Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

49. izredna seja

Državni zbor

24. 11. 2020
podatki objavljeni: 24. 11. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 49. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejete na 85. seji dne 13. 11. 2020.  Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca mag. Andrej Rajh in Franc Kramar. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij je sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo najavil poslanec Danijel Krivec.   Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.   V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠOLSKI PREHRANI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 38-ih poslank in poslance, v prvopodpisanim Matjažem Hanom. Predlog zakona je na 27. nujni seji, 12. novembra 2020 kot matično delovno obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Ker po končani razpravi Odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Branislav Rajić bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Dober dan vsem. Spoštovani.   Novela Zakona o šolski prehrani, ki jo danes obravnavamo nam je na seji matičnega odbora odprla različne poglede na organizacijo šolske prehrane v času epidemije in v času, ko izobraževanje poteka na daljavo. Gre za okoliščine, ki terjajo ukrepanje izven utečene prakse in opozarjajo na začasnost razmer, v katerih smo se znašli prav vsi. Včasih se z različnimi pogledi na neko zakonsko materijo srečamo na pol poti. Čeprav to pot potem ne prehodimo skupaj do konca, se da skupne cilje doseči na različne načine in pri tem tej temi verjamemo, da smo dosegli cilj, da vsi, ki pomoč potrebujejo so je že deležni. Na seji matičnega odbora je bilo veliko govora o primernosti urejanja obravnave materije v Zakonu o šolski prehrani. Zato na tem mestu poudarjam, da gre za začasen ukrep, ki je odraz začasnih epidemioloških razmer in predvsem za ukrep, ki se bo uredil v zadnjem protikoronskem zakonu, ki ga bomo prav tako danes obravnavali. Pa vendar n pozabimo, organizacija šolske prehrane za učence in dijake, ki se izobražujejo na daljavo že poteka. Brezplačen topli obrok se trenutno že zagotavlja dnevno za učence, ki so že sedaj upravičeni do brezplačnega kosila, to je do tretjega dohodkovnega razreda otroškega dodatka in za dijake, pri katerih mesečni dohodek za osebo ne presega 382 evrov, torej vključno z drugim dohodkovnim razredom za državne štipendije. Upravičeni učenci in dijaki, kosilo osebno prevzamejo, tistim, ki pa iz opravičenih razlogov ne morejo osebno prevzeti kosila, lokalna skupnost zagotovi dostavo. Tudi po sprejetju šestega protikoronskega zakona bo še naprej veljala enaka rešitev. Ob obravnavi novele je bilo slišati tudi predloge, da bi lahko vsi otroci, ki so prijavljeni na šolsko kosilo enostavno prišli v šolsko jedilnico in v njej skupaj kosili. Pri tem smo opozorili, da s povečano koncentracijo         ljudi v šolah počnemo ravno nasprotno od tega, kar je bi smisel ukrepa za omejevanje stikov in prvotni namen uvedbe izobraževanja na daljavo. Torej šolamo jih doma, ne moremo jih pa hraniti v šolah. Pozdravljamo pripravljenost oziroma pristop občin in šol, ki bodo prispevale k temu, da bodo otroci še naprej dobivali en topel obrok na dan, tudi v času pouka na daljavo. Razumljivo je, da nihče ne more delovati preko svojih zmogljivosti, pa tudi občine in šole ne. Tudi nekatere službe lokalnih oblast in šol delujejo v okrnjeni kadrovski zasedbi. Že danes smo priča različnim scenarijem in različnim pristopom pri organizaciji šolske prehrane za čas epidemije.   Nekatere šole najverjetneje ne morejo oziroma ne bodo mogle zagotoviti brezplačnega kosila upravičencem, ker ne bodo zbrale zadostnega števila prijav. Nekatere manjše šole imajo podobne težave, pa vendar obstaja tudi možnost povezovanja šol. V nekaterih občinah so to nalogo prevzeli celo vrtci, ki zagotavljajo kosilo vsem upravičenim učencem in dijakom v tej občini. Imamo pa tudi take občine in šole, ki kosilo zagotavljajo vsem učencem in ne samo tistim, ki so upravičeni do brezplačnega kosila.   Na koncu pa ne pozabimo in ne podcenjujmo staršev, ki so v času izobraževanja na daljavo doma s svojimi otroci in redno kuhajo kosilo za vse družinske člane. Nekateri otroci enostavno raje jedo kosilo iz domače kuhinje. Vsi našteti razlogi so botrovali k temu, da smo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona na seji matičnega odbora zavrnili.  Hvala.
Hvala lepa.  Željko Cigler bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!  V Levici trdimo in smo mnenja in naše stališče jo to, da v socialni državi Sloveniji otroci ne smejo biti lačni, še posebej takrat, ko imamo za ta namen, to je za prehranjevanje otrok v šolah in dijakov v srednjih šolah zagotovljena javna sredstva in infrastrukturo, da se hrana otrokom lahko zagotavlja. Primer, da je to potrebno zagotoviti, je bil v prvem valu epidemije covida-19, ko smo v Levici dali predlog Vladi kako naj zadevo uredi, oziroma če ne more logistično urediti zagotavljanja prehrane učencem in dijakom, naj družinam iz katerih izhajajo socialno ogroženi in so upravičeni do subvencioniranja šolske prehrane, zagotovi dodatke k prejemkom mesečnim. Ta stvar se od prvega do drugega vala ni spremenila. In ko se je drugi val covid-19 začel, otroci so imeli in dijaki počitnice, oziroma pouk se je začel odvijati na daljavo, prehrana še vedno ni bila urejena. Zato smo v Levici dali predlog ministrici 21. oktobra, naj to zadevo uredi.   To pobudo so podpirale tako lokalne skupnosti, kot šole. Na to so ministrstvo, Vlado in tudi nas, poslance Državnega zbora opozarjali starši. Danes sicer zadeva teče. V državi se otroci v osnovnih in srednjih šolah, čeprav se izvaja izobraževanje na daljavo, so jim zagotovljeni topli obroki, ker v starosti od osnovne šole do srednje šole je topel obrok, kvalitetna prehrana pomembna. In nas sistem šolski to zna zagotavljati, seveda če zagotovimo logistiko. Vendar to se v tem trenutku zagotavlja na osnovi okrožnici Ministrstva za izobraževanje. Okrožnica je pa akt, ki enkrat velja, ko pa čas te okrožnice in na primer covida, ko bo zdajle v drugem valu se končal, ostane zadeva neurejena in na ponovnih, ob ponovnih primerih izobraževanja na daljavo, bomo zopet odpirali vprašanje ali moramo otrokom zagotoviti topel obrok ali ne. Kaj je to pomenilo v prvem valu nam je pokazal tudi proračun, rebalans proračuna za leto 2020, ko se je na račun tega, ker se otrokom ni zagotavljalo toplega obroka, prihranilo 11,8 milijonov evrov na račun lačnih otrok. Zaradi tega smo v stranki Levica in SD pripravili predlog sprememb Zakona o šolski prehrani, ki so ga podprli vsi poslanci opozicijskih strank, v katerem smo predlagali sistemsko ureditev         prehranjevanja učencev in dijakov v vsakem obdobju, ko se bi, če se bo v prihodnosti, verjetno pa se bo, izvajalo izobraževanje na daljavo.   Zadeva je bila kvalitetno pripravljena, vendar žal ni dobila ustrezne podpore. Ker mnenja smo, da je to stvar boljše urediti sistemsko, da se lahko zagotavljajo tople prehrane v vsakem obdobju oziroma v vsakem primeru izobraževanja na daljavo, ne da je to odvisno od politične volje. Tako da je malce neprijetno oziroma v Levici nas skrbi delo te Vlade in glasovanjem večine v tem Državnem zboru, ko ni problemov takrat, ko je treba zagotoviti denar za oboroževanje, problem pa je in nastane globok premislek, ko je treba zagotoviti hrano za učence. Zato nam je žal, da do te spremembe ni prišlo, vendar prišel bo čas, ko bo druga alternativa na oblasti v Sloveniji, ko bomo zagotovili skladno s tem, da je Slovenija socialna država, prehranjevanje tudi za učence tudi v primerih kadar se izvaja izobraževanje na daljavo.   Hvala lepa.
Hvala lepa. Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanskih demokratov.
Hvala lepa. Spoštovani!  Brezplačen topel obrok pripada danes v Sloveniji vsakemu učencu ali dijaku, ki se izobražuje na domu in kjer povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v veljavni odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, ne presega 382,82 evra. Učencem in dijakom se tako s subvencioniranjem prehrane zagotavlja cenejši in brezplačni obrok. Na ta način se izboljšuje dostopnost šolske prehrane posameznikom iz socialno šibkejšega okolja. Učenci in dijaki morajo biti na šolsko prehrano prijavljeni.   Sedaj, ko šola poteka od doma, brezplačni topel obrok zagotovi občina, kjer učenec ali dijak prebiva. Medtem ko ceno obroka in način povračila sredstva občinam določi iz državnega proračuna s sklepom minister.  Še enkrat želim poudariti, da že od oktobra, odkar imamo izobraževanje na daljavo poteka organizacija toplega obroka za učence in dijake. Šole, ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kjer učenci in dijaki prebivajo, zagotavljajo brezplačen topel obrok v času pouka na daljavo. Občine poskrbijo za dostavo, zainteresirani za obroke pa morajo obvestiti šolo in se tam prijaviti.  Kritike, da smo Krščanski demokrati proti brezplačnemu obroku za vse otroke, ne držijo. Socialni demokrati in tudi Levica izkoriščajo in zlorabljajo ljudi, ki se na organiziranost šolske prehrane, ker nimajo več šoloobveznih otrok, ne spoznajo in niso vedeli, da se je že pred vložitvijo tega zakona že pomagalo otrokom iz socialno ranljivih družin. Ta zakon je zgolj poskus zlorabe otrok v politične namene.   V Novi Sloveniji se sprašujemo kje je meja. V zadnjih tednih smo priča besnenju, lažem, potikanjem, zavajanju ljudi z lažmi in tudi osebnimi verbalnimi napadi. Predlagatelj zakona Matjaž Han je včeraj obsodil napad na direktorja NIJZ-a dr. Kreka, kar je prav. Njegov strankarski kolega pa je dober teden nazaj pod pretvezo laži napadel koalicijske poslance, da odtrgujemo topel obrok učencem in dijakom in je bil skupaj z njim v dvorani in spremljal njegovo početje. Je to licemerstvo?   Seveda je zakon jasen. Kdo je opravičen do toplega obroka? Krščanski demokrati zagovarjamo načelo, da je potrebno pomagati najšibkejšim v naši družbi. Ubogi so vedno med nami pravi Jezus in sama živim tako, da jim skušam pomagati. Dolžnost države je, da pomaga socialno ogroženim, še posebej otrokom oziroma učencem, če gre za vprašanje prehrane.   Kot Krščanski demokrati se pri delovanju še posebej zavzemamo za ranljive skupine. Ukinitev državnim pokojnin kmečkim ženskam leta 2011, ukinitev štipendije mladoletnim dijakom ter ukinitev otroških dodatkov dijakom nad 18 let so močno posegli v socialni položaj družin in         posameznikom in je te posledice čutiti še danes. A ni bilo to, kar sem ravnokar naštela delo Socialnih demokratov, ki so vodili Vlado in ministrstvo kar 10 let. Smo v tednu Karitas. Geslo tega tedna je »Slišim te«. Naj bo ta teden namenjen tistim, ki jih mogoče ne slišimo, ker niso prisotni na družbenih omrežjih, ne spremljajo politike, so pa tu med nami in nas morda potrebujejo. Ker so topli obroki že zagotovljeni in se pomoč najšibkejšim na tak način že izvaja, v Novi Sloveniji predloga zakona, ki želi spreminjati sistemski zakon šolske prehrane nismo podprli, saj smo to zakonsko uredili že pred vložitvijo tega zakona.
Hvala lepa.  Spoštovane kolegice in kolegi, če se zgodi, da ima kdo postopkovni predlog, vas vljudno prosim, da ne vpijete takrat, ko nekdo govori, ampak počakate, da pač izvede svojo točko oziroma pove do konca tisto, kar mu gre, v skladu s parlamentarno uro in potem najavite postopkovni predlog.  Kolega Franc Trček, slišal sem vas, da želite postopkovni predlog.
Ja, hvala za besedo.   To je evidentni primer zlorabe stališča poslanske skupine. To je bila polemika, razprava, ne pa stališče poslanske skupine in vi bi morali ukrepati, predsedujoči v skladu s poslovnikom.
Ne, kolega Trček. To se ne strinjam. To je bila predstavitev stališča poslanske skupine. Jaz ne bom dovolil, da druge poslanske skupine sugerirajo kaj bi morale govoriti oziroma v svojih stališčih predstavljati ostale. Jaz se držim tega, da je stališče predstavljeno korektno, da nikogar ne žali. Ne moremo pa druge usmerjati kako naj svoje stališče predstavijo.  Kolegica Maša Kociper, imate postopkovni predlog.
Spoštovani predsednik, v tem konkretnem stališču je kolegica ne samo predstavila stališče poslanske skupine, ampak z imenom in priimkom obračunala s poslancem Matjažem Hanom, da je rekel to in to in to in napadla Socialne demokrate, pri čemer vsi vemo, da na podlagi stališča nihče od njih nima ne replike, ne možnosti, da odgovarja. Jaz vas vendar prosim, da smo korektni, tudi kadar gre za koalicijske partnerje. To, da se z imenom, priimkom v stališču obračunava s predstavnikom ene od stranke, ki ne more odgovoriti, nedvomno ni to, kar bi moralo biti stališče poslanske skupine.
Kolegica Maša Kociper, jaz ocenjujem, da ni šlo za nobeno obračunavanje. Jaz mislim, da je bila tista gesta, ki jo je kolega Matjaž Han pozdravil, ki jo je izrazil glede gospoda Kreka pravzaprav pozdravljena s strani gospe Dimic. Je pa dejstvo, da je kolega Matjaž Han predlagatelj zakona, tako da on je tu v specifični vlogi. Se pa strinjam, da če ima še kdo v stališču kogarkoli omenjenega, da se tega vzdrži. Predlagam, da gremo naprej.  Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani!  V stranki SAB smo Vlado večkrat pozvali k ponovnem razmisleku o šolanju na daljavo, saj ocenjujemo, da le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh zastavljenih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Virtualna interakcija nikakor ne more nadomestiti stikov v živo in zelo slabo vpliva na počutje otrok, zato bi moralo biti zaprtje šol zadnji izhod v sili. Odločitev ministrstev o zaprtju šol na tem mestu ne bom ocenjeval. Dejstvo pa je, da je za razvoj otrok pomembno zagotavljanje in tudi redne in tople prehrane. In na žalost je realnost takšna, da nekateri starši tega otrokom ne morejo nuditi zaradi službenih obveznosti ali pa si tega enostavno ne morejo privoščiti. V stranki SAB smo za dobrobit naših najmlajših, še posebej socialno ogroženih že pri prvem protikoronskem svežnju ukrepov predlagali, naj Vlada nabor ukrepov razširi še na druge ranljive skupine. Ob ponovnem zaprtju šol pa smo pobudo skupaj z opozicijskimi strankami nadgradili s predlogom in novele Zakona o šolski prehrani.  S predlogom smo želeli otrokom tudi za čas izobraževanja, ki         na daljavo poteka zaradi epidemioloških razmer in drugih izrednih okoliščin zagotoviti šolsko kosilo na način osebnega prevzemanja v šoli. V primeru nezmožnosti osebnega prevzema kosila, pa bi lahko lokalne skupnosti po lastni presoji organizirale dostavo šolskega kosila na dom. Prepričani smo, da je zagotavljanje toplega obroka vsem doma šolajočim se otrokom v času zaostrenih epidemioloških razmer pomembna dobrina in pravica, ki jo je moč uresničiti preko dobro organizirane mreže šolskih kuhinj v slovenskih osnovnih šolah. Slovenija namreč sodi v sam vrh kakovostnih sistemov šolske prehrane v Evropski uniji. Na pomembnost sprejema tovrstne rešitve so glede na izkušnje s terena opozorile tudi humanitarne organizacije. Podatki statističnega urada Slovenije pa kažejo, da v Sloveniji pod pragom revščine živi kar 41 tisoč mladoletnih otrok. Epidemija pa socialno stisko teh družin še dodatno poslabšuje. V SAB obžalujemo, da predlog zakona ni dobil zadostne podpore in da se Vlada ni dovolj hitro angažirala. Še vedno pa v SAB vztrajamo na stališču, da je zapiranje šol zadnji in skrajni ukrep oziroma izhod v sili. Nič ne more pri izobraževanju nadomestiti stika v živo. Hvala.
Hvala lepa. Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
(PD DeSUS)
Hvala lepa. Dušan Šiško bo predstavil Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Lep pozdrav vsem prisotnim! Epidemija koronavirus je povzročila številne težave, tudi na področju šolstva. Zaradi izobraževanja na domu so učenci izgubili stik z realnostjo, prekinili so socialni stik, raziskave so pokazale velik upad gibalnih spretnosti in nenazadnje tudi znanja. Zaprtje šol pa škodi predvsem najbolj ranljivim tistim in socialno depriviligiranih okoljih. Številnim učencem je šolsko kosilo predstavljajo edini topli oziroma sploh edini dnevni obrok. Z začetkom izobraževanja na domu se je pokazala velika težava z zagotavljanjem prehrane učencem iz socialno šibkih okolij. Zdrav uravnotežen obrok pa je nujen za zdrav razvoj in zato je prav, da s ga otrokom oziroma učencem, ki so zaradi socialno ekonomskih okoliščin prikrajšani tudi zagotovi. Vlada se je že aktivno odzvala na problematiko. Ministrstvo za šolstvo je občinam in šolam poslalo okrožnico v kateri nalagajo lokalnim skupnostim, da prevzamejo organizacijo in razvoz kosil za vse učence, ki imajo subvencionirano kosilo v osnovnih šolah in malico v srednjih šolah. Številne šole s pomočjo lokalne skupnosti že organizirajo topli obrok. Ponekod le za učence iz socialno šibkih okolij, ponekod pa za vse učence, ki se prijavijo. V Poslanski skupini Slovenske nacionalen stranke bi želeli opozoriti na še eno težavo vezano na šolsko prehrano. Po trenutno veljavnih smernicah za zdravo prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih ustanovah naj bi vzgojno izobraževalni zavodi zagotavljali pestro, uravnoteženo in varovalno prehrano. S to prehrano se zagotovi zadosten vnos vseh hranilnih potreb za normalno rast, razvoj in delovanja organizma. Zakon o javnem naročanju sicer omogoča, da se pri merilih za izbiro ponudbe prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti. V praksi pa je nekoliko drugače. Lahko vam opišem samo primer, ko je kmet, ki ima registrirano mesnico lokalnemu vrtcu brezplačno ponudil domače ekološko goveje meso. Ne boste verjeli, niso sprejeli domače brezplačne ponudbe. Nujno je, da šole v čim večji meri kupujejo lokalno ekološko pridelano hrano, ki je zdrava in bogata s hranljivimi snovmi. Med obravnavo predloga zakona, je bilo tudi večkrat izpostavljeno, da bo zaradi strahu pred stigmatizacijo zelo malo prijav na tople obroke. Določeni straši se zaradi sramu ne bodo prijavili na subvencionirano prehrano, kajti ne želijo, da bi sosedje videli, da otroci prejemajo subvencionirano prehrano na dom. Ali veste koliko privatnikov prikazuje minimalne prihodke samo zato, da prejemajo višje otroške dodatke, subvencionirano prehrano in druge ugodnosti? Ali veste koliko parov se namerno loči in je prijavljenih na različnih naslovih, samo zato, da dobrijo dodatne ugodnosti? V Sloveniji so socialni problemi, v tujini pa imajo zelo močna podjetja. Pred hišo pa stojijo avtomobili višjega cenovnega razreda. To je tisto kar nas lahko skrbi. Hvala za pozornost.
Hvala lepa. Tomaž Lisec bo predstavil stališče Poslanske skupine SDS.
Spoštovani predsednik hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, poslanke, poslanci in vsi ostali lep pozdrav!  Danes imamo v obravnavi zakon o šolski prehrani, čez pol ure pa bomo začeli z obravnavo tako imenovanega PKP6. In oba zakona imata tudi intenco reševanja šolske prehrane oziroma toplega obroka v času poteka izobraževanja na daljavo. Ampak v Poslanski skupini SDS smo se odločili, da bomo podprli boljši, bolj življenjski, bolj pravičen in bolj tudi logistično izvedljiv predlog zakona in zato bomo podprli PKP6 in ne bomo podprli         Zakona o šolski prehrani.   Morda so intence predlagatelja dobre, ampak predlagatelj je v svoji intenci pozabil še na en segment. Pozabil je na dijake. V PKP6 dajemo možnost toplega obroka tudi dijakom. Skratka PKP6 je boljši, bolj življenjski, bolj pravičen in predvsem logistično izvedljiv.   Ob tem pa v Poslanski skupini SDS poudarjamo: prvič, da že obstoječa zakonodaja in tudi okrožnice omogočajo vsem otrokom pridobitev toplega obroka, tako tistim s subvencijo kot tudi ostalim, če to potrebujejo oziroma izrazijo željo, naj si bo to osebno ali pa s pomočjo lokalnih skupnosti. In na terenu obstajajo različne dobre in različne slabe prakse. Zato s tega stališča pohvala in zahvala vsem tistim županom, ki razumejo stisko otrok in dijakov, tistih iz socialnega obrobja in tudi vseh ostalih, ki zaradi trenutne epidemije nimajo možnosti toplega obroka, da pomagajo šolam in vrtcem, torej otrokom, pri vzpostavitvi, da pridejo do toplega obroka.   Bi pa v SDS opozorili še na dve zadevi. Prva zadeva izhaja iz leta 2008. Leta 2008 je vodja Poslanske skupine SDS gospod Jože Tanko, upam, da se ga sme omeniti, k sebi poklical strokovnega sodelavca Tomaža Lisca in mu rekel: »Poglej, državi gre dobro. Že dolgo časa govorimo in nič naredimo, da bi tudi dijakom zagotovili topel obrok. Napišiva zakon.« Pa sva ga pisala kar nekaj časa. Mednarodne primerjave in praksa iz terena pa sta bila vodilo kako ga napisati. In zakon je bil sprejet. Ampak zanimivo pa je dvoje; razprava in glasovanje ob sprejemu tistega zakona in pa drugič, da je leta 2010 minister iz kvote SD ukinil topel obrok vsem dijakom.   Zato se danes v Poslanski skupini SDS sprašujemo kakšne bi bile razprave in kakšno bi bilo glasovanje, če bi SDS zopet predlagal tisti zakon ali pa topel obrok vsem dijakom. Takrat smo poslušali kako SDS deli bombončke, kako je nepravično, da tudi otroci staršev, ki se vozijo z BMW-ji in Mercedesi lahko dobijo topel obrok, kar je nepošteno. In zato v SDS ne podpiramo tega zakona in podpiramo predlog v PKP6, ki je predvsem, še enkrat, bolj življenjski, bolj logistično izvedljiv in pa bolj pravičen do vseh tistih, ki topel obrok potrebujejo.  Hvala.
Hvala lepa. Aljaž Kovačič bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni.   V Listi Marjana Šarca smo Vlado in pristojne ministre že spomladi pozivali na nujnost takojšnje priprave načrtov za potek pouka v primeru poslabšanja epidemiološke slike. Prva val je pokazal pomanjkljivosti pouka na daljavo. Pristojna ministrica je imela dovolj časa te pomanjkljivosti ob morebitnem vnovičnem šolanju na daljavo odpraviti. Na žalost se zgodba ponavlja. Socialne stiske otrok in razlike med njimi pa so se le še poglobile. Zato smo se LMŠ in ostale opozicijske stranke odločile pomagati ministrici za izobraževanje in Vladi ter smo v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona, s katero smo želeli učencem v času pouka na daljavo zagotoviti za nekatere edini topel obrok. Tako kot vselej smo bili tudi tokrat kljub naši dobronamernosti s strani koalicijskih poslancev preslišani. Žal.   Stiske otrok in njihovih nemočnih staršev se iz meseca v mesec hujše, na kar opozarjajo številne organizacije, ki v času kovid krize opažajo vse večje povpraševanje po hrani. Prioriteta vladajočih komu pomagati v teh težkih časih so žal drugačne kot bi v resnici morale biti, sicer koalicija ne bi glasovala proti toplemu obroku za naše najmlajše.         Mladoletnih otrok, ki živijo pod pragom revščine je 41 tisoč. Več kot 180 tisoč otrok ima subvencionirano prehrano.  V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca se zavedamo stisk, ki jih v času epidemije covid-19 in šolanja na daljavo doživljajo otroci in njihove družine zato že od spomladi opozarjamo kako pomembno je vsem otrokom zagotoviti kakovosten dostop do izobraževanja, sicer se bodo njihove stiske le še poglabljale, posledice pa bodo nepopravljive. Na težave in nujnost takojšnega ukrepanja na vzgojno-izobraževalnem področju v Listi Marjana Šarca vseskozi opozarjamo, podpiramo rešitve, s katerimi bi družinam pomagali prebroditi te težke čase, a naš sogovornik, sogovornik vseh državljank in državljanov nas ne želi ali pa noče poslušati in slišati.
