni sestavi in še 2 tisoč pripadnikov rezerve, te številke pa naj bi dosegli do leta 2035 in že sedaj se neprestano, s strani domačega političnega razreda in ob podpori občasnih Natovih obiskov, izvaja panika, češ, da vrste Slovenske vojske niso zadovoljivo popolnjene in ni dovolj pripadnikov, kar bi bilo natančneje je, število pripadnikov ne ustreza birokratski številki, koliko pripadnikov naj Slovenska vojska ima, za katero se je politična elita odločila, da jih mora imeti in ta panika, zaradi sestave Slovenske vojske, je umetna. Je umetna panika, ki servisira nov in nov fokus za vojaško trošenje, zato, da bomo vsi državljanke in državljani plačevali vojne nabave, za potrebe Zveze Nato, po diktatu Zveze Nato in na tak način subvencionirali tuje vojaško industrijske komplekse.

Znotraj diskusije o tem, kako naj sestava Slovenske vojske izgleda, najdemo še naslednjo, zelo problematično točko in to je ponovna uvedba služenja vojaškega roka oziroma gola možnost, ponovne uvedbe služenja vojaškega roka. Seveda to ni nek plemenit cilj samozaščite državljanske skupnosti ali pa karkoli takega, ampak zasleduje neke popolnoma druge cilje. Ker ljudje iz Slovenske vojske bežijo, jih je potrebno nazaj notri spraviti, »milom ili silom«, kajne… »milom ili silom«.

V osnovi, gospe in gospodje, kar bi radi je, da če ljudje niso pripravljeni priti kot profesionalci, v vaš ekspedicijski korpus, ki jih je pa treba navozit tja noter kot državljane in jim prat »mozak«, kako so lahko hvaležni za to, da so živa sila, za to, da so meso, v Natovem vojnem stroju, pa se bo morda kasneje še kakšen od teh rekrutov iz vojaškega roka odločil za vojaški poklic. Seveda sočasno delate vse, kar lahko, da sprivatizirate firme v tej državi, zato da zavlada socialni »dumping«, gradite konkurenčnost na plačnem »dumpingu« in izigravanju delovnopravne zakonodaje, da se z poslabševanjem plačnih in drugih pogojev, na trgu dela, ja ustvari »užasno« slaba slika in bi bili ljudje pripravljeni priti delat tudi za mali denar v Slovensko vojsko in sodelovat v nečastni nalogi igranja podporne sile za Natove operacije, ki seveda po svetu ščitijo imperialne interese in to niso imperialni interesi slovenskih državljank in državljanov, to so imperialni interesi velikih, industrijskih konglomeratov, bank in tako naprej.

In zdaj, če to z popolnjevanjem redne sestave ne gre, bi vi radi na novo vpeljali inštitut služenja vojaškega roka, kajne, ker ti koleščki se morajo obračati, vojni stroj mora delovati in če ne moremo v ta vojni stroj metati ljudi in človeških usod, kot profesionalnih vojakov, jih pa mečimo notri kot državljanov, ki služijo vojaški rok in jih zraven še prepričujmo, kako je to nekaj krasno in super.

Bela knjiga, torej, bela knjiga, v resnici precej slab beli pamflet, se zaključuje s poglavjem o tako imenovanem strateškem komuniciranju. Tudi tukaj, ko ste ta dokument ali pa ta pamflet predstavljal, ste govoril o strateškemu komuniciranju. To je samo še eden evfemizem, s katerim gospe in gospodje operirate, pa za njim ni nič kaj dosti drugega, kot propaganda, zelo agresivna propaganda, ki naj državljanke in državljane pa prepriča, da smo ogroženi, čeprav na racionalni ravni, ko se pa pričnemo pogovarjat, sami priznavate, da nismo ogroženi, in da je ideologija, ki naj odgovori na ideologijo ogroženosti, ta, da se še tesneje vtke Slovensko vojsko v operacije Nata in da se nakupi še več orožja, kot se ga že.