Hvala lepa.  Matjaž Han bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Hvala predsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!  Moram reči, da se iskreno zahvaljujem vsem sogovornikom, govornikom pred mano, no, skoraj vsem. Če sem jih prav razumel, so namreč na nek način pomen naše skupne namere, da moramo narediti vse dobro, da se otrokom tudi v času šolanja na domu zagotovi topel obrok, so nam to potrdili. In jaz resnično verjamem, da v tej dvorani, ne glede na nastope, ki so bili zdaj pred mano, niti ni enega, ki bi dvomil v ta dobronamerni ukrep in ki bi imel kakršenkoli pomislek pri tej tematiki. Gre seveda za politiko in mogoče tudi za slabo vest. Da je to potrebno, če ne rečem skoraj nujno, mislim, da ni potrebno poudarjati. Razloga oziroma še bolje, pogled v realno situacijo kaj se na terenu dogaja, kako otroci in družine doživljajo te tedne, so nam brez olepševanja predstavili predstavniki humanitarnih organizacij in ljudi, ki so vsak dan na terenu. In razmere, spoštovane kolegice in kolegi, niso rožnate. Lahko vam povem, da so izredno težke.   Namesto veselja v prihajajočem decembru se premnogo slovenskih družin danes prav ta trenutek sooča z nepredstavljivimi stiskami, strahovi, negotovostjo, žal tudi s pomanjkanjem, izgube delovnih mest, čakanje na delo, delo od doma, vprašanja kako bodo plačali položnice, kako bodo plačali kredite, ali bodo imeli za kurjavo, za topla oblačila, za hrano. Vse to, vsa ta vprašanja so globoko zarezala v vsak dan premnogih družin. Zavedam se tudi, da nihče v teh dvorani nima čarobne palice, ki bi lahko vse te žalostne zgodbe z enim zamahom pospravil v nek oddaljen spomin na to grdo epidemijo. Pa vem, da bi si prav za voljo otrok to želeli vsi mi. Smo pa zato še toliko bolj odgovorni, da naredimo vse, kar je v naši moči, da družinam poskušamo olajšati njihov vsakdan.   In včasih, spoštovani kolegice in kolegi, so odgovori na dlani. Samo treba jih je zaznati, treba jih je prepoznati, jih realizirati brez nekaterih velikih analiz, političnih zapletanj in vsega, kar je bilo še mogoče en teden nazaj narobe, v bistvu enostavno narediti moramo nekaj dobrega. Ker imamo v Sloveniji izjemno mrežo organizirane šolske prehrane, se je odgovor, kako otrokom, ki sedaj se šolajo na domu, ponuditi v bistvu to našo idejo, je to na nek način bilo samoumevno. Seveda ta rešitev terja neke organizacije, ki pa smo videli, da po izkušnjah iz občin je stekla dobro, če ne rečem odlično. In prav v občinah so župani niso sedeli kot mi danes pri nekajurnih razpravah kaj bodo s tem zakonom, kako bodo delovale, ampak so preprosto šli v akcijo in so zadeve rešili na svoj način. Seveda po našem zakonu, po okrožnici je zadeva brez problema stekla. Zato nimamo privilegija, da bi na tem mestu in ob tej uri, ko šolske kuhinje po Sloveniji delajo, ko kuharice pridno pakirajo kosila v paketke, razglabljali o tem kdo je kaj narobe rekel, kdo je kaj kdaj storil, kdo je bolj razočaran in tako naprej.         Enostavno zadeva se je na nek način izšla. Mis smo veseli, da je prišlo do okrožnice Socialnih demokratov, za razliko od drugih, mi smo veseli, da je v PKP6, bom rekel, člen, ki to rešuje, mi seveda mislimo, da je potrebno, da se rešuje vse otroke v tej državi, ne glede na socialni status, ker nekateri otroci nimajo tega privilegija, ker starši delajo in nimajo tople prehrane. In še nekaj, ko smo naredili ta zakon, smo mislili tudi na stigmatizacijo. Vi veste, da je v tej državi stigmatizacija težka in bi z našim zakonom to zadevo rešili. Pozdravljamo, da ste dali idejo glede dijakov. Jaz mislim, da je to v redu in danes niti eden od nas nima pravice, da bi se trkal po prsih, ampak mislim, da smo vsi skupaj, eni s pobudo, eni z zakonom, drugi z okrožnico, tretji s PKP6 naredili nekaj dobrega za naše državljanke in državljane in za naše otroke. Ko pa vse ostalo, ko pa nekateri govorijo, je nepomembno in mora reči, da sem, da razumem, da imajo nekateri slabo vest. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za Poslovnik, z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDCI DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19, v okviru nujnega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predsedniku Vlade Janezu Janši.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor!   Pred vami je šesti protikorona paket, zakonski paket za blaženje posledic epidemije in hkrati zakonski paket katerim želimo ohraniti kondicijo družbe, države in gospodarstva, tudi za čas po epidemiji.   Zdaj v tem šestem paketu predlagamo nekatere ukrepe, ki so novi in predlagamo podaljšanje nekaterih, ki so veljali doslej ali pa njivo ponovno vzpostavitev. Doslej smo v petih protikorona paketih naslovili probleme praktično vseh državljank in državljanov, tudi tisti, ki so bili šele rojeni, so bili tako ali drugače deležni določne pomoči. Pravim, mnogi tudi pomoči iz različnih naslovov. Naj omenim samo nekatere, ki se delno podaljšujejo, delno so bili že uveljavljeni in se bodo delno uveljavljali oziroma bo njihovo uveljavljanje omogočeno tudi v naslednjem letu.   Zdaj, daleč največ sredstev je šlo za pomoč tistim, ki delajo in za pomoč podjetjem, da se ta delovna mesta ohranijo. Tako smo v petih paketih, še posebej v privih namenili preko 300 milijonov evrov za nadomestilo izplačil oziroma plač tistim, ki začasno čakajo na delo. Te pomoči je bilo neposredno deležnih skoraj 150 tisoč zaposlenih. Poleg tega je bilo izplačanih preko 110 milijonov evrov temeljnega dohodka, temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene. Zdaj, te pomoči je bilo deležno na 10 tisoče upravičencev. Kot dodatek k plačam, tistim, ki so bili izpostavljeni v času epidemije je bilo izplačanih skoraj 200 milijonov evrov, tako da vsi, ki so bili dodatno obremenjeni po presoji svojih predstojnikov pač niso bili zanemarjeni, ko je šlo za plačilo.   Za pomoč ljudem, pa tudi za pomoč ali pa predvsem za pomoč turističnemu gospodarstvu so bili izdani turistični boni. Doslej je to ugodnost koristilo več kot 800 tisoč ljudi.         Izplačanih je bilo okrog 125 milijonov evrov za to. Tisti, ki tega niso mogli izkoristiti letos, bodo to lahko izkoristili v prihodnjem letu. Pomagali smo s subvencijami pri izpadu prihodkov v šolstvu, v različnih kategorijah. Preko 10 tisočim kmetom iz različnih naslovov, skoraj drugi največji ali pa če vse seštejemo, največji del sredstev iz teh paketov je bil namenjen plačilu ali pa subvencijam pri oprostitvah plačila prispevkov za različna socialna zavarovanja, za poklicno zavarovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, recimo 151 tisoč ljudem so bila plačana ta nadomestila, ko je šlo za vsa socialna zavarovanja, ko je šlo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa je bilo upravičencev skoraj 500 tisoč. Tudi pri plačilu ali pa pri subvencijah za prispevke oziroma prispevkov vseh ostalih kategorijah, pravzaprav nismo pozabili nikogar. Povečan je bil znesek dodatka za veliko družino in ta povečan dodatek je bil izplačan več kot 30 tisoč upravičencem. Izplačan je bil enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, 305 tisoč in še nekaj upokojencev z najnižjimi pokojninami je ta dodatek dobilo in izplačan je bil tudi solidarnostni dodatek za dodatne druge ranljive skupine in teh upravičencev je bilo skoraj 150 tisoč. Ob tem smo zagotovili dodatna sredstva za zaščitno in ostalo potrebno opremo v času epidemije, zato je šlo preko 100 milijonov evrov in zdravstvo je v tem času, pač vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili prizadeti v času epidemije doslej so dobili stroške pokrite, izplačanih je bilo preko 100 milijonov evrov, zato da je ta segment ohranil kondicijo in nas rešuje tudi v bistveno bolj zaostrenih razmerah drugega vala.  Šesti protikorona paket prinaša podaljšanje ukrepov začasnega čakanja na delo. Zdaj tukaj smo prisluhnili gospodarstvu v celoti, tako da je zdaj predvidena možnost stoprocentnega nadomestila za ukrep začasnega čakanja in to nadomestilo lahko prejmejo vsa podjetja, ki še pridejo v okvir evropskih omejitev državnih pomoči, se pravi vsa tista, ki niso presegla doslej 800 tisoč evrov prejete državne pomoči iz tega naslova. Nad to se v tem evropskem okviru ne da. Tisti, ki je to presegel, pa je upravičen do 80 odstotnega povračila s strani proračuna. Dvigamo tudi maksimalne višine delnega povračila izplačila nadomestila plače in sicer na povprečno plačo. Uvaja se ukrep v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, se pravi ukrep, ki ga spomladi ni bilo. Zdaj ga dodatno uvajamo zaradi težav, ki ga imajo tista podjetja, kjer so fiksni stroški visoki.  Predlog zakona oziroma šestega protikoronskega paketa prinaša tudi dodatno zagotovitev informacijske tehnologije za šolstvo, za šolanje na daljavo. Podaljšanje rokov, ko gre za izpolnjevanje pogojev pri usposabljanju mladih raziskovalcev, subvencioniranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, sofinanciranje sobivanje staršev bolnem otroku v zdravstvenem zavodu do starosti otroka do vključno 14 leta. Sproščena je dodatno tudi jamstvena shema, tako se povečuje obseg, za katerega lahko podjetje dobi poroštvo države, podaljšuje se moratorij za kredite. Uvaja se ukrep neplačevanja vrtcev, tudi fiksnih stroškov, oziroma se to plačuje        iz skupnih virov, ne pa preko položnice staršev in zagotavljajo se topli obroki za učence staršev do 3. dohodninskega razreda, se pravi, za učence iz tistih družin, ki so socialno šibke. In kot eni redkih ali pa verjetno celo edini na svetu uvajamo tudi financiranje zaščitne opreme za športnike v tem paketu. Vlada pripravljal tudi sedmi paket, v njem bomo skušali naš pogled usmeriti v čas, za katerega verjamemo, da bo epidemija premagana, upamo, da bo to lahko še paket, ki bo naslavljal izhod iz epidemije, govorimo pa seveda ne o koncu tega leta, ampak govorimo o naslednjih treh mesecih, v tem roku lahko optimisti pričakujemo, da bo cepivo, ki prihaja v uporabo uspešno zaustavilo širjenje epidemije v Evropi in tudi v Sloveniji. V tem sedmem paketu bomo naslovili tudi določene probleme, ki so se pojavili šele v drugem valu, tukaj Vlada vabi vse, da prispevajo svoje predloge, tudi tisti del opozicije, ki ne sodeluje v partnerstvu za razvoj, naša ponudba, ki smo jo dali v maju je še vedno na mizi. Ne obvezuje nikogar v tem smislu, da bi imel kakršnokoli odgovornost, tisti predlog sporazuma pa uvaja nek predlog procedure, ki je nujna, ko se pripravljajo zahtevne zakonske rešitve, sicer je kaos. In vsi tisti, ki ste kadarkoli sodelovali na strani odgovornosti pri zakonodajnih procesih veste, da v zadnji fazi kompleksnih zakonodajnih rešitev pač ni možno vključiti določenih predlogov, ki imajo hude finančne posledice brez tega, da bi bili preštudirani in proučeni vsi ostali okvirji. Tisti, ki pa sodelujejo od samega začetka pa so seveda tukaj s svojimi predlogi praktično enakopravni, ne glede na to ali so v koaliciji ali so v partnerstvu, torej ponudba je še vedno na mizi in tisti, ki ima kakršnekoli ideje je vabljen, da jo sprejme. Hvala lepa.
Hvala lepa. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo še ministru za finance, mag. Andreju Širclju.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani poslanke in poslanci.   S tem zakonom želi Vlada preprečiti povečanje nezaposlenosti in želi ohraniti gospodarstvo v stanju, da ko bo kriza minila, bo gospodarstvo lahko začelo nemoteno delovati. S tem zakonom želimo poseči tudi v nekatera vprašanja, ki se nanašajo na socialni položaj ljudi, predvsem glede plačevanja tistih stroškov, ki so v tem trenutku nepotrebni in nadomeščanja tistih stroškov, ki so nujno potrebni za ljudi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi. Veliko je sprememb tako na gospodarskem področju, kot na socialnem področju. Na gospodarskem področju nekatere dejavnosti ne morejo delovati, za te bomo pripravili oziroma so pripravljene posebne rešitve, tako so posebne rešitve pripravljene tudi za prevoznike, pripravljene so, kar pomeni nadomeščanje prihodkov, ki ga izgubljajo zaradi tega, ker neka dejavnost ne more delovati. Hkrati je pripravljeno tudi rešitev, da se gospodarstvu povrnejo vsi fiksni stroški, to se pravi fiksni stroški, ki jih imajo v povezavi s samim delovanjem. To so stroški, ki se nanašajo na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, zavarovalnino, komunalni stroški, stroški energetike in tako naprej.     12.TRAK: (ES) – 10.55    Na podlagi analize, ki je bila narejena med posameznimi dejavnostmi, se je Vlada odločila, da bo to naredila v nekem fiksnem pavšalnem znesku. Kriteriji za pridobitev tega denarja so takšni, da računamo, da bodo vse ali pa večina dejavnosti, dejansko tudi povrnjene. Kriteriji so zaposleni in kriterij je izguba prihodkov v primerjavi z zadnjim tromesečjem tega leta z letom 2019. Tako računamo oziroma tako je ocena, da posamezna podjetja, ki imajo okoli 3 milijone prometa, 60 zaposlenih, da bo v takšnem primeru podjetje dobilo, če je prenehalo delovati oziroma so se prihodki zmanjšali za več kot 70 %, nekaj okoli 100.000 evrov. Če so se zmanjšali za polovico manj, se pravi okoli 40 %, bodo polovico manj, se pravi okoli 50.000 evrov. Mikro mala podjetja na primer s tremi zaposlenimi, 12.000 evri prometa naj bi dobili okoli 5.400 evrov, če se bo poslovanje ustavilo za več kot 70 % oziroma pol manj, če bodo delovali polovično.   S tega zornega kota je dejansko podjetjem zagotovljeno, da bodo lahko pokrili vse fiksne stroške. Hkrati imajo možnost odloga davkov. Hkrati imajo tudi možnost odloga kreditov oziroma plačila anuitet, kar z drugimi besedami pomeni, da dejansko lahko zdržijo na trgu toliko časa, in to je tudi interes in pomoč Vlade, dokler kriza ne mine in lahko začnejo poslovati tako kot so v preteklosti oziroma bom rekel, brez kakršnihkoli ovir.   S tem želimo pomagati gospodarstvu, želimo pomagati ljudem, želimo da ohranijo zaposlenosti in predvsem, da vsi ostanemo zdravi.   Hvala lepa.
Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora Robertu Polnarju.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Odbor za finance je na 49. nujni seji 23. in 24. 11. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19. Vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora.  Minister za finance je v uvodni razpravi predstavil razloge zakaj je Vlada predložila predlog zakona. Navedel je spremembe v protikoronskih paketih številka 5 in številka 3, naštel nove ukrepe in področja kamor posegajo finančne posledice ter cilje predloga zakona. Osnovni namen je predvsem ublažitev posledic epidemije za celotno družbo.   Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je služba podala obsežno pisno mnenje glede na obseg sprememb v predlogu zakona. Izpostavila je problematiko vira financiranja iz skladov Evropske unije. Opozorila je na nekatere vložene amandmaje, ki so bili iz vidika določb Poslovnika Državnega zbora, nedopustni. Naštela je tudi člene, kjer z vloženimi amandmaji niso bile odpravljene pripombe službe.   Predstavnica Državnega sveta je predstavila skupno pisno mnenje dveh komisij, in sicer Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter posebej opozorila na predlagane amandmaje Državnega sveta.   V razpravi so nekatere članice in člani opozorili, da je v predlogu zakona veliko sprememb in da je predlog zakona neusklajen, saj ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Nadalje so opozorili na mnenje Zakonodajno-pravne službe, saj so v predlogu zakona tudi vsebine, ki niso posledica epidemije in v zvezi s tem izpostavili problematiko nedopustnosti zakonodajnega referenduma. Izpostavili so problematiko zadolževanja države, saj je predvidena poraba v tem zakonu kar         ene milijarde evrov. Postavljeno je bilo vprašanje kdaj bodo sredstva iz tega predloga zakona na voljo in tudi kaj se dogaja z razpoložljivimi sredstvi iz prejšnjih protikoronskih paketov. Opozorili so na previsoke globe za prekrške, predvidene v 59. členu. Drugi članice in člani odbora pa so opozorili, da protikoronski paket 6 izboljšuje prejšnje pakete, saj se razsežnosti epidemije odkrivajo sproti in je vse, tudi Evropo presenetila intenzivnost drugega vala. Zato je predlog protikoronskega paketa 6 ustrezna prilagoditev aktualnim razmeram in je nujna v kriznih časih.   Dejstvo je, da bo epidemija imela vpliv na življenjski slog ljudi, zato so ukrepi, kot je izplačilo nadomestila plače ali pa delno kritje fiksnih stroškov podjetjem, ki so bila najbolj prizadeta v epidemiji, izjemno potrebno. Ob tem je bilo izpostavljeno, da je stanje depozitov v poslovnih bankah, tako gospodinjstev, kot podjetij, znatno večje kot je bilo v enakem obdobju lanskega leta. V okviru razprave je minister za finance odgovoril na številna vprašanja in podal dodatna pojasnila. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vse pravilno vložene amandmaje. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin koalicije, razen k trem členom, katerih amandmaji so bili nepravilno vloženi. Odbor je sprejel tudi amandmaje k šestim členom Poslanskih skupin opozicije. Odbor je v skladu z osmim odstavkom 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel tudi svoj amandma k 58. členu. Odbor ni sprejel nobenega od ostalih pravilno vloženih amandmajev Poslanskih skupin opozicije. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje /znak za konec razprave/ je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Violeta Tomić bo predstavila stališče Poslanske skupine Levica.
Pozdravljam vse prisotne.   Pred nami je že 6. protikoronski paket, ki naj bi pomagal ljudem, podjetjem in drugim pravnim osebam prebroditi in preživeti epidemijo covid-19 in njene posledice. Vlada se sicer ves čas hvali kako je poskrbela za vse prebivalce te države, a vemo, da temu ni tako. Veliko ljudi je zaradi omejevalnih ukrepov zaradi epidemije ostalo brez prihodkov. Ljudje so ali pa še bodo ostali brez služb, samozaposleni so velik del leta bili brez podpore, podjetja propadajo. Ob tem se širi apatija in hkrati tudi jeza nad slabim ali napačnim ukrepanjem te Vlade. A namesto, da bi Vlada Janeza Janše s PKP-6 zagotovila premišljene in usmerjene ukrepe, ki bi kar v največji možni meri omilili negativne zdravstvene, socialne in gospodarske posledice epidemije, ki jih občutimo vsi prebivalci in prebivalke Slovenije, nedopustno posega na področje pravic brezposelnih oseb, izobraževanja in kaznovanja, ki z obvladovanjem širjenja novega koronavirusa nimajo prav nobene povezave.   Več kot očitno je, da Vlada izrablja epidemijo za doseganje svojih razrednih, lobističnih, včasih celo koruptivnih ciljev. Ker se zakon sprejema po nujnem postopku, je onemogočena javna razprava, posledice njegovega sprejetja pa se bodo občutile mnogo dlje, kakor bo trajalo to obdobje epidemije. Ne, Vlada bo raje poskrbela za svoje podpornike. Tako mimo do sedaj veljavnih standardov podaljšuje akreditacijo zasebni Novi univerzi, ki jo vodita politično zelo profilirana Matej Avbelj in Peter Jambrek. To bo javna sredstva v vrednosti cirka 2 milijona prelilo pač na leto, bo prelilo tej univerzi.         S takimi darili ohranja zvestobo mnenjskih voditeljev, ki so zaposleni ali delujejo na tej univerzi koruptivno brez dvoma. Med tem, ko podjetniki delajo samomore Vlada verske uslužbence enači z espeji in bodo tako dobili mesečni temeljni dohodek 700 evrov na mesec, kar bo v treh mesecih zneslo 1,9 milijonov. Tako se bodo naša skupna javna sredstva v višini 1 milijarde, ki jih sicer nimamo, ampak se za njih zadolžujemo, plačevali pa jih bodo še naši zanamci, tako se bodo pretakala v zasebne žepe podpornikov Janeza Janše, koruptivno pa še kako. Položaj socialno ogroženih in materialno prikrajšanih skupin se je v zadnjega pol leta močno poslabšal, ponovno razglašena epidemija in ukrepi za zajezitev širjenja virusa pa bodo socialni položaj številnih ogroženih skupin še dodatno zaostrili, zato bi morala Vlada v izogib veliki socialni škodi ter z namenom preprečitve velikega poglabljanja socialnih razlik v družbi sprejeti oziroma v sklopu interventne zakonodaje predlagati primerne socialne ukrepe. Če PKP 6 na eni strani ne vsebuje socialnih ukrepov za boj proti vse večjim socialnim stiskam, ki bi jih moral, na drugi strani vsebuje posege v temeljne pravice delavcev in zaostrovanje pogojev za pridobitev socialnih pravic. Predlagana interventna zakonodaja namreč predvideva grob in s socialnimi partnerji neusklajen poseg v Zakon o urejanju trga dela ter pravice brezposelnih oseb do izbire primerne zaposlitve. Vlada predlaga, da obveznost sprejemanja zaposlitve sprejme, nastopi takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb. Potem, ko torej Vlada ni bila sposobna pravočasno kadrovsko, strokovno, materialno in finančno okrepiti bolnišnic in socialno varstvenih zavodov v šestem svežnju interventne zakonodaje predlaga de facto prisilno delo za revne zaposlene. Poleg tega v šesti protikoronski paket so se prikradli tudi novi prekrški in povišanje glob za prekrške. Skratka kazni do 10 tisoč evrov za poziv k protestu proti vladni politiki, kateri nasprotuje večina državljanov. Takšen zakon, ki poleg nekaterih dobrih ukrepov, sicer za prebivalce te države dodaja še nevarne, škodljive, koruptivne in neprimerne ukrepe, našo državo pelje v smer avtoritarne nedemokratične in totalitarne družbe. Takšnega zakona v Levici ne moremo podpreti, zato bomo glasovali proti. Hvala.
Hvala lepa. Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanskih demokratov.