Tako da je, gospe in gospodje, ne samo z nesmiselnimi vojnimi nabavami v slovenski proračun, ko pride do brezveznih izdatkov, ima problem tudi s pripravljavci tega propagandnega dokumenta. Tole ste zmogli, neko brošurico… Saj pravim, zmečemo iz tega ven grafike, zmečemo iz tega ven ideološke pamflete, ostane samo letak in kdo je zdaj, na temu letaku dela, kakšen cel aparat se je postavil za ta letak, vam bom kar naštel, kajne… predstavnikov Ministrstva za obrambo in imamo tu kabinet ministra, Direktorat za obrambno politiko, Generalštab Slovenske vojske, center vojaških šol, Direktorat za obrambne zadeve, obveščevalno varnostne službe, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, zraven pa so sodelovale še notranje organizacije enot in organov, v sestavi Ministrstva za obrambo, menda tudi še zunanji strokovnjaki, za češnjo na tortici pa je vse skupaj koordiniral nekdanji državni sekretar, Klemen Grošelj.

Tako, vsa ta masa ljudi, cel ta aparat, je bil zmožen proizvest en propaganden letak, pa še ta propagandni letak je slab. S tem propagandnim letakom, ki mu rečete Bela knjiga o obrambi, nas ponovno poskušate prepričati, naj vam državljanke in državljani zaupamo neka sto milijonov evrov več, eno milijardo evrov več, vsakoletnega proračuna, zato da boste vi kupovali orožje. Ne hvala.

Hvala kolega Kordiš. Naslednji je na vrsti poslanec Jožef Lenart.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. Lep pozdrav spoštovana načelnica in seveda gostje iz ministrstva. Kolegice in kolegi, predvsem moramo poskrbeti za lastno varnost in sicer v večini ljudje razmišljajo, ja saj smo šli v NATO in NATO nas bo varoval. NATO nikomur, ko smo se vključili v zavezništvo ni obljubil 100 % varovanja, temveč le podporo. Kar pomeni, da brez Slovenske vojske ni slovenske varne države.

Torej, če se dotaknem, zavedati se je potem potrebno tudi, da če želiš nekaj narediti rabiš pač neka sredstva, jaz to rečem po domače, če hočeš narediti palačinke, moraš razbiti jajca. In brez denarja Slovenske vojske ne moremo imeti in je ne moremo dopolnjevati. Glede na neko strategijo, ki je tukaj nastala, bom rekel nek načrti, najprej iz Resolucije o nacionalni varnosti potem pa še iz vsebine te Bele knjige. Bom rekel, da neke osnove so. Sedaj je pa pač potrebno te stvari iz teorije učinkovito prenesti v prakso. Kje pa vidim nekako še stvari, ki bi jih mogoče dodal v to Belo knjigo, pa je dopolnjevanje Slovenske vojske do leta 2025. Mislim, da se te zadeve dotika knjiga na strani 25, da bomo šli po petih letih na tisoč vojakov več. Kar pomeni, da je ta cilj malo raztegnjen. Petletni cilj, jaz bi naredil še vmesne cilje, to se pravi »cirka« 300 do 400 letno bi moral biti cilj, potem bi se nam morda zgodilo, da bi po petih letih imeli teh tisoč. Se pravi narediš malo večji cilj, dosežeš srednjega. In pa tudi me malo moti v tejle Beli knjigi ta zadeva, da mi imamo sicer zdaj načrtovano dvig, ampak razvlečen in potem tudi ni jasno opredeljeno, po kolikem času, bi se v kolikor ta strategija, ta načrt ne bo uspešen, bi se pa dejansko naredilo zakon o služenju vojaščine, ker z »večimi« visokimi častniki smo nekako na podobni liniji, da kadrovski bazen bi bil ta ljudje, ki služijo vojaški rok, iz tega ven bi se potem lahko tudi kadrovalo, novačilo profesionalne vojake, tako da dejansko dobiš tja osebo, preveriš ali je sposobna za to delo ali ne.

In potem bi še mogoče samo se nekako dotaknil, da brez sredstev ne bo šlo, do zdaj nekako nismo bili najbolj srečne roke pri izbiri ministra, ki bi to zagotavljal. Vsi vemo, da minister pač mora imeti toliko karakterja, da zagotavlja obljubljena sredstva vojski, sicer iz tega ne bo nič, tako da upam, da se tole v novo boljše posreči, končno dobiti ministra, ki bo zagotavljal sredstva in stal za temi načrti. Če bi dejansko se vsi zavedali tega, kar sem zdaj povedal, da Slovenske države brez Slovenske vojske ne more bit, da Slovenske vojske brez denarja ne more bit, potem bi lahko bila ta knjiga spisana še bolj na kratko.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Naslednja prijavljena za razpravo pa je poslanka Anja Bah Žibert.

Izvolite.

Ja hvala lepa za besedo. Zdaj če se kaj strinjam z kolegom Kordišem je to, da ni to b od Bele knjige. Ni to b od Bele knjige, pa še tisto, kar je napisano je en skupek želja, realnost pa potem uresničevanje teh želja je pa povsem drugotno, ne nazadnje tudi ni nobenih konkretnih ciljev do kdaj. Mi kar nekaj plavamo v zraku, pa bom šla od začetka. Najprej katastrofa kaj ste zapisali v tem dokumentu. Republika Slovenija bo imela, spoštovani, vojsko, ki bo sposobna ubraniti državo pred vojaškimi grožnjami. Če je to res, potem imamo zdaj skoraj izredne razmere v državi, ker nimamo vojske, ki je sposobna zagotoviti varnost. Vi ste napisali, da bomo imeli vojsko. Se pravi danes je nimamo. Torej je treba javno državljankam in državljanom povedati, da ta trenutek Slovenija ni sposobna ubraniti državo pred vojaškimi grožnjami. Tako stvar vi zapišete na prvo stvar pravzaprav, spoštovani. In zdaj imamo potem tukaj naprej en skupek želja kako pa naj bi mi seveda očitno dosegli to, da bi pa Slovenija imela takšno vojsko. Pa se ustavimo najprej pri denarju, kajti denar je tisti, ki bo lahko stvari premaknil naprej ob ustreznem vodenju ministrskega resorja in Slovenske vojske, je pač denar tisti, ki lahko omogoči, da se nekatere stvari vendarle v tej državi na področju obrambe spremenijo na bolje. Mene resno zanima, to mi prosim odgovorite ali obstaja v Bruslju dokument, kje je Slovenija bila poleg in sicer javno opredeljuje načrt naj bi imela načrt kako zagotoviti 2 % proračuna za obrambo. Potem, kjer se jasno opredeli kaj se bo nabavljalo v Sloveniji in na katerih misijah bomo sodelovali. Bojda ta dokument obstaja v Bruslju, je tam deponiran in mene zanima ali obstaja, kdo ga je podpisal in zakaj takšna zadeva, če res obstaja, ni vključen v Belo knjigo. To bili pa res potem neki konkretni odgovori, ki bi jih mi imeli.

Kot drugo me zanima kaj je s spoštovanjem zavez iz Welsa, Varšave in Londona. Mi smo se tam nekatere stvari jasno zavezali oziroma takratni predsednik vlade Šarec se je zavezal v imenu države. Kje je to v tem dokumentu? Govorim tudi o datumih. Do 2024 naj bi se pogovarjali že o 2 %. Vi govorite o neki svoji viziji 2035. Povejte mi ali glede na tempo, ki ste si ga zadali in ki je na nek način ne samo vprašljiv, ampak bom rekla ne najbolj nenačrtovan, naj bi bil tudi pogoj za vključitev v program PESKO? To pomeni, da bo Slovenija vključen a ali ne bo vključena? Ker to v tej Beli knjigi, na primer to lahko daste, ne vem, ne bom poniževala, ampak študentom fakultete pa vam bodo 5-krat boljši spisek želja pripravili. Ampak realnost. Kot drugo pišete notri o tem, da bom doseli povečanje števila vojske. Med letom 2020-2025 bi imeli 7 tisoč pripadnikov. Mi še trenda odhajanja iz Slovenske vojske nismo ustavili, vsak dan praktično zapusti Slovensko vojsko en vojak, v prejšnjem letu okoli nekaj čez 300, okoli 300 je številka, da bom bolj točna. Vi pa govorite, da bomo v petih letih prišli na številko 7 tisoč. Jaz bi pričakovala v Beli knjigi jasno tabelo z jasnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Nekaj je že kolega o tem govoril. Ampak ne govoriti o številkah čez dobrih štiri leta, če še ustavili nismo odhode iz Slovenske vojske. Zdaj smo pa spet tam zakaj so odhodi. Ja seveda so odhodi, saj je moralno stanje v vojski nižje od pasu dol. Zakaj pa? Zato, ker imamo tak odnos do slovenskega vojaka. Zdaj edino, kar je v tej knjigi, pa to če je knjiga no, v tem dokumentu zapisano, kot pozitivno je, da je na eni strani potrebna seveda pač ustrezna organiziranost in pripravljenost naših obrambnih sil, na drugi strani pa tudi prizadevanje celotne države in družbe, da spremeni nekatere odnose. Ampak jaz mislim, da ta drug problem ni tako zelo velik. Samo prave rešitve so potrebne. Ena od rešitev je, ki smo jo podali Slovenski demokratski stranki o naborniškem sistemu. Jaz mislim, da percepcija ljudi v državi ni negativno usmerjena do Slovenske vojske. Ampak je predvsem odnos države do Slovenske vojske negativen. In tukaj se pač na ministrstvu in vsi ostali premalo borite za to. Res. Zdaj a veste če hodijo zdaj na mejo naši Slovenski vojaki skupaj s policisti, ki imajo nekoliko drugačno delo, oni se vračajo domov dnevno, Slovenski vojaki bivajo tam, da bivajo v slabših kontejnerjih kot migranti. Glejte, mislim kakšen odnos pa je to do ljudi, ki nekaj dajo za to državo. Kolikokrat ste pa šli vi to pogledat? Kolikokrat ste bili na meji v teh kontejnerjih kjer bivajo? Kolikokrat ste se pozanimali, kakšna hrana tam je? Jaz imam občutek, da niste ravno velikokrat tam dol, ob južni meji. Ampak veste to so vse stvari, ko ne vem na kakšen način boste vi prišli do številk 7 tisoč. Jaz mislim, da bo še kakšna manj, kot je zdaj, če se ne bo nekaj konkretno spremenil.