Hvala za besedo spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi.   Znašli smo se v najhujšem primežu drugega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Poslanci in poslanke Nove Slovenije se najprej zahvaljujemo požrtvovalnim zdravstvenim in socialnim delavcem ter vsem, ki že nekaj mesecev rešujejo človeška življenja in pomagajo najbolj ranljivim skupinam ljudi slovenske družbe. Življenje v epidemiji oziroma / nerazumljivo/ je izjemno težko, saj gre za najhujšo krizo po drugi svetovni moriji. Zato iskrena zahvala tudi veliki večini državljank in državljanov, ki potrpežljivo in strpno upoštevajo priporočila zdravstvene stroke za omilitev širjenja okužb. Dejanja provokatorjev, celo v zadnjih dneh napadi na zdravstveno osebje so zavržena in obsojanja vredna. Nekateri so to v Državnem zboru sicer obsodili, toda ta isti se s temi provokatorji družijo in jih snubijo za podpise proti Slovenski vojski. Tako sovražnega odnosa do Slovenske vojske v njeni zgodovini še nismo doživeli. Ta odnos se je prezentiral že ob letošnji državni proslavi ob dnevu državnosti, ko je garda Slovenske vojske bila napadena s sovražnimi vzkliki izdajalci. Prav tako so dejanja za doseganje političnih ciljev, na primer         prevzem oblasti preko človeških življenj, skrajno zavržena dejanja, ki ne sodijo v okvir civiliziranega političnega boja. Novi korona virus in nošenje zaščitnih mask pač ni politično vprašanje.   Za pomoč ljudem in gospodarstvu je Vlada pripravila že šesti zakonski paket pomoči ovrednoten na približno milijardo evrov. Poslanci Nove Slovenije smo aktivno sodelovali še pred sprejemom na Vladi pri vsebinah vseh petih dosedanjih paketov pomoči in tudi pri tem, ki ga sedaj obravnava Državni zbor. Zato je logično, da smo vse tudi podprli in tako bomo ravnali tudi pri tem zakonu.   PKP6 zasleduje eno najpomembnejših vrednot Evropske unije, to je solidarnost. Vlada se vse od svojega nastopa že osem mesecev učinkovito spopada z epidemijo. V Državnem zboru sprejemamo učinkovite pakete pomoči za blaženje posledic epidemije, kar dokazujejo med drugim tudi bonitetne ocene za Slovenijo.   Tako je v začetku oktobra Mudis, pa to ni edina bonitetna hiša, ki je zvišala bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo Mudis, na primer na A3 in ji pripisal stabilne obete. To potrjuje, da tudi v teh zahtevnih časih za investitorje ostajamo zaupanja vredna država.   Spoštovani gospe in gospodje, Nova Slovenija je v to vlado vstopila zato, da bi uresničila svoj politični program s posebnim poudarkom na vzpostavitvi konkurenčnega poslovnega okolja za slovensko gospodarstvo oziroma za vzpostavitev socialno-tržnega modela gospodarstva. Samo močno gospodarstvo je porok za ohranjanje socialne države. Samo močno gospodarstvo lahko financira socialno državo.   Hvaležni smo našim koalicijskim partnerjem, ki nam omogočajo realizirati naš politični program. Tako bomo skupaj z odkritim dialogom še naprej ustvarjali boljšo Slovenijo. Podpiramo red, ki združuje svobodo in odgovornost, blaginjo in pravičnost, trg in skupno dobro. Socialno-tržno gospodarstvo kot liberalni model gospodarstva in socialne ureditve izhaja iz človeka. Živi iz načela po katerem vsak vzame svoje življenje v svoje roke. Posameznik lahko sam odloča kaj bo v življenju delal in kam bo vlagal svoj denar. Prav tako se lahko zanese na to, da mu bomo pomagali, če si sam ne bo mogel. To je recept za uspeh socialno-tržnega gospodarstva. Socialno-tržno gospodarstvo sloni na močnem srednjem družbenem sloju. To bomo podpirali tudi v prihodnosti.   Spoštovani kolegice in kolegi, tako kot smo na Odboru za finance PKP6 podprli, tako bomo danes ravnali tudi enotno celotna Poslanska skupina Nove Slovenije.  Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa. Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!   Pred nami je že šesti protikoronski paket. Tudi ta je, kot vsi njegovi predhodniki, namenjen reševanju zdravstvene in ekonomske krize in tudi ta ima milijardne finančne posledice. Največji finančni zalogaj je namenjen reševanju gospodarstva oziroma subvencioniranju fiksnih stroškov.   Vsekakor pozdravljamo, da je Vlada naslovila težko gospodarsko situacijo in podaljšala nekatere ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite. So pa v zakonu kljub temu še vedno pomanjkljivosti in kot vedno tudi določbe, ki nikakor ne sodijo v interventni zakon in močno posegajo v sistemsko zakonodajo nekatere celo v temelje človekove pravice. Zaostrovanje represivnih ukrepov, z uvajanjem dragonskih glob, neutemeljeni ukrepi na področju srednjega šolstva, odpustki s podaljšanimi akreditacijami na področju visokega šolstva, vse to vsebuje predlog šestega protikoronskega paketa.  Vlada je ponovno pripravila protikrizni sveženj s podtaknjenci, ki sledijo izključno partikularnim interesom         največje vladne stranke. Vse poskuse dialoga, pa naj bodo to socialni dialog, dialog z opozicijo ali predlogi dopolnil, pa je zopet gladko zavrnila. V Poslanski skupini SAB smo pripravili štiri vsebinske spremembe, sopodpisali pa vse, ki so jih pripravile tudi druge opozicijski stranke. In seveda prav noben od teh amandmajev na odboru ni bil sprejet.   Ali resnično menite, da so prav vsi naši predlogi nesmiselni? Se vam torej zdi nesmiselno podaljšanje letne vinjete, glede na dejstvo, da državljani zaradi vladnih omejitev, avtocest skoraj ne morejo koristiti. Se vam zdi nesmiselno izplačilo božičnice tistim upokojencem, ki se s svojo pokojnino ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin. Ali pa zagotovitev brezplačnih tabličnih računalnikov z mobilno internetno povezavo vsem učencem in dijakom, glede na dejstvo, da se morajo šolati od doma. Očitno temu je tako, saj je s svojim tovariškim vodenjem države to vsakih dokazujete.  Dovolite mi, da vam naštejem nekaj primerov. Predlog noveliranja Zakona o visokem šolstvu, s katerim bi morali visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati šele ob drugem nadaljnjem podaljšanju akreditacije, in ne že ob prvem, kar gre v prid vaši Novi univerzi, katere solastnik je Peter Jambrek, rektor pa Matej Avbelj, je milo rečeno neokusen. Prav tako še vedno nismo pozabili vaših predhodnih predlogov o širitvi policijskih pooblastil in zamisli o omejitvi in prepovedi zbiranja ljudi na zasebnih krajih in prostorih. Te ideje ste sedaj nadgradili z najnovejšim predlogom kaznovanja posameznikov, ki ne spoštujejo omejitev zbiranja ljudi na javnih krajih in tistih, ki javno pozivajo h kršitvi prepovedi zbiranja ljudi ali zbiranja organizirajo.  Če vaše predhodne ideje niso bile sprejete, se tej zadnji in nekaj lepotnimi popravki obeta prehod skozi parlamentarno sito. Resnično menite, da boste vladno priljubljenost zvišali z represivnimi ukrepi? In nenazadnje medtem, ko se prepiramo o vaših predlogih, ki ne izpolnjujejo prav nobene očitne potrebe po interventnosti, zdravstveni sistem bije svojo bitko. Situacija na področju dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki je ena od kritičnih točk zdravstvenega sistema in zdravstva nasploh, je še vedno nevzdržna. Luči izboljšave na koncu tunela pa žal še ni na vidiku. Pravi luči pa po naši oceni ne predstavlja niti nacionalni razpis za skrajšanje čakalnih vrst, ki ga je predvidel prejšnji protkoronski zakon. Ta /nerazumljivo/ idejo financiranje vseh zdravstvenih izvajalcev, tudi zasebnikov iz našega davkoplačevalskega denarja in to brez kakršnihkoli meril in omejitev.   Zato smo v Poslanski skupini SAB v bran javnemu zdravstvu ob podpori LMŠ in SD zopet vložili amandma, s katerim predlagamo jasen vrstni red, po katerem bi glede na zmogljivosti čakalne dobe najprej reševali javni zdravstveni zavodi, nato koncesionarji in šele /znak za konec razprave/ nazadnje z zasebniki, pri čemer lahko slednji v izogib razkroju javnega zdravstva sodelujejo le v omejenem časovnem obdobju in z omejenimi finančnimi sredstvi. Seveda je tudi ta amandma tako kot vsi drugi ponovno naletel na gluha ušesa v času, ko bi morali javni zdravstveni sistem nadgraditi zavoljo bolnikov in zavoljo zaposlenih, ne pa ga postopno razgrajevati. V Poslanski skupini SAB ne moremo trditi, da nekateri ukrepi niso dobri. Bi si pa glede na to, da /znak za konec razprave/ protikrizne zakone sprejemamo kot po tekočem traku, želeli analizo učinkov ukrepov prvih petih PKP-jev. Veliko ukrepov namreč ni prineslo rezultata, ki ste ga z ukrepi zasledovali. Velik del finančnih sredstev, ki so bila namenjena blažitvi ekonomskih posledic, ki jih je ta virus prinesel med nas, pa sploh ni bilo porabljenih oziroma realiziranih. Pred sprejemom šestega paketa si državljani zaslužijo podroben pregled učinkovitosti prvih paketov. Znan pregovor pravi, da je ponavljanje mati učenosti, a vse kaže, da ste, spoštovana Vlada, ta pregovor narobe razumeli. Ponavljate namreč napake, a tudi iz njih se do sedaj niste prav nič naučili. V Poslanski skupini SAB iz vseh naštetih razlogov predloga zakona ne bomo podprli.
Hvala lepa.  Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Hvala za    ŠZ) – 11.20    besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.  Pandemija je globalna pošast in se je po svetu razširila hitreje, kot je kdorkoli pričakoval, ker je globalizacija pripomogla k hitremu, čezmejnemu širjenju virusa. Toda za njo ni kriva samo globalizacija, marveč izostanek pravih reakcij na njene negativne aspekte. Na globalne izzive je mogoče odgovoriti samo z globalno akcijo vseh udeležencev, nacij in držav, kakor tudi celotne mreže mednarodnih inštitucij. Ogromna je pahljača in količina informacij iz vseh strani, o življenju in smrti, o medicini in politiki, o gospodarstvu in denarju. Ljudje, katerim so mediji vgrajeni kot čip, brez katerega ni mogoče preživeti, so zmedeni do mere, ki jo je že težko prenašati. Česa takega ne poznamo v novejši zgodovini.   Informacije lansirajo strastni in nepomembni amaterji, ambiciozni in pogostokrat vplivni in močni nevedneži, pa tudi vrhunski strokovnjaki in profesionalci v svojem delovanju in stroki. Še preden bo napočil dan, če bo sploh napočil, ko bo potrebno najosnovnejšo in najelementarnejšo informacijsko kredibilnost začeti ponovno ustvarjati, dosega informacijska manipulacija z ljudmi maksimum. Muka je toliko večja, ker so temelji vsega eksistenčne dileme. Dobesedno. V perspektivi jutrišnjega dne, tako družb, kot držav in kar je najbolj pomembno vsakega posameznika. Izolacije, v katere smo potisnjeni ljudje, so na svoj poseben način idealne kuhinje vseh mogočih pretresov. Neresno bi bilo v našem današnjem trenutku govoriti, kako se bo vse skupaj izšlo, katera analiza ali slutnja se bo v bližnji ali pa v daljni bodočnosti izkazala za pravilno.   Kakorkoli, v grdozvočju, ki po malem že spravlja ob pamet, bi veljalo upoštevati misel, da še nikoli nismo imeli toliko znanja o našem neznanju. In še nikoli nismo imeli toliko neznanja o imperativu, da živimo in delujemo v pogojih negotovosti. Od marca letošnjega leta sprejemamo protikoronske pakete ukrepov. Danes obravnavamo že šestega po vrsti. Ne vemo, kje se bo ta številka ustavila, gotovo pa je, da je vsak ukrep več kot nujen in potreben. Vsak izmed protikoronskih paketov, tudi danes obravnavani je izjemen. Izjemen po naporu strokovnjakov in vlade, ki vlagajo energijo v pripravo. Izjemen po vsebini posameznih ukrepov, izjemen po finančni plati slehernega ukrepa. Izjemen po intenziteti obravnave v Državnem zboru. In izjemen po časovni dinamiki sprejema interventnih ukrepov. Vsak izmed protikoronskih paketov je odraz izjemnih razmer, odraz obvladovanja situacije in dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic za prebivalstvo in za gospodarstvo. Ne slepimo se. Lažjih poti za sprejemanje tovrstnih ukrepov preprosto ni. Naj konkretiziram realizacijo nekaterih že izvedenih ukrepov. Oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo, do sedaj 435 milijonov evrov. Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, do sedaj 300 milijonov evrov. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, nekoliko čez 200 milijonov evrov. In oprostitev prispevkov za vsa socialna zavarovanja, 125 milijonov evrov.   Če seštejemo samo te štiri ukrepe, pridemo do višine milijarde in 60 milijonov evrov. V danes obravnavanem paketu ukrepov je prav tako potrebno ovrednotiti najbolj izpostavljene. Absolutna številka ena je delno povračilo nekritih fiksnih stroškov za podjetja. Mesečno več kot 100 milijonov evrov, v treh mesecih več kot 300 milijonov evrov. In če se bo zgodilo tisto, kar je realna perspektiva, da bo ukrep podaljšan na šest mesecev, bo to malo manj kot milijardo evrov. / znak za konec razprave/ Potem sta tu še dvig maksimalne višine delnega povračila izplačila nadomestila plače, v višini 73 milijonov evrov in podaljšanje ukrepa čakanja na delo, v višini 45 milijonov evrov. Gospe in gospodje, v Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, soglasno podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Dušan Šiško bo predstavil stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Predsedujoči, hvala za besedo.  Na predlog novele je bilo kar nekaj pripomb, predlogov s strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in drugih deležnikov. Marsikdo je pogrešal socialni dialog in bolj aktivno sodelovanje. V Slovenski nacionalni stranki se zavzemamo za zamrznitev cen osnovnih življenjskih potrebščin ter da se spodbuja nakup slovenskih domačih izdelkov. Kar zadeva minimalno plačo so si delodajalske organizacije prizadevale, da bi se začasno zamrznila, česar pa vlada ni vključila v sedanji paket. Bilo je tudi veliko debat na temo nakupov mask, zato bi bilo smotrno določiti najvišje cene za varovalno opremo, za maske, razkužila, vizirje. Problemi obrtnikov in podjetnikov so še vedno veliki in premalo se zavedamo, da je malo gospodarstvo motor in gonilna sila naše države. Če slednji segment ugasne, bodo nastale katastrofalne posledice za celotno državo. Rečeno je bilo, da si Slovenija finančno ne more še enkrat privoščiti zaprtja države, kot je to storila spomladi, a vendarle smo sedaj na istem, s tem, da industrija še dela. Ključna novost je povračilo dela fiksnih stroškov podjetij, kjer bodo lahko poravnali stroške najemnin, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, zavarovanj in energije. V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije napovedujejo nov val odpuščanj in zapiranja gostiln. Vse več je dostav na dom, v Ljubljani za vsakim vogalom najdemo tudi coffee-to-go. Zopet se bodo povečali odpadki od vse te odpadne embalaže in bomo imeli tudi tam problem. Strinjamo se tudi s tem, da delavec, ki je napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visoko tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače, razen izjem. Pravijo, da morajo biti kazni poučne, zato šesti PKP prinaša tudi višje kazni, da tiste, ki se bodo med prepovedjo druženja zbirali na javnih krajih, torej tudi za protestnike in kolesarje. Globe segajo do 10 tisoč evrov, še višja kazen, do 15 tisoč evrov, pa grozi tistim, ki bodo javno pozivali k protestu. Nikjer pa ni zavedene polovičke, spoštovani kolegi.   Če na koncu vse skupaj strnemo, se sedanja vlada trudi z vsemi temi šestimi protikoronskimi paketi, da bi državljani in državljanke Republike Slovenije s čim manj posledicami prebrodile to epidemijo. Čas pa bo pokazal, kako bo pri tem uspešna.   Hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Najlepša hvala za besedo.  Pred nami je t.i. šesti protikoronski zakon, Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Zaradi naraščanja števila okuženih in predvsem zaradi naraščanja zasedenosti kapacitet v bolnišnicah ter števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, je bila vlada primorana 18. oktobra ponovno razglasiti epidemijo. Zaradi ponovne razglasitve epidemije je potrebno nekatere zakonske rešitve dopolniti, jih ustrezno spremeniti, nekatere podaljšati, nekatere pa sprejeti na novo. Zakon, ki je pred nami, je tako v največji meri, se v največji meri nanaša na ublažitev posledic za gospodarstvo,        zlasti za tiste, ki so zaradi ukrepov morali začasno prenehati opravljati svojo dejavnost ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Zakon je namenjen ohranitvi delovnih mest, številnim državljanov ter socialnemu in zdravstvenemu varstvu. Da so ukrepi, ki smo jih sprejemali skozi dosedanje pakete, od PKP 1 do PKP 5 pravi pa kažejo predvsem številke. Ene smo danes tukaj že slišali, pa želim tudi jaz izpostaviti nekatere. Ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo je koristilo okoli 480 tisoč upravičencev, kar v znesku pomeni 433 milijonov evrov. Iz ukrepa začasnega čakanja na delo je bilo izplačanih okoli 300 milijonov evrov. Temeljni dohodek je bil izplačan v višini 115 milijonov evrov. Solidarnostni dodatek za upokojence in ostale ranljive skupine je bil izplačan v višini 125 milijonov evrov. Turistične bone je vnovčilo okoli 930 tisoč državljanov, kar v znesku pomeni 128 milijonov evrov. Ključne rešitve, ki jih prinaša PKP 6 pa so sledeče, za gospodarstvo in ohranitev delovnih mest so zlasti pomembni sledeči: delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem, nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma, poenostavljeni postopki prijave dela na domu, oprostitev najemnin poslovnih prostorov, če je lastnik poslovnih prostorov država ali lokalna skupnost, podaljšanje moratorija za kredite za eno leto, odlok in obročno plačilo davka na dodano vrednost, pomoč prevoznikom, ki zaradi ukrepov niso opravljali prevozov. Za državljane bi izpostavila sledeče: oprostitev plačila vrtca, če ga otrok ne obiskuje, topel obrok za učence in dijake iz socialno ogroženih družin med šolanjem na daljavo, oprostitev plačila storitev študentskih domov med razglašeno epidemijo, poenostavljanje oddajanje vlog za socialne transfere in druge pravice iz javnih sredstev, generirano izdajanje potrdil o karanteni na domu zaradi visoko tveganega stika, nadomestilo plače zaradi karantene, sobivanje enega starša z bolnim otrokom v bolnišnici, tudi na kmete se ni pozabilo in sicer s finančnim nadomestilom zaradi izpada dohodka. Nismo pa pozabili niti na tiste, ki so v teh težkih časih v prvih bojnih linijah. In sicer ti bodo dobili dodatek za zaposlene, ki delajo s COVID bolniki v sivi ali rdeči coni. Ocenjena vrednost ukrepov iz PKP 6 je okoli ene milijarde evrov. Od tega največ za ukrep pomoči delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Kljub negotovim časom, s katerimi se ne soočamo zgolj v Slovenij, temveč povsod po svetu pa agencije še vedno pripisujejo Sloveniji dobro bonitetno oceno. V mesecu oktobru je tako Moody's bonitetno oceno Sloveniji celo zvišal za eno stopnjo na A3, kar seveda pomeni, da še vedno ostajamo za investitorje zaupanja vredna država in tudi to, da so ukrepi, ki smo jih sprejemali v preteklosti v tem letu pravi.  V Slovenski demokratski stranki bomo predlog zakona, ki pomeni pomoč gospodarstvu, pomeni ohranjanje delovnih mest, pomeni pomoč državljanom, seveda podprli. Ostanite zdravi, hvala.
Hvala lepa. Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Spoštovane kolegice in kolegi. Če kdaj je tokrat vrag res odnesel šalo. Država pod to Vlado zaradi stihijskega in nesistemskega ukrepanja doživlja največji poraz v svoji zgodovini. Devet mesecev je od začetka prvega vala epidemije, sprejema se že šesti protikorona paket, a Vladi učinkovitih odgovorov na izzive še vedno ni uspelo najti za vse prizadete. To je glavni razlog, da se težave določenih skupin prebivalstva in podjetij samo še poglabljajo. Tudi v šestem paketu je storitveni sektor bolj kot ne pozabljen. Sicer koalicija danes zaradi pritiskov.         Mi jim bomo vsekakor pomagali in upam, da nam vsaj malo uspe ublažiti področje storitvenega sektorja.   Licitiram enega izmed podjetnikov, ki nam je napisal: »Ukrepi Vlade so postavljeni nekako tako, kot bi kokoši želel nahraniti na način, da jim koruzo pod steklo. To je delanje vtisa, da je denarja veliko, da Vlada dela. Resnica je, da do njega ne moremo priti ali pridemo v omejenih količinah in še to z večmesečnim zamikom.« Na ta problem smo vas v Listi Marjana Šarca vseskozi opozarjali, a na žalost v koaliciji niste želeli poslušati.  Če so spomladi ukrepi čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa dosegli svoj namen, pa pri drugem valu enostavno to ni več dovolj. Pravite, da rešujete delovna mesta. Lepo. V Listi Marjana Šarca pa vas sprašujemo kdo pa ustvarja delovna mesta. Eno brez drugega ne gre. Podjetja v storitvenem sektorju nimajo več lastnih sredstev za pokrivanje fiksnih stroškov in stroškov dela, saj se z različnimi oblikami omejitev soočajo že pet mesecev. Podjetja so izčrpana. Izgovorov, da ni bilo časa, ne moremo sprejeti. Resnica je, da je Vlada čez poletje na drugi val pozabila oziroma se ni pripravila. Imela je pač druge prioritete.   Če bi se Vlada ukvarjala z epidemijo, bi čez poletje na podlagi izkušenj iz prvega vala, na zalogo pripravila različne ukrepe za zajezitev epidemije. Na podlagi teh ukrepov pa vnaprej predvidela posledice, ki jih bodo ukrepi za zajezitev epidemije povzročili gospodarstvu ter pripravila sklope ukrepov za blažitev in pomoč gospodarstvu. Država bi bila pripravljena, predvsem pa bi podjetja vnaprej vedela kaj jih čaka in bi se lahko na vse to pripravili.  Veste kaj je razlika med Vlado in Listo Marjana Šarca. Da mi resnično verjamemo, da lahko epidemijo premagamo samo skupaj s solidarnostjo v vključevanje stroke. V Listi Marjana Šarca smo prepričani, da so dejavnosti storitvenega sektorja, ki so zaprte zaradi vladnega odloka, pa govorimo o gostinskih lokalih, restavracijah, fitnes centrih, frizerjih, kozmetičnih salonih, turizmu, čevljarji, celotni industriji srečanja? in še in še bi jih lahko našteval. Te skupine so solidarne s skupnostjo, z državo, z vsemi nami. Zaprti so, da lahko drugi del gospodarstva dela, da širjenje virusa omeji in da se nam ne zlomi zdravstveni sistem. Solidarni so do družbe, solidarni so do države in temu primerno se mora država obnašati do njih. Pomagati jim moramo, da preživijo, da obdržijo svoje zaposlene. To smo, kolegice in kolegi, v zadnjih dneh pozivali Vlado, pa nas niste želeli slišati.   Predlagali smo vam hitro in učinkovito rešitev po vzoru Avstrije in Nemčije. Vsem podjetjem, ki so morale zapreti svojo delavnost, naj se poravna 80 % prihodkov, ki so jih ustvarili v enakem obdobju lanskega leta pod pogojem, da obdržijo zaposlene. Tistim, ki so samo delno izgubili prihodke, pa se pomoč nameni sorazmerno izpadu njihovih prihodkov. Upam, da boste danes upoštevali naš predlog, saj delno, če ne že v celoti.   V Listi Marjana Šarca in v opoziciji smo predlagali Vladi, da vsem, ki v tej kovid krizi delajo v zdravstvu ali v socialnem varstvu s tem pa ogrožajo svoje zdravje, da se jim zagotovi neobdavčen dodatek v višini največ 85 %, ki se tudi ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pa je vaš odgovor ne.   Naj zaključim. Časa in volje, da je Vlada prijateljski in zasebni univerzi v interventnem zakonu podaljšala akreditacijo s čimer bo ta fakulteta prejemala sredstva, četudi ne bi izpolnjevala pogojev. Za to koruptivno dejanje, ki nima kaj iskati v interventnem zakonu, pa je Vlada imela dovolj časa.
Hvala lepa.  Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Najlepša hvala. Predsednik, minister, kolegice in kolegi, en lep dober dan!  Na klopeh imamo že šesti tako imenovani protikoronski paket, ki ga je Vlada Janeza Janše pripravila z namenom omilitve posledic pandemije nove virusne bolezni. Paketni pristop s katerim je Vlada po vzoru zloglasnega Zujfa v isto zakonsko besedilo stlačila rešitve iz zelo različnih področij, je bilo spomladi in zgodaj poleti še mogoče nekako razumeti. Razlog za tako ravnanje je bila potreba po hitrem ukrepanju v krizni situaciji. A najkasneje pri tretjem paketu je postalo jasno, da Vlada pri takem pristopu vztraja zaradi dveh drugih razlogov. Prvič, ker je to odličen izgovor za vse tako imenovane potaknjence, ki jih je Vlada uvrstila v te pakete. Precej se jih je že nabralo skozi pakete. Tudi v zadnjega se ji je posrečilo vključiti nepotrebne vsebine, ki z odzivom na epidemijo nimajo prav nobene zveze. In drugič, ker se lahko vedno znova izgovarja, da bo v naslednji paket vključila vse, na kar je v sedanjem pozabila.  Seveda potaknjeni členi tudi prinašajo koristi, vendar ne ljudem, ki jih je prizadela epidemija, temveč podjetjem in posameznikom, ki so blizu trenutno vladajočim. Zadnji koristnik bi bila na primer zasebna univerza, ki si v petih letih ni uspela urediti svojih akreditacij. Epidemija pa je priročen izgovor, da bi še nadaljnjih 5 let delovala brez izpolnjenih osnovnih pogojev. Zelo nenavadno je kako se Vladi kaj takega zgodi pri vsakem PKP-ju. To namreč veliko pove o njenih prioritetah. V času, ko so zaprte vse šole, se neki Vladi na področju šolstva zdi najpomembnejše izenačiti maturante poklicnih šol z gimnazijci, zasebni univerzi pa omogočiti nadaljnje delo brez akreditivov. Vladajoči bodo seveda tako dodali, da so nekatere potaknjene vsebine z amandmaji umaknili. A problem s tem ni rešen. Tako kot v tem stališču, so potaknjenci tudi pri vsaki drugi razpravi porabili svoj delež časa in energije, ki bi jo morali porabiti za pomoč ljudem. Prav tako problem ni rešen, če Vlada predloži 5 spornih in nepotrebnih vsebin, potem pa pričakuje medaljo za modrost, ker je umaknila eno od njih. Mnoge tudi po dolgih razpravah ostajajo in tudi ta zakon ni izjema.  Poleg nepoštene prednosti za zasebno univerzo se spušča tudi na področje kaznovanj ter uvaja drakonske kazni za vse, ki bi si upali kritizirati ukrepe Vlade. Paketni pristop poleg izgubljanja časa zaradi sprejemanja nepotrebnih vsebin izgublja na učinkovitosti tudi zato, ker združuje vsebine med seboj in nepovezanih področij. Tako se je moral z današnjim predlogom zakona, ki bi moral reševati probleme nelikvidnosti gospodarstva zaradi drugega vala epidemije, ukvarjati Odbor za finance. Odbor za izobraževanje ga je zaradi podtaknjenih vsebin obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Medtem ko se spornim rešitvam, vezanih na zaščitne ukrepe in drakonske kazni, ki so predvidene za njihovo kršenje, ni ukvarjalo nobeno matično delovno telo. Vse to le zaradi odločitve Vlade, da rešitev ne le uskladi, temveč jih tudi zapakira v en zakon, ki zaradi tega postane nepregleden, pravna varnost pa se zmanjša na minimum.   Spoštovani, namesto s pomočjo gospodarstvu pri ohranjanju dejavnosti in zaposlenosti, smo se zato ukvarjali manj in manj podrobno, kot bi bilo to seveda potrebno. Vladajoči še vedno ne verjamejo, da spomladi sprejeta kreditna shema ne deluje in da ne zagotavlja prave pomoči. Prepričani so, da bodo za izboljšave zadoščali že kozmetični popravki likvidnostne sheme in zavrnili naše predloge, da bi izboljšali dostop do kreditov, znižali obresti in podaljšali ročnost posojil, da bi mala podjetja, ki jim je Vlada že drugič letos ustavila dejavnost, s temi sredstvi lahko zavarovala delovna mesta. Celo množico predlogov rešitev, ki jih je pripravila opozicija, so vladajoči seveda zavrnili. Zato še vedno ni niti enega ukrepa, katerega prednost bi bili hitrost in enostavnost. Izgovorov Vlade, da bo v naslednji paket vključila vse, na kar je v trenutnem pozabila /znak za konec razprave/, se je s tem paketom izpel. Ljudje in gospodarstvo preprosto ne verjamejo, ne morejo več čakati na naslednji paket vladnih rešitev. Potrebujemo resen fokus na         zavarovanje zaposlenosti in ohranitev gospodarske dejavnosti, za kar delna povračila krvavečemu gospodarstvu ne bodo dovolj. Zdi se sicer, kot bi govorili gluhim, a vlado moramo vendarle znova pozvati k več sodelovanja.   V poslanski skupini Socialnih demokratov zakonu, kakršen je sedaj, ne moremo nakloniti podpore, saj se bistveno premalo posveča temeljnemu problemu, to pa je likvidnost gospodarstva. Da zakonu nebi nasprotovali, pričakujemo umik spornih in nepotrebnih vsebin.
Hvala lepa.  Janja Sluga bo predstavila stališče poslanske skupine Stranke modernega centra.
Že drugič letos smo naša življenja zaradi epidemije COVID-19 skoraj popolnoma ustavili. To pa ne pomeni, da so se zaustavila tudi naša prizadevanja za pomoč državljakam in državljanom. V pripravi je že sedmi protikoronski paket, ki bo še posebej naslovil ranljive skupine in tiste najbolj prizadeve, danes pa sprejemamo izredno pomemben šesti paket pomoči, katerega poglavitni cilj je hiter odziv na probleme, ki so nastopili zaradi drugega vala epidemije. Kljub temu, da smo že poleti z gotovostjo lahko napovedovali, da nam v jesenskih mesecih grozi drugi val, je ukrepe nemogoče sprejemati na zalogo. Razmere se spreminjajo, virus se še vedno širi in temu je potrebno prilagajati tudi odzivanje z ukrepi. Če smo si v toplejših mesecih lahko vsaj malo oddahnili, pa nas je žal drugi val zadel z dvakratno močjo. Zopet smo se znašli v času, ko vsak dan preštevamo število okužb in število smrti. Na podlagi teh številk mora vlada sprejemati ukrepe, s katerimi ščiti zdravje vseh državljank in državljanov in cilj katerih je zajezitev širjenja virusa. Državni zbor pa ukrepe za omilitev posledic virusa na zdravstvo, socialno varnost, družbo, šolstvo, gospodarstvo, kmetijstvo in naša življenja nasploh. Nobenega dvoma ni, da se posledice sprejetih ukrepov odražajo na prav vseh družbenih področjih.   PKP6 prinaša vrsto ukrepov, s katerimi se naslavlja vse to in s katereimi bomo omilili posledice drugega vala epidemije. Danes je pred nami zakon, na podlagi katerega bodo podjetniki deležni delne nadomestitve fiksnih stroškov. Poslovni subjekti, ki svojo dejavnost opravljajo v prostorih v lasti države ali občine, bodo oproščeni plačila najemnine. Na predlog SMC bodo plačila najemnine oproščene tudi športne organizacije, ki bodo hkrati upravičene tudi do sofinanciranja zaščitne opreme. Podaljšuje se subvencioniranje čakanja na delo ter moratorij na kredite. Zagotavlja se financiranje dodatkov za najbolj obremenjene delavce ter financiranje zaščitne opreme. In veseli nas, da bodo na naš predlog do dodatka za delo v rizičnih razmerah med drugimi upravičene tudi glavne medicinske sestre in strokovni direktorji bolnišnic. Ukrepi so dobri. Naši državljani pa jih potrebujejo in pričakujejo.   Očitki, da se vlada odziva prepočasi, neuspešno in neučinkovito, so postali stalnica. Kritika opozicije in širše javnosti je seveda vedno dopustna in legitimna, a prav je, da na situacijo pogledamo realno, predvsem pa racionalno. Verjemite, tudi mi si želimo, da sprejemanje ukrepov za omejitev širjenja virusa nebi bilo več potrebno. Tudi mi bi si želeli, da bi bilo interventnih zakonov, s katerimi želimo pomagati našim državljanom, vedno manj ali jih sploh nebi bilo. To bi bil namreč dober znak, da se epidemiološka slika izboljšuje in da se vračamo v normalno življenje. Hitrih odzivov na nove težke razmere torej ne gre enačiti s stihijo. Mar naj bi ukrepe sprejemali šele takrat, ko bo na voljo cepivo, ko bo storjena tako velika škoda, da iz nje ne bo več izhoda? V SMC se s takšno logiko delovanja težko poistovetimo in nanjo ne pristajamo in to predvsem zaradi državljank in državljanov, podjetnikov, samozaposlenih, kmetov, socialno ogroženih in vseh ostalih, ki ukrepe še vedno potrebujejo.   V SMC se zavedamo, kako pomembno je pravočasno odzivanje na aktualne razmere in zato bomo predlog zakona soglasno podprli.     ŠZ) – 11.50    Ker je naša dolžnost, da se na izzive, ki nam jih prinaša virus odzovemo in ljudem zagotovimo varnost, ter prepotrebno stabilnost.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Preden pa preidemo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, vaš obveščam, da so me službe prosile za pol ure pavze, da amandmaje, ki so bili pred kratkim vloženi pregledajo. Tako, da prekinjam sejo do 12.20.    (Seja je bila prekinjena ob 11.51.)
Spoštovane poslanke in poslanci! Obveščen sem, da se bo seja nadaljevala ob 12.50. Hvala lepa za razumevanje.
Spoštovane poslanke in poslanci, nadaljujemo s prekinjeno sejo.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 6. člen in amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB. Želi kdo razpravljati?   /oglašanje iz dvorane/  Objavljeni so na e-klopi.  /oglašanje iz klopi/ a je lahko splošna razprava?  Ja. Vidim, da je interes za razpravo, odpiram prijavo. Prosim. Prvi ima besedo Jure Ferjan.   Izvolite.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in vsi, ki nas spremljate, prav lepo pozdravljeni!  Pred nami je novi protikoronski paket ukrepov, ki prav tako kot ostali peti, ki smo jih v tem hramu demokracije že sprejeli, naslavlja slovensko prebivalstvo in seveda tudi gospodarstvo. Veseli me, da so številni ukrepi v preteklih korona paketih dobro uspeli in kaže na to, da se Slovenija, slovenska Vlada uspešno sooča s tako imenovano korona krizo in eden izmed odzivov seveda je danes tudi pred nami, to je 6. protikorna paket. Ob tem bi želel izpostaviti nekaj tistih ključnih elementih, ki jih ta protikoronski sveženj vsebuje. Zagotovo tudi iz finančnega vidika je pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov izjemno pomemben deležnik tega paketa. Gre namreč kar za 300 milijonov evrov za obdobje treh mesecev v letošnjem letu in pa najverjetneje seveda tudi potem še za obdobje prvega polletja v prihodnem letu, torej še dodatnih 600 milijonov evrov, skupno kar 900 milijonov evrov.   Veseli me, da se podaljšuje tudi glede se pravi čakanja na delo, da je tukaj Vlada dejansko v veliki meri seveda prisluhnila gospodarstvu. Tukaj je ocena kar okrog 45 milijonov evrov v prihodnjem letu, da se bo za ta ukrep namenilo. Potem gre tudi za dvig maksimalne višine delnega povračila, izplačila, nadomestila plače na povprečno plačo, tudi seveda pomemben ukrep. In pa, če gremo potem še se vrnemo na področje gospodarstva, tukaj gre tudi eden izmed ukrepov je tudi sobivanje staršev ob bolnem otroku v zdravstvenem zavodu do starosti otroka vključno 14 let, kar mislim, da bo marsikomu seveda v teh težkih in zahtevnih časih pomagalo.   Potem na področju kmetijstva gre za pokrivanje izpada dohodka v kmetijstvu in tukaj je namenjenih okrog 10 milijonov evrov v tem paketu. Prav tako se seveda ni pozabilo na dodatke za tiste, ki so v teh časih še toliko bolj obremenjeni. Tukaj konkretno lahko rečemo tudi za zagotavljanje     ŠZ) – 12.55    sredstev za dodatek, kar se tiče javnega sektorja, tukaj okoli 70 milijonov evrov. In pa eno izmed izjemno, izjemno pomembnih področjih o katerih je bilo tudi v zadnjih tednih kar nekaj govora v tem Državnem zboru in sicer gre za to, da se zagotovi topel obrok tako za učence, kot za dijake iz tistih socialno ogroženih družin. In sicer tukaj gre za tiste, ki so uvrščeni, do vključno tretji dohodkovni razred. Za ta namen bo namenjenih preko 15 milijonov evrov proračunskih sredstev.  Veseli me na tem področju tudi, da se zagotavlja informacijsko komunikacijska tehnologija za izobraževanje na daljavo. Ocenjena je nekje na 19,5 milijonov evrov. Potem so tukaj, se pravi kritje storitev študentskih domov, skoraj dva milijona evra in pa seveda zaščitna oprema za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, preko 600 tisoč evrov se namenja za njih. Seveda je izjemno pomembno tudi to, da gre tukaj tudi seveda oprostitev plačila staršev za vrtce, tako javne, kot zasebne, v skupni višini skoraj 18 milijonov evrov, kar je seveda tudi pomembna pomoč. Seveda tukaj bi lahko šel še bolj podrobno v detajle, morda tudi v nadaljevanju te razprave še kakšna beseda o tem. Dejstvo pa je, da celotni sveženj prinaša okoli milijardo evrov dodatne pomoči, ki je primarno seveda namenjena slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu.   To je jasen signal Vlade Republike Slovenije, da seveda z vso zavestjo, z vso odgovornostjo seveda se bori za to, da bo Slovenija to epidemijo prenesla čim bolje. In seveda, kot je bilo tudi v uvodu današnje predstavitve šestega protikoronskega paketa jasno povedano že pripravlja tudi sedmi protikorona paket, ki pa seveda si vsi želimo, da bo lahko usmerjen tudi že v tisti čas, ko bomo lahko govorili o okrevanju gospodarstva. In seveda ko se bo Slovenija, upam pa seveda da tudi Evropa in svet počasi začela pobirati iz te epidemije. Dovolite mi, da povem še besedo, dve mislim da zahvala vsem, ki se v prvih vrstah soočajo z epidemijo koronavirusa in pomagajo vsem zbolelim, da dobijo ustrezno oskrbo, da zahvala ni nikoli odveč in preveč, tako da na tem mestu še enkrat iskrena hvala za delo, trud, ki ga opravljate v teh težkih časih. Ob tem pa seveda si tudi želim, da bomo v tem hramu demokracije tako v koaliciji, kot v opoziciji sposobni nekako se res enotno združiti v boju proti epidemiji, tako kar se tiče sprejemanja zakonodaje v Državnem zboru, kot pa seveda tudi z našim zgledom državljankam in državljanom Republike Slovenije, kajti to je skupen boj.   Prepričan sem, da skupaj zmoremo in skupaj tudi bomo zmogli. Zato me veseli in res podpiram šesti protikoronski paket, ki bo še naprej pomagal slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu, blažil posledice epidemije in seveda postavil neko podlago, da bomo iz te krize lahko normalno izšli in da bomo na koncu vendarle zmagovalci.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Nataša Sukič. Izvolite.
Ja, najlepša hvala, predsedujoči.  Ja če bi bil to resnično skupen boj, kot je povedal moj predhodnik, potem bi verjetno koalicija sprejela vsaj kakšen naš amandma. Vsaj kakšnega. Vlagamo jih na desetine, na stotine že ves čas, pa nič, popolna ničla. Žal kljub številnim dobrim rešitvam in koristnim rešitvam, to je nedvomno je tudi protikoronski paket šest, žal dokaz za to, da aroganca te oblasti dejansko postaja neznosna. Vse predloge opozicije zavračate. Vsakršen dialog z opozicijsko, stroko, socialnimi partnerji celo zavračate. In v protikoronski paket šest tiščite podtaknjence, kot v vseh dosedanjih protikoronskih paketih, ki v resnici nimajo niti         najmanjše zveze z epidemijo. Ampak sedaj greste v svoji predrznosti še korak naprej. Zdaj si drznete v protikoronski paket tlačiti razvpiti 57. člen, ki brez sence dvoma pomeni le eno. Če bo izglasovan, pomeni legalizacijo korupcije.   V protikoronskem paketu 6 so kot v vseh prejšnjih protikoronskih paketih seveda tudi znameniti hojsizmi, tokrat v obliki 59. člena in v nanj vezanih členih, ki pomenijo, dejansko pomenijo zatrtje, smrt in celo konec demokracije v tej državi. (nerazumljiva beseda) bo z norimi kaznimi, kaznimi, ki letijo v nebo v višine do 10.000 evrov, do 15.000 evrov, kaznovan vsakdo, ki bi si drznil bodisi demonstrirati proti tej vse bolj ponoreli in avtokratski oblasti ali celo, ki bi si drznil s svojo kritiko te zveličavne oblasti zapisati na socialnih omrežjih. Z norimi kaznimi tako želite ubiti demokracijo.  Sedaj si pa predstavljate nekega reveža. Samo za drobec sekunde, za drobni trenutek si ga predstavljajte. Kaj boste naredili? Ga boste izselili, deložirali iz stanovanja, da poplačal te vaše hojsizme? Da ne rečem vaše, to vem, da je ostra beseda, ampak vendarle, avtokratske orgije.   V protikoronski paket šest tlačite tudi zadevo kot to, da verske uslužbence izenačujete z s.p.-ji. Kar tako. Kaj potem če je rimokatoliška cerkev edina organizacija v državi, ki ne plačuje davkov? Kaj potem, če ima v lasti marsikaj od tega, kar bi moralo biti družbena lastnina? Cinično, arogantno in skrajno oholo. Aroganca, kot je še nismo videli.   Janša je v svoji tretji vladavini že sedaj, po dobrega pol leta, presegel celo samega sebe in strumno stopa po Urbanovi poti. Janševa vlada je sicer že v preteklosti vedno izdatno poskrbela za svoje. Lastne fakultete sta dobila bivša sekretarja za visoko šolstvo Borut Rončevič in Dušan Lesjak, pa zunanji minister Rupel, kakopak pa tudi ideolog SDS Peter Jambrek. In Peter Jambrek se je sedaj kot fantom pojavil v protikoronskem paketu šest. Kajti aroganca te oblasti gre tako daleč, da si koalicija v vsej svoji mogočnosti predstavlja, da bo kar uzakonila korupcijo v obliki Jambrekovega 57. člena. Uzakonila korupcijo, spoštovani. Kajti gre personificiran člen naravnan na Jambrekovo univerzo, gre za parkirišče denarja za prijateljčka Jambreka, ker točno to se dogaja. Ta univerza bo tako, kljub temu da ne izpolnjuje pogojev za ponovno akreditacijo, pogojev, ki so zapisani v zakonodaji iz leta 2016, na mesec prejela 175.000 evrov javnega denarja oziroma da si boste lažje predstavljali, na leto znese to nekje 2 milijona evrov. In to v času, ko vsak evro krvavo potrebujemo za številne druge stvari.  V opoziciji sicer bomo danes z novim amandmajem skušali vsaj omiliti to sramoto, to zlorabo, skušali zmanjšati to noro izpuhtevanje javnega denarja za univerze, ki jih je Računsko sodišče označilo za nekaj kar zmanjšuje nivo znanja in ugled našim slovenskim univerzam, kar podvaja, torej producira kadre, ki jih sploh ne potrebujemo in ki potem na trgu dela tako ali tako ne morejo dobiti dela.   V opozicijskih strankah se bomo borili tudi proti norim kaznim, ki sem jih že omenila, ki so predvidene za kršitelje omejitve zbiranja na javnih mestih ali tiste, ki bodo, bog ne daj, kritizirali to oblast na socialnih omrežjih. Še enkrat. Predstavljate si reveža, ki ga bo to doletelo. Kaj boste naredili? Mu vzeli stanovanje, hišo? Ga vrgli na cesto zato da bo poplačal to vašo norost?   In kakšno zvezo sploh imajo torej vse te zadeve z epidemijo, ki sem jih omenila? Torej akreditacijo Jambrekove univerze. Kakšne zveze ima to z epidemijo? Nobene. Leta 2016 je Vlada Mira Cerarja torej sprejela zakon, ki določa,         da mora institucija, ki se imenuje univerza, v Sloveniji pokrivati štiri klasična izobraževalna področja od šestih določenih po klasifikaciji Frascati. Ker Jambrekove fakultete pokrivajo le družboslovje in humanistiko, ne pa tudi naravoslovja, medicine, tehnike, kmetijstva in tako naprej, je jasno, v čem je problem našega Jambreka, ki si je 27. oktobra privoščil lobistični stik in lobiral na Ministrstvu za šolstvo in izlobiral svoj 57. člen. Skratka Jambrekova univerza ne izpolnjuje zakonskih pogojev, potrebnih za pridobitev te akreditacije.   In namesto, da bi bile koncesije dopolnilo javnemu visokošolskemu sistemu, opisane prakse pomenijo razvrednotenje selekcijskih mehanizmov. Posledica je splošno razvrednotenje diplom in študija kot takega zlasti na področju družboslovja in humanistike, ampak to vas seveda ne zanima. Vi boste gladko 175 tisoč evrov dajali takšnim t.i. univerzam, ki sploh ne morejo dobiti akreditacije. In to, da je ne morejo dobiti – za to ni kriva epidemiološka situacija. Zakon je bil spisan leta 2016, ni bil spisan letos meseca marca. Tako, da to so prazni izgovori. Jaz bom rekla samo eno: to, da tako brezsramno zdaj že uzakonjate, legalizirate korupcijo, je popolnoma neverjetno, to je zločin. In tisti v koalicije, ki podpirate ta zločin, ste enako krivi kot tisti, ki so ga skreirali. Vemo, kdo je glavni kreator, čigav prijatelj je Jambrek, čigav človek je Jambrek, ampak tisti, ki boste to podprli, niste krivi nič manj. Zato vas pozivam, spoštovane poslanke in poslanci, tega ne morete in ne smete dovoliti.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Aljaž Kovačič.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.   Zdaj namen že šestega PKP-ja bi naj bila omilitev posledic krize COVID-19. Koliko so prejšnji PKP-ji omilili krizo, vidimo iz številk. Lahko spremljamo tudi v tujini, kaj pomeni hitra pomoč gospodarstvu, ko gospodarstveniki govorijo, da v roku enega tedna dobijo denar na račun, pri nas pa traja, traja in traja, podjetja pa dejansko propadajo.   Kar se tiče druge zadeve, posameznih ministrstev. Zdaj naloga ministra bi bila oziroma bi morala biti in ministric, da zastopajo, zagovarjajo in tudi iščejo rešitve za svoja področja. Sam bom govoril glede Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kajti tam ministrica dela vsej prej drugo kot to, kar sem sedaj naštel, kar bi morala biti njena naloga.   Vzgojno-izobraževalni zavodi so dejansko zaprti. Vrtci so zaprti, mnogo staršev nima kam dati svojih otrok. Šola na daljavo kljub dejansko opozarjanju v Listi Marjana Šarca in dejansko celotne opozicije, sklicevali smo tudi odbore, še vedno ne deluje, še vedno mnogo učencev nima interneta, nima računalnikov, da ne govorim o otrocih s posebnimi potrebami. Starši so besni, starši so v krizi in dejansko ne moremo niti govoriti, kaj vse morajo ti starši skupaj s svojimi otroci preživljati. Nimajo fizioterapij, nimajo individualne učne pomoči, ki jo otroci s posebnimi potrebami dejansko potrebujejo dnevno, da se lahko prebijajo skozi svoje življenje. Študentje so bili vrženi iz študentskih domov, ne morejo delati preko študentski napotnic. Da ne izgubljam besed, na kakšnem nivoju je odnos do slovenskega športa. In vlada se pohvali, da ne bo plačilo vrtca in študentskih domov. Jaz se zdaj tu sprašujem, mislim, o čem vi govorite. Nekomu ste prepovedali, da svojega otroka pelje v vrtec, študenta ste vrgli iz študentskega doma - in vi jim govorite, da tega zdaj zakonsko urejate, da ne bodo plačali. Ja, logično, da tega ne bodo plačali. Kdo bi potem plačal, če svojega otroka nima v vrtcu in nekdo ne biva v študentskih domovih, zakaj bi potem to plačal? Mi lahko kdo, prosim, to razloži?         Kar pa se tiče dveh členov, o katerih bom govoril in ki kaže tudi odnos Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport do področja, ki ga zastopa, prvo je 56. člen, ki je sicer bil umaknjen, ampak ne bomo ga kar tako zlahka pometli pod preprogo, kajti izenačenje splošne in poklicne mature je bilo zelo blizu, čeprav je razlika očitna, različni so cilji, se pravi, po osnovni šoli se različni ljudje odločajo za različno šolanje, za različno pot, ki ima potem tudi različno maturo, to pa zaradi zaključka izobraževanja. In čeprav je sedaj bilo skupaj s koalicijskimi poslanci ta zadeva umaknjena, se sprašujem, in mislim, da to zanima vso slovensko javnost, kako je lahko ministrica za izobraževanje, znanost in šport na seji vlade, ki se glasuje o zakonih, potrdila takšni nesmisel, takšno kršenje nekih osnovnih izobraževalnih procesov. Mislim, da taki človek ne bi smel sedeti na ministrskem položaju.   2. člen, ki pa ga koalicija noče zaenkrat umakniti, je 57. člen, ki govori o podeljevanju akreditacij visokošolskim zavodom. Tukaj je potrebno najprej razjasniti, da imamo v Sloveniji nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, tako imenovani NAKVIS, ki podeljuje akreditacije. Se pravi, podeljuje oziroma pregleduje, ali ima neki visokošolski zavod pogoje, da izobražuje študente. V prvi fazi to gre preko papirologije, če se lahko tako izrazim. Preveri, ali ima neki zavod učilnice, dovolj zaposlenih visokošolskih učiteljev, ali ima knjižnico. In potem, čez leta, ko pride do pregleda akreditacije, se to tudi v praksi, se pravi na terenu oceni, ali ima neka univerza vse te pogoje.   Zdaj, zakaj se to preverja. Preverja se v prvi vrsti zato, da se oceni, ali imajo študenti, ki na tej univerzi študirajo neki program, pogoje, takšne, da ko bodo doštudirali, bodo imeli kvalitetno izobrazbo, da bodo se lahko zaposlili oziroma znašli na trgu dela in da bodo kvaliteten kader. Se pravi, to je nujno, to se dela za študente. In vi bi sedaj to zadevo, to preverjanje umaknili in bi kar dejansko zadevo kar podaljšali še za nekaj let, ne glede na to, ali so univerze kvalitetne ali pa ne. Naj povem, da trenutno akreditacije potekajo na dveh največjih univerzah, tako v ljubljanski kot mariborski. Se pravi, da tudi kljub epidemiji, ki jo imamo, akreditacija na univerzah poteka. In ni niti enega razloga, da ne bi.   In zdaj, če ne verjamete nam oziroma celotni slovenski javnosti, da gre tu spet za neki člen, ki niti približno ne paše v ta zakon, smo na seji odbora kot zainteresirano delovno telo, se pravi Odbor za šolstvo, slišali tudi mnenje strokovne javnosti. Tudi NAKVIS, ki dejansko dela to zadevo, so povedali, in sicer omenili, da je veliko nekih sistemskih problemov, ampak da nasprotujejo, da se to, ta sistemski problem rešuje v zakonu, ki je, se pravi, izredne narave, ki nima nikakršne povezave z epidemiološko sliko. Se pravi, NAKVIS zagovarja sistemske rešitve, vi pa spet rešujete svoje prijatelje. In če ne verjamete opoziciji, pa verjemite vsaj trem rektorjem treh največjih univerz v Republiki Sloveniji. Bom kar prebral del njihovega pisma, se pravi rektorske konference.   »Rektorji treh javnih univerz smo presenečeni nad vsebino 56. in 57. člena v osnutku PKP6. Ocenjujemo, da omenjena člena v ničemer ne rešujeta aktualnih problemov, povezanih s koronakrizo, trajno posegata v krovno sistemsko zakonodajo na področju visokega šolstva, tudi za obdobje po krizi, in kot najpomembnejše, v ničemer ne prispevata k dvigu kakovosti visokega šolstva.«  In če vi ne verjamete trem rektorjem, ljubljanskemu, mariborskemu in primorskemu, potem ne vem, komu boste verjeli. In tukaj bom nadgradil to, kar govori rektorska konferenca. Ne da ne boste prispevali k dvigu kakovosti slovenskega šolstva, ampak boste ga znižali. Kar je žalostno, še posebej, če to zagovarja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.   In zdaj, izguba časa bi bila nagovarjati poslance SDS-a in NSi-ja, da podprejo amandma opozicije, bom pa se naslovil na poslance Desusa in SMC-ja,        da podprete to noro zadevo v tem zakonu, ki nima nikakršne povezave z ničemer, še najmanj pa z izboljšanjem kvalitete slovenskega šolstva, in preprečite pomoč nekim prijateljem in zagotovite, da bo slovensko javno šolstvo, ki ga tudi v LMŠ-ju zagovarjamo, še naprej tako kvalitetno, kot je danes, in pokažete tudi podporo vsem tem učiteljem, profesorjem, visokošolskim učiteljem, ki se danes borijo na takšen in drugačen način, da vsaj poskušajo rešiti to, kaj je zavozilo ministrstvo, da spravijo neko znanje v domove vseh teh učencev.
Hvala lepa.   Besedo ima Tina Heferle. Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem.   Zdaj, PKP6 vsebuje sicer nekatere dobre ukrepe, s katerimi se bo pomagalo tako ljudem kot gospodarstvu, ampak žal vsebuje tudi vsebine, ki v interventno zakonodajo ne sodijo. To ni prvi PKP paket, ki vsebuje tovrstne člene. Bili smo priča že pri enki, dvojki in tako naprej, in tudi v tem zakonu danes še vedno so členi, ki so represivne narave, v zakonu, ki je bil včeraj potrjen na matičnem delovnem telesu, Odboru za finance, je še vedno napisana kazenska določba, da se z globo do 10 tisoč evrov lahko kaznuje nekdo, ki bo recimo na družabnih omrežjih napisal nek poziv nekomu, naj nekaj stori.   To, da s tem členom želite legalizirati nedemokratičen lov na influencerje, je v svoji razpravi potrdila kar sama koalicijska poslanka gospa Monika Gregorčič. To je povedala z naslednjimi besedami, citiram: »Ta člen o visokih kaznih je napisan zato, da se omeji vpliv ali pa prepreči vpliv tako imenovanih influencerjev.« Zdaj, sam poziv h kršitvi nekih predpisov je kot samostojno preganjano dejanje določeno samo pri najhujših, pazite, pri najhujših kaznivih dejanjih. To je recimo genocid ali pa kaznivo dejanje vojnega hudodelstva. In vi danes ob bok tem dejanjem postavljate pozive raznih influencerjev. Pa kam vi želite pripeljati to državo?  Zdaj, številni pravni strokovnjaki vas opozarjajo na nevarnost takšne kaznovalne politike. Recimo dr. Petrovec, kriminolog in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, je to izrazil z naslednjimi besedami, citiram: »To je popolnoma necivilizirano in odraz agresivnosti pripravljavcev zakona. Gre za podrejanje državljanov s strahom.« Konec citata. Da so predlagane kazni nesorazmerno, enormno previsoke, so v svojem pravnem mnenju povedali tudi gospa Katja Filipčič s katedre za kazensko pravo s Pravne fakultete, gospod Aleš Završnik iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti in nenazadnje tudi gospod Miha Šepec s katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru.   In zdaj, če vam še malo bolj plastično ponazorim. To, kar vi želite preganjati, torej poziv nekoga, da nekdo nekaj stori, je enako, kot če bi preganjali poziv nekoga, zapisan na družabnem omrežju, da naj jutri vsi udeleženci v prometu namesto 50 skozi naselje vozijo 70 na uro. Popolnoma enak, identičen primer. In glede na to, da imamo vsa ta opozorila stroke, pravne stroke, glede na to, da je na spornost tega člena opozarjala naša Zakonodajno-pravna služba, ki je opozarjala, da gre za preveliko arbitrarnost, ko se bo presojalo o tem, katero dejanje, kateri poziv zapade v to zakonsko normo in katero ne,         ali pa opozarjala je ZPS tudi na to, da je opredelitev tega novega prekrška, pozivanja ljudi predstavlja strogo grobo kršitev pri omejevanju izražanja svobodnega mišljenja, svobode govora. Vemo, da je to človekova pravica. In zdaj tudi glede na to, ne samo o tem, kar sem zdaj govorila, ampak tudi glede na to, da tovrstna določba, kot sem že rekla, represivna določba ne spada v interventno zakonodajo, s katero poskušamo omiliti posledice, ki jih je za gospodarstvo in za ljudi prinesel drugi val epidemije. To je namreč namen tega zakona, ki ga danes obravnavamo – tudi zaradi tega takšne represivne določbe nimajo kaj iskati v tem socialno-ekonomsko naravnanem zakonu. In zato v LMŠ skupaj z opozicijo predlagamo danes tudi, že včeraj smo, pa smo bili preglasovani, predlagamo, da se ta člen enostavno briše iz tega zakona.   In zdaj, spoštovana koalicija, če boste vseeno potrdili tovrstno sankcioniranje svojih državljanov, boste s tem pokazali samo na to kakšno politiko si v resnici želite peljati v tej državi, in to je politiko represije in politiko avtoritarnosti. In spoštovani kolegi koalicijske večine, ne, v imenu epidemije ni vse dovoljeno.