Potem imate pa take odločitve, najprej mora Slovenski vojak za določeno plačo delat pet dni v mesecu na meji, potem pa to kar z nekim ukazom spremenite. Ne zdaj bo šel pa dvakrat v enem mesecu po pet dni, se pravi skupaj deset dni za isti denar. A jih lahko še bolj izžemate no? Njih in njihove družine. Pa na eni strani Slovenske vojske praktično ni, medtem ko tako imenovan birokratski aparat je pa bogat, tako kot da imamo za sabo dvajset tisoč vojakov. Sama birokratizacija je še.

Jaz sem zdaj pač nanizala tukaj nekaj vprašanj, ki me resno zanimajo, pa tudi notri govorite o nabavi, oziroma o oklepnikih, kakšnih oklepnikih? / nerazumljivo/ kar nekaj izogibamo, ne. Vsi smo imeli opcijo 8x8 pa ste jo sami potem zradiral. Ampak dajte mi povedat zdaj, res kakšna nabava bo te mehanizacije. Pa tega notri ni jasno napisano. Niti toliko niste, kaj pa bo imela slovenska in to naj bi bila Bela knjiga. Jaz mislim, da ne glede kdo je na vrhu Slovenske vojske, ne more narediti sam, če nima posluha v ministrstvu in pa tudi v celi vladni ekipi. Ampak majčken več bi pa res mogli dat od sebe. Tudi če kakšna stvar ne uspe, ampak ambicioznost veste, je pa tukaj pomembna. Malo več ambicioznosti, da bo potem tudi Slovenski vojak in vsi tisti, ki so neposredno v tem obrambnem sistemu imeli več od tega. Pač v Sloveniji ni nobene ambicioznosti in včasih dobivam občutek, kot da je nekomu v interesu, da ta Slovenska vojska umira počasi, na obroke, s takim finim, preciznim mučenjem.

Vojake izgubljate, delate analize, zakaj izgubljate in za vsakega bi mogli natančno vedet, kaj, zakaj, kako. In če bi vsaj to naredil, pa nekaj stvari spremenili, dali večje možnosti, verjamem, da bi bila tudi kaka stvar drugačna. Tako pa žal, seveda saj ne more bit drugače, ko se pa po ministrstvu že nekaj let vrtijo isti ljudje. Ne morejo biti rezultati drugačni. Tako da, ja. Skupek želja brez vizije, kaj je z zavezami, ki jih je Slovenija dala, ki naj bi bile zavezujoče in bojda tudi neka ocena, ki jo pripravlja NATO, ne bo najboljša. In da ko bo to enkrat javno predstavljeno pred NATOM, da nas bo zelo sram. Sam mislim, da vem da vi ne boste bili rdeči v obraze, zato ker vam za to ni mar. Bo pa marsikateri Slovenec pa državljan Republike Slovenije ne rdeč, ampak ogorčen, da smo zadeve spravil tako daleč. In jaz upam, da bom dobila odgovore na to, kaj je s temi dokumenti v Bruslju, kaj je z zavezami in ne mi dajat skupek nekih želja pa potem predstavljat, da je to Bela knjiga, zgodba o uspehu obrambne zmogljivosti Republike Slovenije.