Hvala lepa.  Besedo ima Edvard Paulič. Izvolite.
Hvala predsedujoči za besedo.  Zdaj namen zakona je jasen; odprava posledic drugega vala epidemije. In res je škoda, da se je tudi v tem zakonu znašlo kar nekaj potaknjencev, ki povzročijo izgubo fokusa in na nek način zameglijo tudi nekatere dobre rešitve zakona. Ampak vseeno je o teh potaknjencih treba spregovoriti par besed.  Kaj ima recimo izenačitev splošne in pa poklicne mature z namenom zakona. Kaj ima odlok akreditacije univerzam veze z namenom zakona. Kaj ima nižanje okoljskih standardov pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov z namenom zakona. Zdaj na Odboru za finance je opozicija vložila 74 vsebinskih amandmajev, s katerimi smo zasledovali cilj. Se pravi odprava posledic drugega vala epidemije. Če dam en primer, predlagali smo, da se študentom določi nadomestilo za izpad dohodka zaradi nezmožnosti opravljanja študentskega dela. Amandma je bil na matičnem odboru opredeljen kot nedopusten in o njem se niti ni glasovalo. Nedopustnih je bilo 21 od 74 amandmajev opozicije. Hkrati pa je Zakonodajno-pravna služba podala pripombe na 95 od 140 členov tega zakona z obrazložitvijo, da nekateri členi v ta zakon ne pašejo ne po vsebini, ne po interventnosti. Nekatere od njih sem omenil že na začetku razprave. Pa ti členi niso bili označeni za nedopustne, niti niso bili umaknjeni. O njih se je glasovalo in se jih je tudi s strani koalicije izglasovalo. Mnenje si ustvarite sami.  Če grem zdaj vseeno na vsebino, ki se mi zdi še bolj pomembna. Težavnost razmer se lahko ponazori s stanjem v industriji srečanj. Govorim o kongresnem turizmu, organizacij prireditev in podobno in takšne razmere so tudi drugje po drugih dejavnostih. Industrija srečanj je imela v letu 2019 270 milijonov evrov prihodkov. Bila je narejena anketa na več kot 300 podjetjih naj ocenijo kakšen bo izpad prihodkov v letošnjem letu in ocenjujejo, da bo izpad med 70 in pa 85 odstotki, kar pomeni stanje je kritično. Seveda je treba ločiti med dejavnostmi, ki so bile zaprte z odlokom države in pa tistimi, ki lahko delujejo, čeprav v oteženih tržnih razmerah, ampak PKP-6        obravnava vsa podjetja enako. Treba je vedeti, da podjetja oziroma dejavnosti, ki so zaprte z odlokom države, omogočajo, da druga podjetja delajo in pa omogočajo, da zdravstveni sistem ne kolapsira. Ampak ta solidarnost mora biti dvosmerna, zato smo mi v LMŠ predlagali, da se podjetjem z odlokom države, pokrije vse fiksne stroške za četrti kvartal leta 2020. Ta podjetja praktično 7 mesecev je delujejo in v vsem tem času pokrivajo tako svoje fiksne stroške, ki jim nastajajo kljub temu, da ne delujejo, kot tudi del nadomestila delavcem za čakanje na delo in so povsem izčrpana. Za ostala podjetja, ki bodo v četrtem kvartalu dosegla oziroma bodo imela upad prometa 30 % ali več, predlagamo delno kritje fiksnih stroškov na način, da jih razvrstimo v tri razrede in v odvisnosti od upada prihodkov se jim vrne del lanskoletnih prihodkov. Te odstotki so višji od predloga, ki ga je dala vlada v PKP6. Predlagamo tudi, da država delodajalcu pokrije 100 % nadomestila plače, ki ga delodajalec plača delavcu na čakanju na delo.   Zdaj ta amandma je bil včeraj na matičnem odboru zavrnjen. Prejle sem opazil, da koalicija predlaga enak amandma. Me sicer čudi, ampak pozdravljam to, da ste nam na nek način prisluhnili.   Dotaknil se bom še javnega razpisa za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v turizmu in gostinstvu za čas prvega vala epidemije. Gre za razpis, katerega namen je, da se del fiksnih stroškov podjetjem, ki so utrpele precejšnjo izgubo v prvem valu, povrne določen del fiksnih stroškov. Ampak če pogledamo pogoje tega razpisa. Pogoj je, da je imelo podjetje v letu 2019 50 tisoč evrov prihodkov, 4 zaposlene in da ima na dan oddaje vloge poravnave vse obveznosti do države, kar pomeni mala podjetja te pomoči ne bodo deležna, podjetja, ki so zašla v težave in zaradi tega ne morejo plačati vseh obveznosti do države, prav tako ne bodo deležna te pomoči. In to kaže na to, da vlada ne rešuje problema v celoti in zato smo v LMŠ predlagali amandmaje, ki bodo vsaj za naprej to problematiko ustrezno naslovili. glede na stanje epidemije se je treba zavedati, da tudi posledice ne bodo izginile čez noč. In tudi glede na to, da se bomo do leta 2022 neto zadolžili za dodatnih 10 milijard, to pomeni 5 tisoč evrov na prebivalca, se sprašujem, kdo bo vračal te dolgove, če gospodarstvo te krize ne bo preživelo.
Hvala lepa.  Besedo ima Franc Jurša.  Izvolite.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo.  Normalno je, da na pakete gledamo vsi iz svojega zornega kota. Običajno so najbolj kritični tisti, ki so imeli določene obveznosti iz tega naslova v preteklosti, pa niso tudi bili preveč sijajni. Jaz nimam običaja, da bi se obračunaval z enimi ali drugimi, želim pa biti predvsem realen.   Mislim, da vsi dosedanji ukrepi in tudi aktualen paket so namenjeni obvladovanju in blaženju posledic, ki jih za seboj neusmiljeno pušča COVID-19. Državno pomoč so dobili skoraj vsi državljani. Izjemno dobro je bilo tudi poskrbljeno za socialno šibke, še posebej najbolj ranljive. Zavarovalo se je gospodarstvo, da je to zmožno obstati. / nerazumljivo/ je bilo zdravstvo, kateremu se je dodatno namenilo posebna skrb, tako         na kadrovski ravni kakor tudi na nastanitvenih kapacitetah.   Zato mi predvsem dovolite, da se v imenu poslancev naše poslanske skupine, kakor tudi celotne stranke, zahvalim za postelje? v zdravstvenih in socialnih zavodih, ker so obremenitve v teh težkih časih bile največje, vsem zaposlenim v trgovinah, javnem sektorju, ki skrbijo, da se naše življenje ni popolnoma ustavilo, vsem prostovoljcem in dobrim ljudem, ki so še in vedno so v tem času in izkazujejo veliko mero odgovornosti in požrtvovalnosti, nekateri celo junaštvo in predvsem vsakemu posamezniku, ki upošteva mnenje stroke in s svojim ravnanjem prispeva k zajezitvi tega virusa. Pohvala za garaško delo v zvezi z ukrepi omejitve in zajezitve epidemije gre tudi zaposlenim na Vladi, sami Vladi, tudi v Državnem zboru, tudi vsem zaposlenim v Državnem zboru, ki so prispevali svoj delež k temu, da se ta kriza lažje premaguje. Temna plat vsakega truda in požrtvovalnosti vseh tistih, ki smo si upali prevzeti odgovornost, vajeti v najbolj težkih trenutkih, je žal zame nerazumna miselnost ljudi, ki še vedno dvomijo v virus in so prepričani v teorijo zarote in ki menijo, da država ne dela dobro, država pa namenja milijarde za pomoč ljudem in gospodarstvu.   Zato so vsi izgredi, katerim smo bili v preteklosti priča, zame v teh težkih časih nepojmljivi, nerazumna dejanja. Tako kot vsa ignoranca, prepovedi stikov, ki resnično temeljijo na strokovnih priporočilih naših zdravnikov in zdravnic, tudi če zanemarimo vladne odloke o prepovedi zbiranja in le-teh ni bilo, se bojim, da tudi prošnje teh, ki dejansko imajo naša življenja v svojih rokah in jih poslušamo 24 ur na dan, mnogi nočejo slišati. To me na nek način zelo žalosti. Nek del ljudi še pač v državi je takih, ki tako razmišljajo.  V prvem valu epidemije nas je bilo vseh strah in zaradi tega smo bolj spoštovali to, kar je bilo priporočeno s strani strokovnjakov, se pravi, s strani zdravnikov in zdravnic, v nadaljevanju pa smo se oziroma so se ljudje nekako opustili. In rezultat vsega tega je, da imamo v tem trenutku relativno še vedno velike težave pri zajezitvi epidemije.   Res je sprejemanje ukrepov sprotno. Prilagaja se situaciji, ki se spreminja iz dneva v dan, tudi iz ure v uro. Morda je moteče tudi to, da se sami ukrepi pomoči sprejemajo tako množično, da včasih več niti sami ne vemo slediti temu, ampak vendar sem prepričan, da pomoč nikomur ni bila spregledana.   Danes potrjujemo šesti paket nujnih ukrepov odziva na epidemijo. Ti ukrepi so osredotočeni na gospodarstvo, na podjetja, podjetnike, zaposlene, ki so na čakanju, na ohranitvi delovnih mest. Sprejem vseh teh ukrepov bom brez razmisleka sprejel oziroma bom glasoval za. Jutri pa je nov dan. Na naše mize bomo v kratkem prejeli sveženj novih ukrepov, ki bo ponovno usmerjen v najširše, v najšibkejše, predvsem upokojence, invalide, starejšemu kmečkemu prebivalstvu in drugim ranljivim skupinam. Zato se bomo v naši poslanski skupini še kako zavzemali. Želimo da tudi ti ljudje dobijo pomoč, saj jih je tudi njih prizadela epidemija.   Upamo in želimo si, da čimprej izidemo iz teh nenormalnih, nečloveških okoliščin in da se končno vrnemo v normalno vsakodnevno življenje.   Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Andreja Zabret. Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik, predsedujoči, se opravičujem. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Zdaj zakon, katerega obravnavamo danes, se pravi PKP-6 lahko mirno brez slabe vesti rečem, da je eno navadno skrpucalo. Zakaj, namreč do včeraj ste popravljali kar 41 členov od 134, od ravnokar sprejetega Zakona PKP-5. Na svoj zakon, se pravi tega, ki obravnavamo danes ste do včeraj vložili 105 amandmajev, kar povzroča popolno zmedo, nepreglednost in netransparentnost. Težko si predstavljam kako se bodo vsi uradniki, ministrstva, podjetja in posamezni državljani in državljanke prebili skozi vso to birokracijo in vso to zmešnjavo vseh PKP-jev od 1 do 6 in še napovedanih vseh nadaljnjih.   Zakon smo na Odboru za finance obravnavali kar dva dneva, da smo se prebili skozi vse amandmaje koalcije in opozicije, ki jih je bilo skupaj blizu 200. Pri obravnavi smo skoraj pri vsakem členu poslušali opozorila in pripombe Zakonodajno-pravno službe, ki govori o spornosti in tudi o protiustavnosti členov, vendar očitno koaliciji tega ni potrebno upoštevati. Sprejeli niste niti enega našega amandmaja, pa da vam pojasnim, ti amandmaji niso zrastli na naši glavi, ampak so to potrebe ljudi in gospodarstva, ki so nas klicali in nam pisali »pomagajte nam«. So v zelo težkih socialnih in gospodarskih stiskah in bojim se, da v sled tega, kar sem že povedala, da ta zakon pač v praksi ne bo funkcioniral, da ljudje, podjetja, samozaposleni ne bodo dobili pomoči ali vsaj ne pravočasno in ne vsi, ki bi jo morali.   Poleg tega ste kar nekaj naših členov označili tudi za nedopustne z obrazložitvijo, da ne izhajajo iz ciljev in načel predloga zakona, kar je pomenilo, da o teh členih nismo mogli glasovati. Tudi pri PKP-6 se niste izneverili kot že do zdaj pri vseh PKP-jih. Ponovno ste vključili člene, ki nimajo prav nobene povezave s covidom, vključili ste nekatere sporne člene, kot so izenačitev splošne in poklicne mature, prekomerne kazni za protestnike, podaljševanje roka za izpolnjevanje pogojev za akreditacije visokošolskih zavodov, kar pravzaprav predstavlja tudi koruptivno dejanje. Gre za sporni 57. člen.   Lahko samo še enkrat ponovim oziroma citiram mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki pravi »V predlogu zakona so še zmeraj vsebine, ki presegajo okvire omilitve posledic naravne nesreče, za katere ni utemeljeno kako so povezane z namenom predloga zakona. Po vsebini torej niso interventne, kar je sporno z vidika predlagane izključitve pravic do zakonodajnega referenduma«. Zakon res vsebuje tudi dobre rešitve, kar jih v LMŠ podpiramo. Vendar ne gre zanemariti, da ste povozili vse naše amandmaje, s katerimi bi lahko zakon izboljšali in pomagali pomoči potrebnim. Naj omenim kar smo predlagali v LMŠ, na primer stoprocentno vračilo fiksnih stroškov vsem tistim, ki zaradi vladnim, poudarjam, vladnih odlokov ne morejo opravljati svoje dejavnosti. Nadalje ste zavrnili pomoč zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer smo predlagali višji dodatek, ki si ga ti zaposleni zaslužijo, stoprocentno povračilo izplačanega nadomestila za ukrep začasnega čakanje na delo in še bi lahko naštevali. Pomoč ljudem in gospodarstvu torej ni ustrezna.   Ukrepi le ne delujejo tako, kot želi Vlada prikazati. Predvsem pa se bojim, da ne bo pravočasna. Ne nahajamo se več v prvem valu in v tem času je imela Vlada dovolj časa, da bi lahko pripravila prilagojene ukrepe na podlagi izkušenj prvega vala. Ukrepi so stihijski, najbolj pomembno pa je očitno hvalisanje te Vlade koliko PKP-jev smo že sprejeli,         da se sprejema že sedmi. Se pravi govorimo o kvantiteti, ne pa o kvaliteti oziroma učinkovitosti ukrepov. Očitno nimamo vsi isti cilj, kako pomagati ljudem in gospodarstvu, Sloveniji, da bo čutila čim manjše posledice koronakrize in tudi čim prej okrevala po tej krizi. Pri vsem tem pa je potrebno tudi povedati, da je bil PKP6 sprejet brez socialnega dialoga. Partnerji so o ukrepih izvedeli kar iz medijev, in to je pač modus operandi te vlade – podcenjujoč odnos do socialnih partnerjev.   Če govorimo še o finančni oceni teh ukrepov, gre za milijardo evrov. Tudi na vprašanje ministru za finance, koliko predvidevajo, da bodo porabili za posamezne ukrepe, nisem dobila odgovora. Sicer danes sem v razpravi slišala enega izmed kolegov iz SDS-a, da bo za neke kmetijste ukrepe namenjenih 10 milijonov evrov. Zdaj ne vem, očitno nimamo vsi istih informacij, jaz iz predloga zakona nisem razbrala, koliko bo za posamezen ukrep namenjeno. In zadolžujemo se vsepovprek. In hvalisanje ministra za finance in stranke SDS, tudi danes smo slišali v stališču stranke, da imamo dobro bonitetno oceno od Moody's, res ni morda najbolj posrečena. Namreč verjetno se vsi lahko spomnimo, da je imela tudi banka Lehman brothers pred bankrotom zelo dobro bonitetno oceno, vemo pa, kaj se je zgodilo kasneje.   Vsled vsega se upravičeno bojim, da pomoč ne bo prišla pravočasno in v prave roke, da zakon vsebuje sporne člene, člene, ki ne sodijo v ta zakon, zato zakona ne bom podprla.
Hvala lepa.  Besedo ima Mojca Škrinjar.  Izvolite.
Hvala.   Zakon PKP6 prinaša mnogo dobrih rešitev. Za delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je v polovici leta 2021 namenjenih 90 milijonov. Za podaljšanje čakanja na delo 44 milijonov v letu 2021. Omogoča sobivanje staršev ob bolnem otroku in za to namenja 4 oziroma več milijonov. Omogoča pomoč v obliki delnega povračila podjetjem nekritih fiksnih stroškov – 200 milijonov. Omogoča pokrivanje izpada dohodka v kmetijstvu – 10 milijonov. Omogoča vrtcem vračilo denarja, ki bi ga sicer plačali starši za vrtec, in to je 17 milijonov. 17 milijonov za javne vrtce, 600 tisoč pa za otroke, ki so vključeni v zasebne vrtce. In tukaj seveda je treba popraviti gospoda Aljaža Kovačiča. To ni nadomestilo staršem, to je plačilo vrtcem, da lahko funkcionirajo, da lahko delajo, da lahko ohranijo zaposlitve. Zaščitna oprema za študente zdravstvene in socialne stroke, ki se danes požrtvovalno vključujejo v te, v bolnice in domove – 675 tisoč. Topel obrok za učence in dijake – 15 milijonov. Pri tem naj poudarim, da je hvalevredna tudi ideja SD-ja za to, da bi vsi dobili brezplačno prehrano ne glede na to, kako, v katerem dohodkovnem razredu so. Trenutni PKP6 daje tistim, ki so socialno depriviligirani, ta hip so ti najbolj potrebni pomoči. Nedvomno pa upam in verjamem, da bomo prišli iz tega udobja in bomo lahko prehrano dali v program izobraževanja, tako kot imamo vsi zaposleni plačan prehrambni         obrok dnevno. Otroci pa nimajo. Vsi zaposleni pa imamo, ne glede na naše plače. Ampak ta hip je potrebno poskrbeti za najbolj ranljive skupine. Za zagotovitev informacijsko-komunikacijske tehnologije je namenjeno 20 milijonov. Zato da bodo lahko vsi učenci in dijaki delali na daljavo. Tam, kjer pa še ni signala, ker pač operater tega ne omogoča, pa vem iz informacij tako šol kot učencev in dijakov, da dobivajo iz šol tudi pisna gradiva, da so z njimi v navezi učitelji po telefonu, skratka, nihče ni pozabljen. To je treba vedeti.   Brezplačna prehrana je torej en izmed ukrepov za socialno ogrožene. Da pa je to bilo poskrbljeno že pred zakonom, da so to lahko občine in šole organizirale, nihče jim ni branil, da so to lahko naredili. In so naredili, na lastne oči sem se prepričala še pred okrožnico, o kateri ste govorili. Seveda pa je ministrstvo poskrbelo za navodila šolam z množico okrožnic, ves čas skrbi za šole, se zanima za njih, jih posluša in posluša tudi starše.   O akreditaciji, podaljšanju roka za akreditacijo, ki je tudi v PKP, je bila danes izgovorjena grda laž. Kako z lahkoto gredo laži tukaj zgleda skozi te mikrofone. Ne gre za Jambrekovo fakulteto, gre za 14 fakultet. Med drugim so to fizioterapevtika, visoka šola za fizioterapevtiko, visoka šola za gradbeno inženirstvo, visoka šola za regionalni management, kjer je študij logistike, in še druge. Gre za to, da je bilo leta 2016 sprejet pač zakon, ki nalaga, da morajo še dopolniti svoje programe. Če je covid kaj zavrl, je zavrl vse naše normalno življenje, zato je bil spremenjen šolski koledar v letošnjem letu. Za osnovne, za srednje šole, in verjetno bo še kaj spremenjeno. Ravno tako je bil tudi sistem ocenjevanja spremenjen, ker je nemogoče dobiti toliko ocen, kot jih pravilniki nalagajo.   In tako seveda imamo tudi problem pri visokih šolah in zasebnih fakultetah, kjer je, kjer bi morali v teh letih še dopolniti programe. Ta sistem in ta proces ni enostaven. Če pogledate recimo leta 1704, 1705 je bila ustanovljena, je ustanovljena predhodnica današnje ljubljanske univerze, štiri stolice so bile v dveh letih ustanovljene. Logika, cerkveno pravo, fizika in matematika. Šele 60 let zatem se je še pridružila stolica za mehaniko, 60 let zatem. Popolna univerza je nastala na Polanovih(?) Ilirskih provincah, nadalje, v nadaljevanju potem je v avstrijski dobi to bilo zopet spremenjeno in vrnjeno na prejšnje stanje. In leta 1919 je postala Univerza v Ljubljani, ki je imela pravno fakulteto, filozofsko fakulteto, tehnologijo, teološko fakulteto in nepopolno medicinsko fakulteto. Pa vendar je lahko obratovala. In 2016 zakon, ki je naložil še zasebnim fakultetam dodatne programe, ki se potem ocenjujejo z akreditacijo. Seveda ta zakon, ta določba je preverjena ta hip na ustavnem sodišču. In gre za 14 fakultet. In nikomur nič te fakultete ne jemljejo. Fakulteta za fizioterapijo je izjemno, izjemno pomembna, gre za deficitaren študij in seveda te ljudi zdaj še kako rabimo.     ŠZ) – 13.50    Potem smo imeli še določilo, ki pa je z amandmajem na mojo žalost umaknjena. Šlo je za to, da strokovna matura in peti predmet, dodatni predmet omogoči vpis na vse študijske programe.  Kaj pravi današnji zakon? Današnji zakon pravi, ki ga je hotel ta del popraviti, pravi da se lahko na fakultete brez, mislim ne da bi te karkoli že omejevalo, razen uspeha, vpiše tisti, ki ima splošno maturo. Tisti, ki ima strokovno maturo, mora narediti še peti predmet, kajti strokovna, torej poklicna matura ima štiri predmete in če ti narediš peti predmet, potem pogoje za vpis na fakulteto. Toda ne na vsako fakulteto, ampak iz istega strokovnega področja. Naj zdaj še enkrat povem, da poznam nekaj ljudi, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, naredili so peti predmet oziroma delali so te stvari še v preteklem času, v preteklosti, ko še ni bila taka ureditev, ampak so končali tudi humanistične fakultete.   Poznam dvojnega doktorja, jezikoslovja zgodovine, ki je po osnovni srednji izobrazbi strojnik. In vedeti morate tudi to, da so mnogi starši, ki so svoje otroke usmerili na srednjo strokovno izobraževanje, so to storili zaradi tega, da bi vendarle zagotovili svojim otrokom neko dokončano izobrazbo. Verjetno zato oziroma tudi zato, ker niso vedeli ali bodo zmogli šolanje otrok še na univerzi. Torej ta ukrep pomaga vsem tistim, ki so danes depriviligirani. Pomaga vsem tistim, vsem nam, ki bi omogočili nastanek oziroma vpis tistih, ki bi se vpisali na danes deficitarne poklice, na poklice ki jih nujno potrebujemo. To so medicina, naravoslovje, medicinski tehniki oziroma medicinske sestre. Torej tega jaz ne razumem, da temu nasprotujete. Pa da nasprotujete tako zelo močno tudi v stranki Marjana Šarca, pa še manj razumem.   Zdaj ne vem ali vi ne veste, da vi sploh premierja ne bi imeli verjetno, če ne bi bil on v nekih drugih časih lesar, ki se je lahko vpisal na igralsko akademijo. Imeli bi premierja lesarja oziroma v najboljšem primeru gozdarskega inženirja, če bi bil lahko. Ampak ne. Govorim to, da je premier Marjan Šarec nekdanji premier imel srednjo strokovno izobrazbo, bil je lesar in se je lahko vpisal potem na igralsko akademijo. Danes prav vi, a lahko pustite, da povem do konca. Danes prav ta stranka, vaša stranka negirate lastnega premierja. Kakšen škodoželjen bi celo rekel, še fajn da, bolje bi bilo, da bi bilo takrat tako kot danes, ampak jaz pač nisem taka. Če primerjamo učinkovitost ukrepov z Nemčijo, moji podatki so neformalni. So podatki od prijateljev, znancev, sorodnikom. Nemčija ni tako hitro kot Slovenija odreagirala v določenih primerih in tako zelo pomagala ljudem, kot je pomagala Slovenija. Slovenija je v tem res dobra.  Kar zadeva kazni. Glejte, vsi smo spremenili način življenja. Vsi se žrtvujemo, živimo in delamo drugače. Cel dan smo pod temi maskami in nimamo stika s prijatelji, razen po telefonu.         Jaz imam stik s svojo lastno družino in z vami kolegi v tem Državnem zboru in strokovnimi sodelavci. Ne morem obiskati svojih otrok, ki živijo v tujini. In verjemite mi, da mi influencerji, ki pozivajo na proteste, da mi poslanci, ki se udeležujejo še zraven teh protestov, niso všeč. In to, kar je naredil recimo gospod Zlatko Čordić, ki je pred dnevi nadlegoval dr. Milana Kreka, ki se ni mogel prosto sprehajati oziroma hoditi po pločniku, to je nedopustno. Nedopustno je tudi to, da se moram jaz držati vseh pravil, ko pa grem mimo samoposrežbe, tam pred samopostrežbo sedijo moški brez mask, se smejijo en zraven drugega in pijejo pivo, ki so ga kupili v samopostrežbi. IN potem se čudimo, od kod so vse okužbe. In ko rečem gospodje, ali nebi bilo dobro, da bi imeli maske gor, se mi smejijo, jaz pa moram živeti z omejitvami. In zato podpiram te kazni. Mnogo, mnogo prepozne so.   PKP6 daje ljudem in daje podjetjem. Je v skrbi za naše zdravje in tudi za to, da Slovenija gospodarsko preživi in uspeva naprej. Moody je dal dobro oceno. Kljub temu, da smo v krizi, imamo dobre ocene, kar se tiče gospodarstva in bančništva, zato jaz mislim, da je potrebno podpreti PKP6.  Hvala.
Hvala lepa.  Postopkovno, izvolite.
Hvala lepa.  Predsedujoči, jaz vem, da je zakon zelo pomemben, da ga moramo hitro sprejeti, ampak jaz res težko ta moment razpravljam, čeprav zakon poznam, ker sem ga dva dni obravnaval na Odboru za finance, vem, da je bilo 190 amandmajev. Ampak težko razpravljam realno in ne evforično, če še zdaj ne vem, kakšni amandmaji so vloženi za ta zakon. Mi še danes, še ta moment vsaj zaenkrat, lahko da je prišlo zdajle pred 10-imi sekundami, nimam pregleda amandmajev. Jaz ne vem ali bo kakšen člen, ki se zdaj pogovarjamo in se bomo tukaj razstrelili, mogoče umaknjen ali ga ne bo v tem. Zato bi jaz predlagam, da predno nimam na mizi predloga oziroma amandmajev, težko razpravljam, bom rekel normalno brez evforije in tako naprej.   Tako, da po moje je potrebno še malo počakati, dokler na mizo ne dobimo pregled amandmajev.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vaš postopkovni predlog.  Obveščen sem, da so amandmaji na e-klopi. Jaz imam tukaj en izvod le-teh. Ko sem jih sešteval, jih je 25. Tako, da predlagam, da gremo naprej.  K repliki imam tri prijavljene. Prvi je bil Aljaž Kovačič.   Izvolite. / nemir v dvorani/  Imate postopkovno? Izvolite postopkovno, Andreja.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Zdaj jaz bi prosila, če lahko kolegico Škrinjar opozorite na podlagi 75. člena poslovnika, da govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Jaz mislim, da danes ni razprava, kakšno izobrazbo ima kakšen posamezen poslanec ali bivši predsenik vlade, ampak govorimo o PKP-ju 6. Vsi, ki smo do zdaj razpravljali, smo razpravljali korektno in nismo nikogar osebno diskreditirali. Tako, da bi prosila, da tudi kolegico Škrinjar opozorite na to.   Hvala.
Popolnoma se strinjam z vašim predlogom in drugi odstavek 75. člena je jasen. Zato pozivam vse poslanke in poslance, da razpravljajo o točki dnevnega reda. Sam pa dopuščam široko razpravo in zato do tega tudi prihaja. Jaz upam in verjamem, da bo ta apel na vse nas,         da razpravljamo o točki, ki je na dnevnem redu kaj doprinesel.  Gospod Aljaž Kovačič ima repliko. Izvolite.
Ja, hvala podpredsednik za besedo.  Seveda imam repliko. Kolegica se čudi, da v LMŠ-ju ne razumemo očitno pač mi nje niti malo ne razumemo. Zdaj glede vrtcev sploh nisem govoril o tem, kar je govorila, da sem jaz govoril. Govoril sem o tem, da logično, da starši, ki ne morejo sedaj dati otrok v vrtec in tiste študente, ki ste vrgli ven iz študentskih domov ne bodo plačevali. Kaj bi plačevali, da imajo sobo nekje 50 metrov od doma ali kaj bi plačevali. Kar pa se tiče fakultet, govorite o štirinajstih fakultetah. Zanimivo, da le ena fakulteta je imela obisk pri ministrici, zanimivo. Samo ena je imela. Samo en Peter je bil pri ministrici. In kot nekdanja državna sekretarka bi najverjetneje morali vedeti, da se je tudi vpisni pogoji so se iz leta v leto spreminjali. Zdaj kdaj je nekdanji predsednik Vlade diplomiral nimam pojma. Najverjetneje pa so bili te drugačni pogoji. Če pa ste že omenjali AGRFT pa morda veste, da imajo tam sprejemne izpite, kar je spet ena izmed razlik, tako da niso vse fakultete iste. Nimajo vsi različnih vpisov, tako da žalostno, da nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje tega ne ve.  Kar pa se tiče influencerjev, tudi mene motijo, ampak bi obrnil sliko. Vprašajte se zakaj ljudje bolj verjamejo influencerjem kot vam. To je problem, da nimate zaupanje naroda, da en ko ima 5 minut časa se malo posname, pa mu več ljudi verjame kot nekemu strokovnjaku in zato tudi jaz ob tej priložnosti z vso žalostjo gledam na strokovno javnost, na zdravnike, ki so leta in leta študirali. 40 let je direktor UKC-ja dela v bolnišnici, pa mu manj ljudi verjame kot nekemu influencerju zaradi tega, ker ste vi z vašo retoriko spravili ljudi, da vam več ne verjamejo nič. Da če rečete, da je noč, mislijo, da je dan.
Hvala lepa.   Vidim, da so nekateri poslanci in poslanke na moji desni zelo nestrpni. Naj povem, da replika gre v skupni čas.   Gospa Tina Heferle ima tudi repliko. Izvolite.
Hvala lepa.  Gospa Škrinjar, jaz sem govorila o teh kazenskih določbah, ki v tem interventnem zakonu nimajo kaj iskati. In ja, se strinjam, vsi državljani smo omejeni z določenimi stiki, tako s prijatelji, kot z družinami, ne samo vi. Ampak jaz sem govorila v svoji razpravi o tem, da v imenu epidemije, ki jo imamo si ta Vlada ne bi smela drzniti in privoščiti, da zapira usta državljanom, ki se z njo ne strinjajo in ki to želijo izraziti na javen način, kakorkoli ali na shodih ali na družabnih omrežjih ali kako drugače. Vi ste si drznili to zapisati v protikoronski paket, ki naj bi bil socialno in ekonomsko naravnan, vtaknili ste noter represivno določbo, ki sankcionira že sam poziv nekoga in to je skrajno sprevrženo za neko demokratično državo, ki želimo biti pa upam, da bomo ostali.
Hvala lepa.  K besedi se je prijavil predstavnik predlagatelja, mag. Andrej Šircelj, imate besedo. Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci!  Zdaj jaz bom strpno odgovarjal tudi na nekatere dileme, ki so bile tukaj postavljene, tudi na nekatere trditve. V bistvu tudi že v okviru tega, da je nekdo že za nekaj kriv in da je že tukaj tako rekoč na tem mestu bila skoraj priznana krivda in okrivljenje nekoga in tako naprej. Tako da iz tega zornega kota ne bom šel na to raven, ampak kakorkoli že, mislim, da je treba na nekatere stvari tukaj opozoriti. In mislim da predvsem na strpen način, zaradi tega, ker situacija je taka, da zahteva strpnost in zahteva odgovornost od vseh nas.   Seveda se nekatere določbe, ki se nanašajo v tem zakonu tudi na nekatere druga področja, ne samo na gospodarska, socialna        in tako naprej. Vsekakor zaradi tega, ker s tem zakonom in temi zakoni se stvari, se urejajo celovito. Celovito seveda pomeni, da epidemija vpliva celovito na življenje vseh nas. In dogodki so povezani. Omejevanje virusa, zatiranje virusa zahteva številne ukrepe na različnih področjih. Nekaj je blaženje učinkov virusa na področju gospodarstva, drugo vprašanje je blaženje virusa oziroma blaženje učinkov virusa na področju socialnih vprašanj in tretje je, bom rekel, zdravstveno vprašanje. In vsa tista vprašanja, ki so z zdravstveno dejavnostjo tudi povezana. To je preprečevanje širjenja virusa.   Vendar glavnina, in glavnino prinašajo gospodarski ukrepi ali pa ukrepi na področju gospodarstva. In ti vključujejo dva, tudi finančno najpomembnejša ukrepa. To je podaljševanje plačevanja nadomestila za čakanje na delo in drugo, kritje fiksnih stroškov podjetjem. To sta tudi dva najmočnejša ukrepa, o katerih lahko govorim kot o ceni, zdaj bom še enkrat povedal, o ceni, ki skupaj znašata okoli 900 milijonov evrov. Zakaj o ceni, ker potem me seveda, bom rekel, bo nekdo vprašal, saj to pa ne znaša toliko. Zaradi tega, ker morajo podjetja prijaviti te stroške, morajo se prijaviti, da želijo povračilo. Velika večina se tudi bo. Tukaj imamo primer na primer, ko smo dajali v PKP, mislim da ena, študentom določeno nadomestilo, smo ocenili, koliko naj bi bil finančni učinek tega, ampak ker se je prijavilo, prijavo, govorim samo o vlogi, prijavi, ime in priimek in številka transakcijskega računa, bistveno manj študentov, kot smo načrtovali, zaradi tega je tudi, in kolikor je študentov dejansko, zaradi tega je ta znesek toliko nižji.   In zaradi tega seveda to ne pomeni, da je zdaj ta denar šel v nič, ampak tukaj so čisto realne ocene na realnih predpostavkah. Kot finančni minister pa moram upoštevati, bom rekel, tisti optimum ali pa tisto verjetnost, ki je lahko verjetna. In da ne pride do tega, da bi bil kakšen znesek večji, kot je načrtovano. Zaradi tega potem pride do razlik med realizacijo in med ocenami, o katerih govorimo. Dal sem zelo enostaven primer, kot simboličen prikaz tega, kaj se lahko zgodi. Tukaj ukrepi so še vedno na podlagi prijave in na podlagi določenih kriterijev, števila delovnih mest, števila delavcev, če govorimo o fiksnih stroških, višina prometa. Od tega je dejansko potem tudi to odvisno.   Ampak ti kriteriji so strokovni, strokovna komisija jih je pripravila, ki pomaga tej vlada. Tako da s tega zornega kota je ta zadeva seveda takšna, kakor je. Zdaj, katerokoli spremembo, zaradi tega ker so bili pač uporabljeni nekateri izrazi, ki mislim, da enostavno niso resnični. Na primer suženjsko delo. Glejte, nihče nobenega suženjskega dela ne uvaja. Jaz razumem popolnoma pravico svobode govora, vendar sem dolžan tudi opozoriti na to, če gre za neko netočnost. Še posebej, če se potem neke besede ponavljajo in potem bo nekdo mislil, da je res nekaj takega. Tukaj gre enostavno za to, da pač če je nekdo nezaposlen, potem z zakonom je določeno, da če mu je na razpolago dano delo, da ga pač mora prevzeti. To seveda ne pomeni, da ne more on iskati še naprej druge službe. To ne pomeni, da ne more sam iskati primernejšega poklica. Ampak v bistvu mu je tukaj dana služba. In ne vem, kaj je tukaj napačnega.        Ne vem v čem je tukaj suženjsko delo, če mu je dana služba. Mislim, da je prvo pač to, da bi moral biti zadovoljen nekdo, da je dobil službo, če govorimo o tem. Če pa sedaj to obrnemo, da mora to vzeti, ampak bo lahko še naprej iskal službo, drugo, primernejšo, bolje plačano itd. Tako mislim, da se pač tako svet vrti. Tukaj ne gre za nobeno tovrstno dejavnost. In to ima večina držav, tudi demokratičnih, dejansko to.   Potem imamo seveda neko splošno stališče do tega, da je storitveni sektor pozabljen. Vedno rečem, da storitveni sektor je tukaj najbolj prizadet in zaradi tega so vsi ukrepi namenjeni tudi storitvenemu sektorju in tudi strukturi zaposlenih, strukturi delovnih procesov v gostinstvu, v turizmu itd., da ta storitveni sektor lahko dobi čimveč in da se ga ohrani pri življenju. Vedno se bo pa našel, se strinjam, nek primer, ki ga bo zakon izvzel ali vključil notri. Tudi za tiste, ki v lanskem letu niso toliko poslovali, bo poskrbljeno. In sedaj na podlagi enega primera seveda gledati cel zakon, poglejte, vse rešitve je težko. Mi se bomo prilagali kolikor se lahko v okviru zakonskih možnosti tudi lahko. Vse službe, ki bodo to dejansko preverjale.   Tako da s tega zornega kota se zavedamo in večkrat tudi poudarjamo, da je storitveni sektor tisti, če želite bolj natančno, turizem, gostinstvo, transport, hotelirstvo itd. Da primerjamo tudi ta sektor z letom 2019, primerjamo statistično. Ta sektor bo potreboval dalj časa, da bo prišel na raven leta 2019 tudi če gledamo mednarodne prevoze in če gledate kaj svetovni letalski prevozniki pravijo oziroma koliko milijard bodo potrebovali, da bodo opravljali tako frekventen prevoz, kot so ga leta 2019 in na kakšen način. Morda v naslednjih letih temu ne bo tako. Pa ne zaradi tega, ker ne bi hotela ta Vlada to, ampak zaradi tega, ker so to učinki pandemije na svetovni ravni in na evropski ravni. Mi nismo tukaj edini in zavedamo se zaradi drugega vala, da bo okrevanje kasnejše, da se bo okrevanje preložilo v leto 2021, čeprav je bila cela Evropa na dobri poti, da bi se to zgodilo koncem leta 2020. To se ne more zgoditi. Takšna je dejanska situacija in o tem govorijo vsi, če želite in vsi sprejemajo določene ukrepe.   Ti ukrepi, ki jih sprejema ta Vlada in jih predlaga Državnemu zboru v sprejem, so osredotočeni na to, da podjetja dobijo neposredno pomoč, čimveč neposredne pomoči. Ali preko tega, da se plačujejo delavci, da se plačujejo plače, po domače povedano, ali preko tega, da se plačujejo določeni stroški.   V eni izmed prejšnjih razprav je opozicija zahtevala plačila fiksnih stroškov. Spominjam se teh razprav, ko je bilo govora o plačilu najemnin in podobnih zadev. Sedaj to uresničujemo. Iz tistih razprav. Deloma. Ne rečem, da gre za popolnost, ampak še enkrat, podjetjem ni treba plačevati za delavce plače, če stojijo, ni jim treba plačevati prispevkov, imajo odlok davkov in prispevkov, imajo odlog plačila kreditov in plačujejo se jim fiksni stroški. Tako nekoliko poenostavljeno povedano. Tako variabilnih kot fiksnih stroškov.   Seveda lahko vsak reče za vsako dejavnost ali je to za vsako podjetje pravi znesek ali ni pravi znesek, ali bo nekdo dobil celo preveč, drugi premalo itd. Težko pa si predstavljam in težko si seveda predstavljam kaj bi odgovoril na kritiko opozicije, če bi         podjetja pošiljala izplačevalcu račune za posamezne račune za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ali pa položnice, no, da bom bolj točen, pa za najemnine in za plačilo komunalnih storitev in elektrike in tako naprej in potem bi nekdo tam izračunaval in tako naprej. Tukaj je sigurno vprašanje med enostavnostjo na eni strani in na drugi strani med tem, da administrativno enostavnostjo in med tem, koliko natančno potem vsak dobi.   Jaz seveda, če pogledamo zdaj te ekonomske in gospodarske ukrepe, ki jih tukaj dajemo in ki so vsi skupaj ocenjeni na milijardo evrov in tudi povedal sem, kateri ukrepi so tukaj največ, so seveda tudi še drugi ukrepi, ki dejansko preprečujejo širjenja virusa. Preprečujejo dejanja, ki bi povzročila širjenje virusov. Ob tem se popolnoma zavedam, da smo na področju človekovih pravic in popolnoma priznam človekovo pravico o tem, da ima svobodo govora, svobodo združevanja in pravico do zdravega okolja in pravico do zdravja, tudi to je človekova pravica. V 72. členu Ustave je ta človekova pravica, bom rekel tudi ustavno normirana. In v času epidemije se je treba seveda vprašati ali, bom rekel, če omejimo tisto, kar se omejuje v 59. členu, to se pravi javni poziv h kršitvi predpisov in odredb, s katerimi se omejuje razširjanje nalezljivih bolezni, o tem govori ta člen, in če mi takšna zbiranja oziroma takšne pozive na nek način oziroma sankcioniramo in ne zdaj kar avtomatično s 15 tisoč evri, ampak v razponu od 1500 do 15 tisoč evrov, to je predlog v 59. členu, ali s tem dejansko ne preprečimo širjenja virusa in s tem zaščitimo ljudi, ki imajo pravico do zdravega življenjskega okolja in do zdravja. Ali s tem ne zaščitimo zdrave ljudi, da tisti, ki pa poziva javno h kršitvi takih predpisov, bi lahko to delal in s tem seveda potencialno tudi razširjal ta virus. Govorimo o človekovih pravicah, o različnih človekovih pravicah, ki so mednarodno priznane. Zdaj tukaj jaz mislim, da v tej situaciji, ko imamo epidemijo, ko imamo virus, moramo zaščititi zdrave ljudi. Jaz mislim, da je to osnovna zadeva, da zaščitimo zdrave ljudi - in s tem to dejansko delamo, po mojem osebnem mnenju. To delajo tudi nekatere druge države, t.i. demokratične države, o katerih vsi govorimo, da so demokratične države. Na primer Francija, na primer Velika Britanija, kjer imajo stare demokracije, t.i. stare demokracije. Delajo tudi v drugih državah. In mi tukaj govorimo o razponu. Vi vsi tukaj govorite o maksimalnem znesku, mi govorimo o razponu. Nekateri govorite celo o kaznivih dejanjih, mi govorimo o prekrških v tem zakonu, govorim kot vlada.   Tako, da s tega zornega kota je seveda treba ljudem predočiti tisto, kar dejansko tukaj piše. Treba je biti tudi, jaz mislim, nekoliko bolj točen pri tem. Jaz citiram iz zakona, kaj piše.   In mi smo dolžni zaščititi zdravje ljudi - v tem trenutku ja - in preprečiti, da bi kdorkoli namenoma vplival na to, da bi to zdravje enostavno prišlo do tega, da ljudje nebi imeli zaščite glede zdravja. Zaradi tega so tudi, bom rekel ti členi.         Jaz mislim, da tukaj ljudje računajo na to, da se država poskrbi tudi za to, da se zaščiti njihovo zdravje.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Najprej imamo postopkovni predlog, dr. Franc Trček, izvolite.
Ja, hvala za besedo.   Glejte, situacija je nekoliko čudna. Saj finančni minister, izhajajoč iz točk 14. člena Ustave, ni njegova pristojnost, pa tudi z vsem dolžnim spoštovanjem do njega, ni strokovnjak za problematiko zdravstva in zdravja, pa tudi za kaznovalno politiko ne. Mislim, če že, potem naj pridejo iz Vlade dotična ministrica in dotični minister in naj to razlagajo. Dajmo bit ustavno-parlamentarna demokracija. Postopkovni predlog.
Ja, hvala lepa. Zdaj, v skladu s Poslovnikom Vlado predstavlja minister in danes imamo tukaj gospoda ministra Širclja, tako da drugega ne morem storiti v skladu s Poslovnikom.   Zdaj pa nadaljujemo, najprej z repliko. Gospod Paulič, imate besedo, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.   Ja, gospod minister, v uvodni razpravi ste omenili, da zakon vsebuje en zelo pomemben člen, ki govori o kritju stroškov, in da bodo kriti vsi stroški, vsi fiksni stroški. Zdaj, v vaši zadnji razpravi ste, če sem jaz prav razumel, to trditev omilili, da se bo krilo delne, del fiksnih stroškov. In tudi po moji oceni se bo s tem vašim predlogom pokrilo dobra polovica fiksnih stroškov. In težava je ta, ki sem jo omenil že v razpravi, da se v en koš meče podjetja, ki so zaprta z odlokom države, in tista, ki delujejo na trgu, pa delujejo težje.   In zato smo mi predlagali pač določilo, da se tem podjetjem, ki so zaprta z odlokom države, povrne vse fiksne stroške. In rešitev je zelo enostavna. Lahko ta podjetja zaprosijo za kritje fiksnih stroškov najprej po vašem predlogu, dobijo povrnjeno dobro polovico, in kasneje dokazujejo dejanske stroške in se jim razlika plača kasneje. Zelo enostavna rešitev. Treba je pa tudi vseeno se ozreti na sosednje države, Avstrija je to rešila še bolj enostavno. Rešila je na način, da se podjetju vrne procent lanskoletnih prihodkov in oni s tem denarjem pokrijejo vse svoje stroške. Bistveno bolj enostavna rešitev in bistveno hitrejša.
Hvala lepa.   Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa.   Še enkrat. Zdaj, jaz dopuščam seveda tudi takšno rešitev, ki ste jo vi predlagali. Dopuščam v smislu, da je to ena izmed možnih rešitev. Tudi o tem smo veliko razpravljali. Še enkrat, v tem trenutku smo šli na enostavnost, tudi na podlagi priporočila strokovne skupine in na podlagi tega, da smo ločili ta podjetja v dve skupini. Skratka, tista, ki jim je promet upadel oziroma prihodki upadli za več kot 70 %, in na tiste, kot za manj od 70 %. In zdaj amandma je bil tudi sprejet več kot za 30 %.   Tako da zaenkrat predlagamo tako rešitev tudi zaradi tega, da se to enostavno hitro naredi, bomo pa to proučevali in če bo kakršen koli ukrep, bom rekel, treba popraviti ali dopolniti ali karkoli, se bo seveda tudi dopolnil.   Hvala.
Hvala lepa.   Vidim, da je interes za razpravo, zato začenjam listo za prijavo. Prosim, prijavite se. Imamo 12 prijavljenih razpravljavcev. Prvi dobi besedo gospod Marko Bandelli, pripravi se mag. Dejan Židan.   Izvolite.
Hvala, predsednica.   Jaz bom začel smo s tem, da v 6 protikoronskih paketih od 240 amandmajev opozicije govorim, ni bil sprejet niti en. In mislim, da ta podatek pove že veliko        Zdaj dobimo pa pred eno uro sporočilo predsednika Vlade naj podamo predloge za sedmi koronski paket, da naj pomagamo tudi pri temu. Pol se jaz sprašujem koga ima človek za norca. Po 260-ih amandmajev opozicije, ki dajemo vedno našo roko vsakomur od vas, pametnih amandmajev, nam pove, da v sedmem korona paketu nas želi povabiti zraven. Mislim nimam besed.   V šest zakonskih paketih naj bi reševal, naj bi reševali posamezne gospodarske in prizadete dejavnosti. Tako naj bi bil ta šesti paket. Osebno, kot veste minister, sem bil vedno skeptik od prvega naprej in še vedno sem. Seveda se pomaga in sem tudi zelo zadovoljen, da smo s temi paketi rešili marsikatero podjetje, ampak večje podjetje in katera so še vedno problematično in v problemih so pa mala in mikro podjetja, katera teh ukrepov ne morejo na noben način koristiti. Še vedno se praktično oskrbujejo iz lastnih sredstev, ampak tudi ta lastna sredstva pohajajo. In kaj bo potem. Bo pa tista kriza, katero sem napovedoval januarja, februarja, ko boste videli koliko bo brezposelnih in to vam garantiram, da bodo. Iz izkušnje, lastne izkušnje.  Zdaj delovna nadomestitev fiksnih stroškov in prav o tem sem razpravljal v ponedeljek, če se spomnite in sem zelo zadovoljen, da je verjetno Vlada uslišala nekaj tudi mojih apelov, prav s tem, da zniža iz 40 procentov na 30 procentov izpad za pridobitev nadomestil v upravičenem obdobju. To sem jaz na veliko in na široko govoril o temu. To govorimo o 110. členu zakona. Jaz ponavljam še enkrat prav na hitro, da upam, ker na tak način lahko pade na uho malo več, kot bi moralo. Še vedno pogrešam prave, konkretne ukrepe za mikro in mala podjetja, saj so ta po mojem mnenju res resnično najbolj tepena in tvegajo bankrot. Te tvegajo bankrot, spoštovani minister. Ne morejo koristiti krajši delovni urnik, to vi veste. Ne morejo. Ne morejo delati od doma, marsikateri ne more, ker niso to uradniki. Ne morejo izkoristiti možnosti tudi krajšega delovnega tedna, kakor je bilo enkrat na začetku /nerazumljivo/ tudi to ne morejo. In tako da so, je usoda njihova na vrvici.  Zdaj pol zanimivo je, da je Vlada omogočila prehod meje. To sem vam omenil tudi /nerazumljivo/, ampak je lepo, da slišijo tudi naši gledalci in poslušalci. Vlada je omogočila prehod meje za dve uri po nakupih. To je čista diskriminacija lastnega gospodarstva. Čista diskriminacija lastnega gospodarstva. Zaprla je obrtne dejavnosti in trgovine na splošno in jih pošilja po nakupih v tujino. Kje je tu logika. Povejte vi meni kje je tu logika. Kje je tu logika. Mi zapremo naše trgovine, obmejne trgovine, vse kar je treba in damo možnost 2 uri, da gredo k frizerju na drugi kraj meje, da gredo po trgovinah, pohištvo, tehniko, tehnološke, vse kar pač tukaj mi imamo v tem trenutku zaprto. To je zelo pametno s strani Vlade, resnično dobra poteza.  Zdaj mi smo predlagali kar nekaj amandmajev. Strokovne službe so jih zavrnile ter ocenile, da smo posegali v vsebino zakona. Ob istem pa vidimo koliko amandmajev vaših iz koalicije so pa brez kakršnekoli težave so vrinile, če bi tako rekli v zakon. Predvsem take člene, ki so nečloveški po mojem mnenju, tudi škodljivi. Škodljivi za populacijo, za tiste ljudi, ki praktično pošteno izkažejo nestrinjanje s to Vlado in to veste. Govorim o 59. členu, ki nekaj sem slišal, da se nekaj spreminja, ampak še vedno, če bomo samo znižali iz 15 tisoč na 5 tisoč, kar je tu osnova, nismo rešili popolnoma nič absolutno. Veste, vaša kampanja je bila zelo zanimiva. Vaša kampanja, kadar ste bili v fazi volitev in mi smo tudi ta amandma dali na mizo, upokojencem z nizko pokojnino bomo vsako leto zagotovili božičnico v višini 500 evrov. Zdaj mi ta amandma smo ga dali, ampak žal tudi ta praktično je presegel te dovoljenje, vsebino, če bi tako rekel. Zakon je bil pol odvrnjen. Veste kaj piše spodaj to, opozorilo, ker je na oblasti reciklirana leva Vlada od nadvladne stranke Levica.     ŠZ) – 14.30    Upokojenci do nadaljnjega ne bodo dobili božičnice. To je vaš list. Do nadaljnjega ne bodo dobili božičnice. Zdaj je pa šansa bila, da damo tudi upokojencem božičnico, ker res glih toliko da pridejo do konca meseca, če tako rečemo. Ampak to vidite. Jaz mislim to je eklatanten primer. Zdaj ste imeli to pokazati, saj ste pomagali vsem in / nerazumljivo/. Ampak to je dokaz, če se eno govori, drugo pa dela. V tem smislu.   Zdaj, glejte, prej mi je danes zjutraj omenil nekaj o cepivih. Nič nisem videl notri v zakonu v šestem paketu, če je še kaj počasi spreminja in je kaj nakazanega v zakonu v tem smislu, tudi glede cepiv. Mi smo bili tukaj, jaz sem čakal tudi nekaj govora o tem. Jaz sem tudi dal kar nekaj poslanskih vprašanja glede tega. Sem dobil pa take odgovore, da je boljše, da jih ne povem javno tukaj, ker so bile res / nerazumljivo/, kaj to tebe briga, naredi kar češ, ukvarjaj se z stanjem. Ampak jaz sem tukaj zato, da vprašam, ker ljudje sprašujejo mene. In če ne daste vi odgovora, moramo poslanci vprašati enostavno. Moramo vprašati. Ampak odgovorov ne dobimo.   Toliko kar se tega tiče. Slišal sem nekaj o nekih podjetij sem že zaslutil, tudi na televiziji so že povedali, praktično da nekatera podjetja bodo morala že vračati denar. Zelo zanimivo. To je podjetje Lunos na primer, da vam dam takoj primer, ki je padla v težave, ki je tista ki je razvila, ki je zaposlovala ljudi in vse naredila in še vedno zaposluje in kar je treba. Ampak ni dosegla tistih parametrov, ki ste jih vi zahtevali, tako da zdaj bo mogla 50 tisoč evrov tudi vračati. Tako so povedali. Zdaj ne vem če je res, bomo videli kaj bo. Največja zanimivost pa je to, da Avstrija veste največji napor vlaga predvsem in samo v podjetništvo. In da visoka nadomestila gospodarstvu, pa brez birokratskih ovir. Sam imam primer o 50 tisoč evrov, preko SID banke, na drugo banko, da so čakali tri mesece dokumentacijo. V tem smo mi pa zelo švoh. Pošteno povedano. Tukaj morate nekaj narediti. Pa ste se hvalili o debirokratizaciji in upam, da ta debirokratizacija bo počasi prišla.   Včeraj je Beovićeva pa zame osebno z eno sramotno izjavo, da za izgubo službe je krivo druženje ljudi. A ste vi normalni? Ljudje so zgubili službo zaradi tega, ker so nekateri se družili. Mislim, veste jaz vam povem kaj. Krivo je samo zato, ker ste praktično blindirali, ustavili podjetja, obrtnike, trgovine in življenje. Samo zato. In veste zakaj ste to naredili? Vam povem tudi razlog. Ker niste pravočasno zaustavili širjenje pandemije, predvsem v tistih kategorijah, v tistih domovih za ostarele, kjer je največja koncentracija vsega tega. 2200 oseb je v domovih. In veste kaj je. Kadar je bila razglašena prva epidemija, ko ste toliko pljuvali po prejšnji vladi in potem po Šarcu, je bilo 74 umrlih v domovih za ostarele. Danes jih je 574. Zdaj povejte mi, koliko ste bili uspešni. Danes v domovih za ostarele jih je 574. Verjetno danes je že kakšen več. In zame to, oprostite če vam povem, zaradi inkompetence in niste ukrepali pravočasno in zato imamo sedaj gospodarstvo na kolenih.   Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa.  K besedi se je prijavil gospod minister. Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednica za besedo in hvala tudi za razlago Poslovnika Državnega zbora, s katerim ste mi dovolili, da lahko razpravljamo o vseh vprašanjih, čeprav kot minister za finance in predstavnik vlade tudi če se neposredno ne nanašajo na finance, posredno pa vsekakor se.  Zdaj jaz bi tukaj odgovoril gospodu Bandelliju, poslancu Bandellliju. Odgovoril sem mu že včeraj ali predvčerajšnim na Odboru za finance, glede komu se dopušča možnost, da gre v trgovino v sosednjo državo. Tistemu, ki v občini, ki je obmejna občina nima trgovine oziroma lekarne. In je seveda verjetno bližje, da gre po nakup zdravil v lekarno v sosednjo državo, kot na primer, da bi potrošil zelo veliko časa, denarja in tako naprej, da bi šel v občino v državi in to za dve uri.         Tako, da tukaj ni zdaj vprašanje o tem, da se odpira nekaterim in da se, bom rekel omogoča nakup v tujini in tako naprej, tukaj je predvsem imamo pred očmi socialni položaj tega posameznika, ki na primer potrebuje zdravila in mu je bližja lekarna v sosednji državi kot v neki občini v državi. Samo za to gre, samo za to gre in za nobene velike nakupe in tako naprej v dveh urah in tako naprej.   Zdaj omenili ste božičnico in kako je ni v PKP6. Glejte, je še PKP7 in mislim, da se 29. 12. izplačuje pokojnina v mesecu decembru. Tako, da dajmo še malo počakati. Dajmo še malo počakati tudi o tem, no. Tudi s temi znaki, kako. Smo pa že dali tistim upokojencem, ki so v najslabšem ali pa v slabšem položaju, v slabšem socialnem položaju, smo jim dali določen znesek denarja glede na pokojnino, ki jo imajo. In mislim, da bi bilo prav, po mojem osebnem mnenju, da se to naredi tudi za božič oziroma novo leto, vsaj nekaterim.  Dovolite mi še, da omenim oziroma dam odgovore na nekatera vprašanja, ki ste jih postavili prej, ko ste zagovarjali stališče poslanskih ksupin oziroma predstavljali stališče poslanskih skupin glede tabličnih računalnikov. Prvič, je to v, in vaša stranka SAB predlaga nakup tabličnih računalnikov on tako naprej. Ta določba je že v zakonu in tudi v proračunih, rebalansu proračuna za leto 2020, za leto 2021 in tako naprej. Tako, da vašega cenjenega predloga ne moremo sprejeti, ker ga v bistvu že vključujejo dokumenti tako proračunski kot tudi PKP6. Razmišljamo seveda tudi, sem v stiku z ministrom za infrastrukturo o vprašanju upravičenosti podaljšanja vinjete predvsem z zornega kota, da ljudje ne morejo poslovati oziroma ne morejo se prosto gibati iz občine v občino. Tako, da hvala tudi za ta namig oziroma ta predlog.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Replika gospod Bandelli.  Izvolite.
Sekunda samo, res.  Ja, kar ste mi povedali, sem zadovoljen. Hvala. Ne vem, zakaj niste sprejeli že zdaj amandmaja glede vinjete, ste ga tako prav zavrnili.   Ampak mene zanima nekaj drugega, jaz imam prav res vprašanje, minister, kar ste zdaj govorili, samo eno vprašanje. A mi poveste lahko, če v Novi Gorici družini crkne, po domače povedano, pralni stroj, ga lahko gre iskat v staro Gorico, na drugi kraj? Povejte mi. To je zdaj to vprašanje, kar je.   Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Naslednji je na vrsti mag. Dejan Židan, pripravi se gospa Violeta Tomić. / nemir v dvorani/  Pa samo trenutek, če...
Nebi rad motil ne gospe Irglove ne gospoda Badellija.
Ja. Prosim, če dovolite.
Imam besedo, če lahko?
Izvolite, mag. Židan.
Potem pa najlepša hvala. Spoštovana podpredsednica, gospod minister, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni lepo pozdravljeni.   Štiri točke, štiri dejstva bi rad povedal ob današnji razpravi. Nekateri to imenujete PKP6, jaz bom kar povedal korona 6 zakon.  Kot prvo, dejstvo je, da se o tem pogovarjamo zato, da pomagamo ljudem, pomagamo gospodarstvu, družbi kot celoti zaradi epidemije. Tu mislim, da je soglasje prisotno. In da pomagamo tudi zaradi neuspelih ukrepov vladajočih, kjer pa mislim, da bo soglasje samo na sredini in na levi strani tega parlamenta.   Moram povedati, da danes pa imam izjemno slabe občutke, gospod minister. To, da pridete v ta parlament, še preden pridete v zakon, da že govorite na vladi »ja, sa bomo prišli še z novim«, torej s sedemko. Torej preden smo dobili šestko, korona šestko v parlament, obljubljate še sedemko. To pomeni, da vaš pristop ne more biti sistematičen, ne more biti analitičen, da je neke vrste »hajduški« in pogosto se tudi dogaja, da informacije na vladi so zjutraj drugačne kakor zvečer istega dne. Sedaj pa zakaj je to pomembno, spoštovani in spoštovane.         Pravna nestabilnost je resna grožnja v vsaki državi, in vi jo to povzročate. In vse skupaj pa poglablja nezaupanje, ki je v naši državi preveč prisotno. Nezaupanje je tudi razlog, verjetno, da v tem trenutku ne obvladujemo epidemije, zato ker enostavno ljudje ne zaupajo temu, kaj predstavniki oblasti govorite oziroma kaj kažete s svojimi dejanji. In mi smo danes tukaj pri šestki, ob tem da ves čas tudi že govorimo o sedemki. To je enostavno grozljivo. A veste, kakšen občutek nam, ki smo opozicija, to daje? Da v bistvu bolj kot neki analitični sistematični pristop, ki je tako zelo potreben, je zbirka ukrepov, ki jih imate, delo a) seveda nekega razmisleka vas, ki ste, pa nič slabega nočem narediti ali pa povedati o tem razmisleku, 2.) da je verjetno posledica ljudi, ki vas obiskujejo, pa jim pač po nekih svojih močeh skušate pomagati, je pa to zelo oddaljeno od sistematičnega pristopa, in kot 3.), da želite pač na nek način pomagati svojim prijateljev, v narekovajih »Jambrekova univerza«. To seveda ne rešuje težav, to poglablja krizo v naši državi in to pomeni potencialno neracionalno trošenje ne samo milijonov, ampak tudi verjetno milijard, ki pa nam niso podarjene, spoštovane gospe in spoštovani gospodje.   Vse te milijarde, ki pridejo z vsakim koronazakonom, so tiste milijarde, ki jih bodo morali nekoč, bomo morali mi, pa naši otroci, mogoče celo vnuki nekoč vrniti. In vsaka od teh milijard bi morala biti 100 % racionalno investirana. Ne pa kar tako nekje. Pa še enkrat, da poslušate. Danes, ko sprejemamo šestko, se pogovarjamo o sedemki. To je meni nesprejemljivo. A ste kdaj poslušali razpravo v resnih parlamentih sosednjih evropskih držav? A ste kdaj poslušali, kako se tam pogovarjajo? Kako razmišljajo o ukrepih, ko pridejo, pridemo pa z močnih ukrepom, ki deluje. Ne pa, da recimo imamo pred sabo zakon, in potem dobivamo že pismo gospodarstvenikov, kjer nam na svojih primerih razlagajo, kako v resnici zakon ne bo deloval, podobno kot jamstvena shema iz prvega PKP-ja, pa je ta prvi bil še najbolj razmišljen. Imeli ste v bistvu eno zelo široko skupino, dosti je bilo tudi javne debate, celo nam ste dali enkrat možnost. Socialni demokrati smo pripravili predlog in ga fizično izročili tudi vašemu predsedniku vlade. Pa ni bil občutek, da je bilo to kakorkoli spoštovani, še manj pa upoštevano. Sedaj pa kar nekaj. Tega me je strah, zato ker to delate z milijardami, ki niso vaše.   Če grem naprej. jaz ne razumem, kako vas ni sram podtaknjencev. Kako vas ni sram podtaknjencev? Kaj vam pa je, da v bistvu z zakonom, ki more pomagati ljudem, gospodarstvu, družbi, inštitucijam, skušate spreminjati nekatera pravila šolskega sistema? Jaz ne pravim, da je vse, kakor je, sedaj da je dobro. V resnici tu nisem strokovnjak s tega področja. Ampak kakšno vezo ima to s korona šest? Ali pa drugo, česar se bojim še bolj, in moramo biti kot opozicija, pa verjamem tudi tisti, ki ste glas razuma v tej čudni koaliciji, zelo pozorni, da s podtaknjenci želite spreminjati temelje naše družbe. Saj, to da gremo v neko demokratično smer, v resnici ni od boga doma. In demokracija v resnici nikoli ni dokončno dosežena. Z vsakim korakom jo utrjujemo, se zanjo bojujemo ali pa jo izgubljamo. In z vsakim podtaknjencem, ki je tudi v tem zakonu, ko namesto vzgleda, spoštovanja do ljudi, želite vpeljati dodatno represijo, počnete nekaj, kar enostavno ni dostojno. Dopustno očitno je, če vam tako Zakonodajno-pravna služba parlamenta govori, ni pa dostojno.   Pa še nekaj mi leži na duši pa moram povedati. Gospod minister, jaz nikoli nisem dvomil o vaši dobronamernosti. Kolikor vas poznam, nikoli me nista zlagali, v vaših besedah pogosto tudi čutim neko osnovno prvinsko poštenje, pa celo spoštovanje do nas vseh, ki smo tukaj notri. Moram pa nekaj drugega povezati. A se spominjate prejšnjega tedna, ko smo bili priča odgovorom predsednika Vlade na poslanska vprašanja? Kjer je zopet govoril, dajmo sedaj sodelovati, sodelovati, kar sem razumel, zakaj govori. Stiska je bila tudi prejšnji teden neizmerna. Epidemija vam je ušla izpod nadzora. Gospodarstvo se lomi. Seveda je nekaj najbolj običajnega, dajmo iskati neko širšo soglasje, po domače, dajmo malo porazdeliti krivdo. Ampak mi smo bili pripravljeni,         cel teden smo se borili. Samo Socialni demokrati smo vložili 15 predlogov, skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami jih je bilo 50, a veste, da niti enega niso vaše poslanke in poslanci čutili potrebo, da se z nami pogovarjajo in ga sprejmejo, niti enega, 15 smo jih vložili sami, 35 skupaj. In bilo je celo nekaj optimizma, ker je bil v ponedeljek tako močno poudarjen ta impulz dajmo sodelovati, pa ponvno so bile to samo cinične besede. Danes ponovno, poglejte, ob desetih, spoštovani gospod minister, ne iz vaših ust, ampak iz ust vašega predsednika »dajmo sodelovati«. Jaz moram povedati, da sedaj je pa vse skupaj že malo žalostno in smešno. Sodelovanje vedno pokaže tisti, ki je močnejši, vedno mora narediti prvi korak. Ne besede, besed je preveč, besede zavajajo, besede povzročajo nezaupanja, korak je potrebno narediti.   Danes med temi podtaknjenci, ki jih bomo skušali odpraviti, so nekateri izjemno pomembni.   Prvič, ta sistem, v narekovajih, vaše univerze, univerze vašega prijatelja pod posebnimi pravili. Tu imate vso možnost, da to odmaknete, amandma je vložen.   Drugič, tudi danes imate možnost, da sprejmete naš amandma in da skupaj - skupaj, jaz vam dajem roko sodelovanja, skupaj – se pogovarjamo z našimi državljankami in državljani bodite previdni, nosite maske, fizična distanca, vse naredite, da se bolezen ne širi. Res sem pripravljen to z vami narediti, vendar ne na način, da boste vi danes sprejemali dodatne grožnje našim državljanom. To je pa napačno. Oboje hkrati ne gre. Ne morete graditi istočasno zaupanja in ljudem groziti.  Gospod minister, danes imate možnost. Če sprejmete dva amandmaja, ki sta tako zelo pomembna, torej ne privilegiran položaj univerzam vaših prijateljev, ne dodatne grožnje državljanom, ampak zgled in ponujena roka, boste z moje strani doživeli, da vašemu zakonu ne bom nasprotoval. Samo dve stvari morate narediti.  Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Hvala lepa tudi vam za razpravo.  Nadaljujemo. Naslednja ima besedo gospa Violeta Tomić, pripravi se gospod Marijan Pojbič.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.  Kot je že moj predhodnik omenil, v PKP6 imamo na mizi eno milijardo našega denarja. Našega, ki ga nimamo, ampak se bomo za njega zadolžili in ta denar bodo vračali zanamci, naši otroci in naši vnuki. Zato je vaša odgovornost pred Slovenijo in pred potomci enormna. In to ni denar koalicije, to ni denar SDS-a, to ni denar Janeza Janše, to je denar nas vseh državljanov in državljank. Zato je nedopustno, da delite denar tako arbitrarno v bistvu podjetjem, ki so blizu stranki SDS.  Pravite pomoč gospodarstvu. Vsakič znova zavrnete, od prvega do šestega PKP-ja, amandma opozicije, ki govori ohranimo delovna mesta, dokler neko podjetje dobiva pomoč od države, naj nebi še tri mesece po tem odpustil tega delavca. Niti enkrat niste sprejeli tega amandmaja in ob tem, da dobivajo pomoč, zelo visoko pomoč, mnogi delavci ostanejo na cesti. In to je popolnoma nerazumljivo, to je, ne vem, kako ne sprejmete tega, kajti res ne morem razumeti. Po drugi strani Janez Janša tukajle je stal in spet govoril »mi smo odprti za sodelovanje; če imate kakšne dobre predloge, nam jih kar dajte«. / smeh v dvorani/ Ej, pa vi se norca delate iz nas. Pa ne samo iz nas, ki tukaj sedimo, res iz državljanov. Koliko smo predlagali, kolegi so prej rekli 240 amandmajev je dala opozicija, samo v PKP6 50 - niti eden ni bil vreden, da sploh razmislite o njem, kajti vi samo gumb pritisnete proti. In nekateri so bili pa zavrnjeni kot nedopustni. Zdaj koalicija je sicer na svoj lastni zakon vložila 105 amandmajev. Kakšen je to zakon, da ga sami amandmirate pri vsakem členu? In popolnoma neokusno         je poslušati poslance koalicije, ki se vse vprek zahvaljujejo trgovkam, trgovcem, zdravstvenim delavcem, delavkam, plačila jim pa ne bi dali za to. Od hvale, veste, se v lonec ne da nič. Zdravstveni delavci, zaposleni v DSD-ju, skratka, smo predlagali 85 % (?) neobdavčenega dodatka. Amandma je bil zavrnjen. Ob tem, da veste, da vas je drugi val epidemije našel popolnoma nepripravljene in da niste ne prostorsko ne kadrovsko okrepili zdravstvenega sektorja.   Skratka, zdravstveni delavci izgorevajo in seveda ogrožajo svoje zdravje in zdravje svojih družin. In naj vam preberem; Kacin govori eno, vaš govornik vlade, mladi zdravniki pa so rekli, da so popolnoma drugačne razmere, kot razlaga Kacin. Razmere v bolnišnicah in kovidnih ambulantah so nevzdržne. Merila za hospitalizacijo se višajo iz dneva v dan. Mnoge obolele, ki bi resnično potrebovali sprejem v bolnišnico, pošiljamo domov z navodili, kako ravnati, če se stanje še dodatno poslabša. Reševalci prevažajo bolnike iz ene regije v drugo in iščejo še zadnje proste postelje. Ob tem ostajajo celotne regije sredi noči brez reševalnih vozil in reševalcev, so povedali mladi zdravniki.   In potem, včeraj je NIJZ odkril, mislim, oprostite, jaz res, minister, midva se poznava nekaj časa in se kar dobro razumeva, vendar tole, ustavna pravica do zdravja, človekova pravica, in vi bi zaradi tega sankcionirali te, ki izražajo nasprotovanje tej vladi. Mislim, to je popolnoma nedopustno. Včeraj je NIJZ razkril, kaj je glavni vir okužb. Ja, pa mislim, da vi to veste. In res mislim, da govorite drugače od tega, kar je res, ne vem, to je res slaba karma. Skratka, NIJZ je za pretekli teden rekel, 900 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, od katerih 70 % še vedno dela. Vlada pa s prstom kaže naokoli, kdo je kriv. Kacin je štel ljubljanske registracije na obali pa na Šmarni gori, mladi so bili krivi poleti, Beović je okrivila za izgubo delovnih mest zasebna druženja, ki pa so bila v 3 % vir. Skratka, zakaj ne kaznujete potem delodajalcev, ki zahtevajo, da zaposleni še vedno delajo, kljub temu da so mogoče celo bolni ali pa okuženi? Zato, ker pač mora stroj laufati.   Skratka, glejte, stvar je zaupanja, ukrepi so uspešni toliko, kolikor vam prebivalci zaupajo. In ne morejo vam zaupati, če boste dali 10 tisoč ali pa 15 tisoč kazni, če vidimo, ne vem, Kacina, ki hodi brez maske okoli, dr. Kreka, ki jo nosi pod brado, minister Logar, ki gre, ob tem da čaka na rezultate testiranja, najbrž ne preveč zdrav, kar v galerijo, gospod Koritnik gre k pedikerju in tako naprej. Mislim, državljani dobimo občutek, da gre dejansko za prvo in drugorazredne državljane. Pač tisti, ki bodo kaznovali vsakega, lahko delajo pa kar hočejo.   Skratka, medtem ko mnogi podjetniki, rečeno je že bilo, da so bila izpuščena mala in mikropodjetja, medtem ko mnogi podjetniki jemljejo kredite, da ohranijo nekaj zaposlenih, ko jemljejo kredite, da lahko plačajo najemnine in žal mnogi pridejo v tako hude stiske, da si vzamejo življenje, vemo, koliko je bilo samomorov v tem času, vlada cinično izenači verske uslužbence z s. p.-ji. Mislim, gladko jim nameni 700 evrov mesečnega univerzalnega dohodka, kar nas bo v treh mesecih stalo 1,9 milijona. Mi smo upali, da bo to umaknjeno, tako ste govorili, vendar očitno je nekdo še nad to vlado, ki odloča namesto vas. In tako vi financirate svoje ideološke podpornike oziroma volilno telo. Vsi drugi, prej smo omenjali industrijo srečanj, pa uprizoritvene dejavnosti,    ŠZ) – 14.55    pa ne morejo delati, vendar to ni pomembno. Pa omenjali smo Novo univerzo, ki bo letno prejela dva milijona našega denarja, skupnega denarja, kljub temu, da ne izpolnjuje zahtevanih standardov. Ampak to je fakulteta, ki je blizu SDS-u. In gre za razvrednotenje znanja. Univerza naj bi pokrivala štiri področja in seveda za Novo univerzo to ne velja. To je legalizirana korupcija.   Skratka, Janez Janša nas vsakih deset let, ko pride na oblast zadolži, okrepi svoje volilno telo, jih nagradi in potem jih deset let mi plavamo v tej kloaki v katero smo prišli. On pa preko svojih medijev diskreditira vse politične nasprotnike. In zato se Slovenija dejansko ne more premakniti nikamor. Zdaj na koncu se bom dotaknila teh podtaknjencev, ki so najhujši od vseh in to so ti novi prekrški oziroma globe, tam 10 tisoč evrov. Pa me, mislim to je popolnoma očitno, da gre predvsem za poskus kriminalizacije vsakršnega protesta proti avtoritarni vladi Janeza Janše. Vemo, da okužb tam ni bilo, vsi imajo varnostne razdalje in maske in enostavno gre samo za to, da nočete in se bojite vsakršnega protesta proti vladni politiki, ker taki politiki nasprotuje večina državljanov. V javnomnenjskih je tako in njihovo število se še veča. Zato skuša ta vlada preprečiti na vsak način vsakršne proteste, kajti ve, da večina komaj čaka konec SDS-ove vlade.   Skratka, med žaljenjem političnih nasprotnikov in družbenih manjšin se sama sklicuje na svobodo govora. In v imenu svobode govora vaši mediji pljuvajo po vseh, ki jim niso povšeči, tukaj bi pa samo kritiko sankcionirali, kar z 10 tisoč evrov. Skratka, veste dobro, da nihče ne more plačati take dragonske kazni. In kaj se bo zgodilo s temi, ki ne bodo plačali kazni. A jih boste deložirali iz stanovanj? Jih boste zapirali? Kaj boste počeli? Dajte se spomniti, kako bi bilo, če bi, ko je bil Janez v zaporu, pa so vaši pristaši protestirali pred sodišči in vršili pritisk na sodnike, če bi takrat prišli z vodnimi topovi in bi jih razpihali dol s pločnika ali pa vsakemu dali 10 tisoč evrov kazni. Veste, epidemije ni in ne sme biti nek izgovor za povečanje represije. Tako, da veste, jaz sem že pri obravnavi tega zakona primerjala tole vlado z vlado Čevšeškoja v Romuniji in dobro veste, kako je končal.   Hvala.
Podredsednica Tina Heferle
Hvala lepa.  Repliko najprej gospod Ferjan. Pa če se prej lahko malce umirimo vsi v dvorani. Najprej ima repliko gospod Ferjan. Izvolite.
Gospa podpredsednica, hvala za besedo.  Jaz bi samo gospe Violeti Tomić povedal, da razlika verjetno zakaj ni bilo vodnih topov, takrat ko se je protestiralo proti krivični in neustavni sodbi pred Vrhovnim sodiščem, v tem da takrat protestniki niso ali nismo metali petard pod policijo in tako naprej. Kar pa je kot smo lahko videli, danes živimo v 21. stoletju in lahko vsak, ki ima telefon to posname in objavi, kaj se je tam dogajalo. V tem je tista ključna razlika. Pa da ne bom predolg, se je že na nekaterih delovnih telesih tega Državnega zbora veliko o tem povedalo.  Hvala.
Hvala lepa.  Repliko ima še gospa Škrinjar. Izvolite.
Hvala.  Bi sicer želela povedala tisto, kar je povedal moj predhodnik, ampak je to nalogo že on opravil. Hvala kolega. Mi smo protestirali mirno, vljudno, disciplinirano. Protestirali smo proti neustavni, nezakoniti obtožbi, da so zaprli našega predsednika in nobenega izgreda ni bilo. Tukaj v teh protestih pa je bil ranjen policist, ranjen je bil         snemalec, poškodovana je bila imovina. To je bistvena razlika. seveda je tudi laž to, da gre za eno fakulteto, kar zadeva akreditacijo. Akreditacija je ocenjevanje in tukaj gre za štirinajst fakultet, ki imajo težavo zaradi te krize, ki je nastopila. To so majhne fakultete. Že ljubljanska fakulteta je potrebovala ob svojem nastanku 60 let, da je poleg štiri stolic naredila še peto stolico, 60 let. No, danes so sicer drug časi, pa vendarle so tudi drugi pogoji in za te fakultete je to težava. 14 jih je, vmes je tudi Fakulteta za fizioterapijo, fizioterapevte pa tudi nujno rabimo poleg drugega medicinskega kadra.  Hvala.
Hvala lepa.  Jaz bi samo vse razpravljavce opozorila, da je replika namenjena temu, da pojasnite v čemu niste bili razumljeni, ko ste razpravljali. Del vaše replike, gospa Škrinjar, to ni bilo, ampak vas nisem prekinjala, ker sem korektna. Naj pa to opozorilo velja za naprej.  Zdaj se je pa k besedi javil gospod minister.   Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovana podpredsednica, jaz moram nekatere trditve odgovoriti. Prvič bi rad povedal, da trditev, da se daje temeljni dohodek verski uslužbencem ni točna. Če pogledamo poročilo Odbora za finance in če pogledamo na stran 67, spoštovana poslanka, potem vidimo poglavje Začasni ukrepi za verske uslužbence. 114. člen črtan, 115. črtan, 116. črtan, 117. črtan, 118. črtan. Tako da se opravičujem, ampak vaša trditev vsaj glede tega in jaz mislim, da tudi kakšne druge trditve niso bile točne. Tukaj pač gledam 67 stran, tako da mislim, da je prav da tukaj govorimo o točnih podatkih.  Zdaj še enkrat zelo na kratko. Tukaj ne govorimo o tem, da bi prepovedovali združevanja ali karkoli, zbiranja ljudi kot take, ampak govorimo o tem, da se uvajajo kazni, ne v višini 15 tisoč evrov, to je maksimalna kazen, ampak od tisoč 500 do 15 tisoč tistim, ki javno pozivajo h kršitvi predpisov ali odredb. Ki so te kršitve oziroma ti predpisi so predpisani zato, da se omejuje razširjanje nalezljivih bolezni. Razširjanje nalezljivih bolezni med ljudmi in varujemo zdrave. Varujemo zdrave in varujemo zdravje ljudi v skladu z ustavno določbo 72. člena. In v skladu s človekovimi pravicami. Se pa strinjam z vami, da in zavedamo se tega z obema govorcema zdaj zadnjima, da milijarde niso naše in zaradi tega jih bomo še kako odgovorno tudi porabljali. In zaradi tega gledamo tudi na vsak evro, ko se zadolžujemo. Gledamo na to, da se zadolžimo po najugodnejših obrestnih merah, da se zadolžimo tako, da bodo učinki te zadolžitve čim manj slabi in da bomo zaradi tega imeli čim manj dolga oziroma stroškov dolga. In tega se dejansko zavedamo. To nam priznajo tudi nekateri drugi mednarodni strokovnjaki in        priznajo, priznana statistika. Pa če pogledate stroške zadolževanja, potem stroški zadolževanja padajo. To je plačilo obresti. Bistveno padajo po statistiki vsekakor iz leta v leto.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Repliko ima gospa Violeta Tomić, izvolite.
Bom replicirala vsem trem replikam.   Minister. Ostal je bistven člen, ki enači verske uslužbence s kulturnimi delavci.
Samo trenutek, gospa Tomić. Replicirate lahko samo ministru, ki je razpravljal.
Seveda ministru.
Ja, izvolite.
Ja, gospod Ferjan je tako in tako zlorabil repliko, ker ga nisem omenjala v svoji razpravi in bi samo rada rekla, da pravite, da varujete zdravje ljudi, minister. S pozivom preko interneta se ne ogroža zdravja ljudi in jaz verjamem, da zaenkrat še nikjer ni dokazano, da bi s klikom ali z enim deljenjem se virus širil. Ja, internetni virus, vendar ne virus covida, tako da prosim, bodimo korektni.   Petega novembra metanje petard, to pa moram reči, so bili ljudje, ki jih petkovi protestniki niso poznali. Kdo jih je poslal, bo raziskava, neodvisna, še ugotovila. In ko ste vi mirno vljudno, dostojno demonstrirali pred sodišči, spoštovani člani SDS-a, je bila kolateralna škoda samo to, da ste pretepli klošarja Tončka, pokojnega, ki je prejšnji mesec umrl, zato ker je rekel, da je Janez Janša lopov.
Hvala lepa.   Ja, gospa Škrinjar, bom opozorila tudi gospo Tomić. Če dovolite. Dajmo se vsi osredotočiti pri replikah na to, da pojasnimo, kako v svojih razpravah niste bili razumljeni. Če bomo nadaljevali s takimi replikami, vas bom mogla med samim izvajanjem prekiniti pa dajmo se vsi držati enih pravil raje.   Nadaljujemo, gospod Marijan Pojbič ima besedo, pripravi pa se mag. Marko Pogačnik. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.   Torej, najprej moram povedati, da se moram odzvati na razpravo kolegice Tomićeve, ker sem v razpravi imam to pravico, oziroma Levice. Danes nismo poslušali od njih čisto nič drugega kot demagogijo, ideologijo, hujskanje in podtikanje in laži. To je strategija Levice, za katero ne bom izgubljal časa, ker je škoda. Ker enostavno ni nek politični faktor, ki bi lahko na tak ali drugačen način odločala o tem, kako funkcionira ta država. Lahko ji samo škoduje in to dela. In to ve večina državljank in državljanov. In tudi na volitvah je to jasno pokazano. Verjemite mi. Ekstremiste nimajo radi nikjer. In Levica je v tem Državnem zboru čisti ekstremist. Čisti levičarski ekstremist. In s tem zaključujem z Levico.   Spoštovane kolegice in kolegi, jaz sem pričakoval, da bo ob tej razpravi in ob tem zakonu, o katerem danes govorimo, velika mera soglasja. Velika mera soglasja zato, ker v tem trenutku potrebujem rešitve. Zaposleni ali na čakanju, podjetja, obrtniki in vsi, ves ostali sistem v tej epidemiji potrebuje rešitve. In mi smo sprejeli pet, sedaj sprejemamo šestega, protikoronski zakon, s katerim pomagamo vsem skupinam, vsem podskupinam, vsem generacijam v naši družbi in naši državi. To delamo, to delamo s ciljem, to dela koalicija, to ne dela nobena posamična stranka. Tisti, ki ste pa imeli to možnost, pa takrat, ko je bilo najpomembneje, vržete puško v koruzo, bi bili radi danes najpomembnejši, pomembni in dajali nasvete, kako je treba v takih okoliščinah odreagirati.   Ne morem mimo določenih stvari, ki sem jih danes tukaj slišal, predvsem tukaj se moram v dveh stavkih odzvati na razpravo v LMŠ-ju, in sicer, slišal sem, med drugim je bilo povedano, da je razlika med vlado in stranko LMŠ, kot je napovedal gospod Golubović, o njej ne bom zdajle         izgubljal časa, ker se mi zdi, da je škoda. Povedal bom pa naslednje, ki pa je pomembno, je pa to, da je med vlado in stranko LMŠ razlika v tem, da ta vlada in ta koalicija dela. Dela noč in dan, rešuje probleme ljudi. Nikoli ne more vsega rešiti, ampak dela. Medtem ko je pa stranka LMŠ vrgla puško v koruzo takrat, ko je bilo najtežje. In Levica. Stranka LMŠ in Levica in oni dve sta krivi za stanje, kakršno se je zgodilo. Te vlade, taka kot je danes, nebi bilo, če tega nebi bilo. In ti dve stranki morata prevzeti odgovornost, ne pa soliti pamet nam, ki delamo noč in dan za to, da pomagamo ljudem in vsem tistim skupinam, o katerih sem sedaj govoril. Mi se še kako zavedamo, da moramo držati skupaj, da si moramo pomagati in zato sem tudi to razpravo na tak način začel. In ne morejo biti naše politične razlike pomembnejše od ciljev, ki jih moramo zasledovati, od problemov, ki jih imamo v stanju v državi, ki jih imamo, o epidemiji, ki se jo nismo mi izmislili, nihče izmed nas, ki tukaj sedimo, nobena državljanka in državljan naše države. Ta problem ima celotna Evropa, skoraj tričetrt sveta, ampak mi jo rešujemo v danih okoliščinah, kolikor je to pač mogoče. Se trudimo. Nikoli vseh stvari ne bomo mogli storiti tako kot od nas pričakujejo ljude, vendarle pa je ključno in pomembno, da vemo, kaj hočemo in da vemo, da moramo zaščititi v prvi vrsti zdravje ljudi.   In potem sem slišal od enega razpravljavca iz LMŠ-ja, ki je med drugim povedal, da so starši, ki nimajo dati otroke kam, ko morajo doma se z njimi učiti in tako dalje, v stiski. Seveda so. Tega se čisto vsi zavedamo tukaj, niti enega ni. Če bi bila katerakoli vlada tu v Državnem zboru, torej v Sloveniji, v tem trenutku, kaj mislite, kakšne izbire bi imela? Poglejte si sosednje države. Vsaka vlada bi morala začeti na nek način omejevati druženje ljudi in vse tisto, kar sodi zraven. Ali je to prav ali ni prav, je to v teh danih okoliščinah edina rešitev. Mi moramo na vsak način in če mi postavimo na tehtnico na eni strani izobraževanje ljudi in na drugi strani zdravje ljudi, povejte mi, kaj je v teh okoliščinah najbolj pomembno. Povejte kaj. In če vprašate družino, ko ima bolanega otroka ali pa zelo bolanega otroka, kaj je pripravljena katerakoli družina ne glede na politično barvo, za svojega otroka narediti. Čisto vse, kar je mogoče. Torej je zame, za vse družine v tej naši družbi, za vse politične opcije ključno in najpomembnejše zdravje ljudi. In temu moramo podrediti vse, kar je v tem trenutku na razpolago, da zaščitimo, da ne bodo bolnice pokale po šivih, da se nam ne bo dogajalo to, kar smo zdjale že skoraj blizu tega kljub temu, da je ta vlada delala vseh šest, sedem mesecev noč in dan. Noč in dan. In ta koalicija seveda. In ni nastopala demagoško in ni nastopala izključujoče, temveč je poskušala narediti vse, kar je mogoče, da bi pomagala ljudem, tako kot sem rekel, vsem skupinam, vsem generacijam. In je tudi skozi PK1, 2, 3, 4, 5 do tega trenutka pomagala, dokazano pomagala. Ljudje tega ne pozabijo. Prva vlada v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v nekem trenutku tudi bila pripravljena v takih okoliščinah pomagati tudi praktično vsem ranljivim skupinam. Vsem maksimalno pomagati nikoli ni mogoče, ker mi tudi imamo pač sredstva, ki jih imamo v proračunu, sposodimo si lahko toliko in toliko in so dejstva jasna. Mi v okviru tega moramo delovati in ta vlada v okviru tega deluje, ta koalicija v okviru tega deluje.   In ta PKP6 kaj dela? Mi se vsi zavedamo, da je gospodarstvo ključno. Če bomo obdržali pri življenju gospodarstvo in delovna mesta, bomo lahko govorili o socialni državi. Lahko bomo govorili o vsem tistem, kar pride za tem, najprej pa moramo biti sposobni ustvarjati in tudi plačati dolgove in vse tisto, kar sodi zraven. Mi se vsi tega, ki sedimo, vsaj v vladi, vladni koalicija, vlada tega zaveda. In delujemo tako in delujemo predvsem v korist in v dobro vseh in vsakogar, nikakor pa ne ločimo         ljudi na prvorazredne, drugorazredne, na privilegirane, neprivilegirane, na politično rdeče, zelene, rumene, kakršnekoli pač si kdo predstavlja, temveč za vse, ki živijo in ki so državljanke in državljani Republike Slovenije. To je cilj te vlade, skozi to zakonodajo, ne bom ponavljal, ker je gospod minister danes povedal, in predsednik vlade, gospod Janez Janša, čisto vse, kar je bilo potrebno. Povedal je, katere cilje zasledujemo, kaj da je tisto ključno, kar moramo zasledovati in povedal je tudi naslednje, ki je bilo danes precej ogorčenja z nekaterih strani, ker je pač vlada, ki razmišlja tudi korak dalje, kako je treba odreagirati tudi po tej krizi in zaradi tega je bil napovedan KPK-7. In nekateri ste si to razlagali in poskušali zlorabljati to zgodbo. Bilo je zelo jasno povedano čemu je namenjen, za kaj je namenjen in v katero smer gre, da prebudimo gospodarstvo, zdaj jo preživljamo, takrat jo pa moramo prebuditi in to je skupni cilj, moral bi biti skupni cilj vseh političnih opcij, ne pa demagogija, velike besede, še posebej pa hujskanje, hujskanje. In to je tisto najslabše, kar je mogoče. In danes mi se ne bi pogovarjali v tem zakonu o nobenih kaznih, če ne bi politične stranke javno hujskale, se vozile s kolesi, brez mask, poslanke in poslanci znotraj skupine. Če ne bi bilo metanja kock v policijo in vseh teh stvari, kar sem danes slišal, do tega ne bi prišlo. Da pa si nekdo poskuša tako pritlehno prisvojiti izjavo, da trdi, da je nekdo, ki je tako pritlehno obračunaval s policijo, uničeval Ljubljano, da je pa to nekdo, ki je padel z zraka ali pa ne vem od kod, pa je, glejte, laž od laži, laž na kubik.  Mi smo imeli veliko priložnost zdajle videti, kaj je gospod delal in nadlegoval gospoda Kreka. Kdo je ta človek? Vedno, vsepovsod je bil prisoten. Kdo ga financira? Gospod Čordić, če se ne motim, če je ta priimek pravilen, kdo ga financira? Ta narod, ki za njega dela. Slovenski narod, ki dela za minimalno plačo, slovenski upokojenci, ki dobijo penzije 400, 500, 600 evrov, za take ljudi, ki potem mečejo, ne vem, kaj delajo vse, nadlegujejo ljudi, nadlegujejo po ulici, da ne more pošten slovenski človek iti od točke A do točke B. pa, glejte, pa uničujejo Ljubljano. Ljubljana je naša. Mi jo skupaj financiramo, mi, tisti, ki ustvarjamo. Tudi jaz sem delal veliko, veliko let v realnem sektorju. Nočne, nedeljske, praznične in tako dalje. Tisti, ki tega niste dali skozi, bodite tiho, ker ne veste, kako se je treba v življenju boriti in kako je treba ustvarjati. Ampak nisem želel tega povedati, prosim vas, potem vsaj ne govorite neumnosti, laži, zavajanja, ne podpihujte, ne podtikajte in ne bodite pokvarjeni. Ne morete na račun te epidemije kovati politične točke. To je nedopustno, to je skrajno neprimerno in nesramno, ne glede na to, katera politična opcija je to, katera stranka je to, ker to je nedopustno.  V koaliciji, moram reči, jih lahko pohvalim, vse stranke, ki delujejo v koaliciji, zelo, zelo tvorno, tudi včasih v kakih zadevah pač moramo stališča oblikovati, ki so naša skupna, se tudi ne strinjamo v vsaki zadevi takoj. Ampak delujejo tvorno, odgovorno in predvsem v korist naših državljank in državljanov Republike Slovenije in ne delajo razlike med ljudmi. Zato pa kapo dol za vse te stranke, ki so v koaliciji, ki so, da ne bom rekel kaj imajo in hvala bogu, ljudje bodo dolgoročno in tudi sedaj so na njih ponosni. In večina ljudi podpira to koalicijo in nikakor ne podpira to, kar sem poslušal od strani Levice. To so floskule, to so laži, zavajanja in manipulacije. In to edino lahko obdrži, torej na oblasti v na politični ravni Levico, ki je do zdaj, odkar je stopila v Državni zbor pokazala, kako lahko, kako je, kako, katera stranka neprimerna, ker s svojimi dejanji škoduje razvoju te države in njene prihodnosti in to se ne sme dogajati, to, jaz sem prepričan, da bodo ljudje na naslednjih volitvah kaznovali. Zato sem ponosen na vse tiste, ki ste ta zakon pripravili, vlada in tudi vse poslanke in poslanci, ki boste danes ta 6. protikoronski zakon tudi podprli, ker je namenjen ljudem.         Ne enim, ne drugim, ampak državljankam in državljanom Republike Slovenije. V to verjamem, tej vladi zaupam, tej koaliciji zaupam in smo prepričani, da bomo to ladjo pripeljali do takrat, ko bodo nove volitve.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Repliko ima gospa Violeta Tomić. Izvolite.
Hvala.   Gospod Pojbič ima velike probleme z matematiko. 200 tisoč volivcev SDS-a ni večina, kaj počne milijon 800? Tej vladi Janeza Janše nasprotuje. Druga stvar. Pravite, delamo noč in dan, nekateri so si seveda nagarali v tem času precejšnje bogastvo. Mene zanima, kdo bo odgovarjal za tragično bilanco, kajti vsak drugi umrli za covidom, gospod Pojbič, je bil iz doma starejših. Imamo 19 tisoč ljudi v domu za starejše, in od tega je bilo okuženih 5 tisoč 460, kar je 30 % vseh starostnikov, veste. In ko pravite, da v prvi vrsti želite zaščititi ljudi, najprej zaščitite zdravje ljudi, ki je ustavna pravica, seveda smo velikokrat slišali danes, ampak zaščitite tam, kjer se okužbe širijo.   In samo še trenutek. Pravite triažiranje pacientov. Tukaj je treba zaščititi ljudi, kajti tukaj piše, gospa Renata Salecl, filozofinja, da se pojavljajo ideje, da naj bi najprej reševali mlade, ker imajo večjo možnost preživetja, da bi dajali prednost delavcem, ki opravljajo za družbo nujne poklice ali pa da bi o tem, komu dati prednost, odločal žreb. Prosim vas, tukaj je pa res veliko moralno vprašanje, in etično, kako boste reševali življenja. In samo to, več strokovnjakov nas opozarja na preveliko usmerjenost pozornosti v covid, kajti ugotavljajo nekatere države, s katerimi očitno ne komunicirate, da je statistično ob vsakem enem hospitaliziranem bolniku s covidom-19 ostalo brez obravnave 28 necovid bolnikov. In tukaj izgubljamo življenja. Zaščitite jih prosim, ne pa, da nam dajete podtaknjence v protikoronske pakete.
Hvala lepa.   Nadaljujemo z razpravo. Mag. Marko Pogačnik ima besedo, pripravi se gospod Vojko Starović. Izvolite.
Ja, spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi.   Lep pozdrav, zdaj še enkrat smo lahko prišli do spoznanja, da covid-19 ni nevarnost samo za zdravje, ampak da covid-19 je nevarnost tudi za gospodarstvo, ekonomijo in nenazadnje delovna mesta.   Zdaj, Vlada Janeza Janše je pripravila že šesti protikorona paket, šesti protikorona paket prinaša ključne zadeve predvsem za tiste najbolj ranljive skupine, ki jih je covid-19 najbolj prizadel. Jaz sem prepričan, da vsi ukrepi, ki se sprejemajo in ki so predlagani s strani vlade, gredo v smeri zajezitve širjenja virusa. In pa seveda pomoči ljudem in pa gospodarstvu.   Zdaj, ključne rešitve, ki jih predvideva paket šest, so, da se podaljšuje nadomestilo plače za čas čakanja na delo, odlok plačila obveznosti iz bančnih posojil za nadaljnjih 12 mesecev, finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada dohodka. Eden izmed ključnih zadev, noviteta, pa je, da se delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem. Topel obrok za učence in dijake socialno ogroženih družin med šolanjem na daljavo, financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti. Vrsta zadev.   Zdaj, tudi sam odbor, matično delovno telo, Odbor za finance je z amandmaji naredil določene korekture, določene spremembe, ki po mojem mnenju, bi rekel, sam paket še izboljšujejo, s tem da se, bi rekel, znižuje prag oziroma upad prihodkov za podjetja, ki bodo upravičene, potem za nadomestilo fiksnih stroškov iz 40 na 30 %, da bo subvencionirano čakanje na delo v višini 100 %, da se rešuje tukaj predvsem mala in srednja podjetja.     ŠZ) – 15.25    Jaz sem prepričan, da takšen paket je pravilen, da gre v pravo smer. Še enkrat bi rekel, se tukaj je dokazalo, da se vlada, bi rekel zaveda svoje odgovornosti in da se zaveda, bi rekel katere ukrepe v danes trenutku je potrebno sprejeti. Zdaj vsem tistim, ki tukaj oporekate, tem paketom in pa bi rekel da vlada ni naredila nič, bi jaz mogoče prebral samo nekaj številk, da je bi rekel vsi ti paketi so bili izrazito socialno usmerjeni in pa izrazito v pomoč gospodarstvu. Kajti glavni cilj vseh teh ukrepov je, da se ohrani delujoče gospodarstvo, da se ohranja podjetja, kajti brez podjetij tudi ne moremo imeti delovnih mest.   Zdaj do 19. novembra je bilo zaradi uveljavljenih paketov, protikoronskih od ena do pet, izplačanih za povračila nadomestila za plače v višini več kot 300 milijonov evrov, oprostila plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja v višini 124 milijonov, oprostitev plačil prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za več kot 430 milijonov evrov, izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka za več kot 82 milijonov evrov, enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v višini več kot 66 milijonov evrov, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, več kot 200 milijonov evrov. Zdaj te številke govorijo svoje in mislim, da številke ne lažejo in da vse tiste laži, zavajanja, ki so bile deležne s strani opozicijskih poslank in poslancev v zvezi s tem, da se ljudem ne pomaga, da se ne pomaga gospodarstvu, da se ne poskrbi za tiste, ki so v času covid-19 preveč obremenjeni. Mislim, da te številke govorijo svoje in da te številke povedo, da se ljudem pomaga.   Zdaj jaz res ne razumem ali pa verjetno opozicija ne razume in tukaj se vidi predvsem tisti del razlike med vlado Janeza Janše in pa to koalicijo in pa opozicijo, da ta vlada, bi rekel situacijo razume. Danes se, bi rekel norčujete iz zadev, predsednik vlade je napovedal, da je ta vlada napovedala, da koalicijski poslanci napovedujemo že paket sedem. Seveda ga in to je tudi prav, zato ker probleme rešujemo promptno in probleme rešujemo tekoče in se zavedamo, katere ukrepe je potrebno v danem trenutku sprejeti. Ta virus se ni ustavil, ta virus se širi. Iz dneva v dan imamo število okužb, ki so zaskrbljujoče, Evropa je med najbolj prizadetimi deli sveta in tukaj, bi rekel, se ne moremo sprenevedati. In prav je, da se sprejema paket sedem. Ukrepe je potrebno prilagajati sproti. Jaz sem prepričan, da 80 % državljank in državljanov Republike Slovenije upošteva in spoštuje ukrepe vlade. Ampak to še ni dovolj za zajezitev covid-19. Covid-19 pa ne izbira. Ne izbira med opozicijo, ne izbira med koalicijo, ne izbira med levico, desnico in tukaj je potrebno, bi rekel strniti vrste in pa predvsem storiti vse, da se ta covid-19 ustavi.   Zdaj ta vlada je dokazala, da zna poskrbeti za najbolj ranljive skupine, tudi v najbolj težkih trenutkih, da je prišlo tukaj do dviga pokojnin, da je z upokojence bilo poskrbljeno z izrednimi izplačili tistih z najnižjimi pokojninami, da se tukaj skrbi za gospodarstvo, da se skrbi za zaposlene. Nenazadnje, da so ukrepi vlade pravi, da so ustrezni je tudi poročilo bonitetne agencije Mudis, ki je bonitetno oceno Slovenije povišala za eno stopnjo. In s tem bi rekel izrazila tudi pozitiven signal vsem vlagateljem, da je Slovenija zaupanja vredna država. Kajti dejstvo je, ko bo covid premagan        bomo morali šele poskrbeti bi rekel za vse posledice, ki jih bo Covid-19 pustil oziroma jih je že pustil. Jaz sem prepričan, da bi bilo potrebno se pogovarjati v rešitvah, v problemih, ki jih Slovenija dejansko ima ne pa bi rekel napadati se kdo je za kakšno dejanje tukaj odgovoren in dejansko so ti napadi predvsem spolitizirani. Poglejte kolega Koprivc, ki se vmes oglašate, vi ste tisti, ki je tukaj v mesecu maju mahal z masko na prstu in pozival predsednika Državnega zbora, da se ta maškarada ustavi. Kolega Koprivc jaz mislim, da ste vi med zadnjimi v tem Državnem zboru, ko lahko očitate komu kaj. Dejstvo je, da bi se danes mogoče morali pogovarjati tudi o drugih stvareh. Pogled za v naprej vemo, da zdravstveni sistemi pokajo po šivih, da so zaposleni prekomerno obremenjeni, nihče se pa ne ukvarja, da imamo mi danes na Zavodu za brezposelne približno tisoč ljudi iz zdravstvene stroke, ki pa nočejo iti pomagati delati. To so problemi in jaz mislim, da je potrebno tudi v tej smeri razmišljati, zato bi se jaz v tem trenutku zahvalil predvsem zdravstvenim delavcem, tistim, ki delujejo v domovih za ostarele in pa predvsem tistih, ki so se odločili, da gredo na teren in da v tej krizni situaciji si pomagajo. Hvala tistim pa predvsem, ki tudi spoštujete ukrepe, ki so predpisani. Kolegica Tomić, to dvorano je zapustila, mislim da je omenila proteste, proteste pred sodišči, ki so se dogajali… Poglejte kolegica Tomić, ne morete proteste, huligane pa v mesecu novembru enačiti s protesti pred sodiščem. Nenazadnje protesti pred sodiščem za zaščito našega predsednika so bili vsi prijavljeni v skladu z zakonom, vsi so bili prijavljeni in že zaradi tega ne in tudi bi rekel sodba na konec kakršna je bila se je izkazala, da so bili vsi ti protesti več kot opravičeni. Spoštovana opozicija jaz mislim, da je situacija preveč resna, da bi se bi rekel tukaj obtoževali po dolgem po čez ne pa iskali bi rekel neke rešitve. Jaz sem prepričan, da ti vsi ukrepi so dobri, mogoče nekateri ne primejo tako kot bi se jih na začetku zamislili, vendar da cilj bi rekel pomagati ljudem, pomagati gospodarstvu in pa ustaviti virus.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo.   Na vrsti je gospod Vojko Starović, pripravi se gospod Igor Peček.   Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča za besedo.   Danes je tudi bolj ali manj cel dan srečujemo z obkladanjem ene leve, desne koalicije, opozicije in tako naprej, ampak dajmo poslušati nekaj narediti! Si priznati, da obstaja več resnic, da ni samo ena resnica. Kot demokrati bi morali vedeti, da nima nihče v lasti vse resnice, ampak si jo delimo in ker je ta resnica dejansko porazdeljena do nje lahko vodi le dialog, je še rekel Albert Einstein eden največjih mislecev prejšnjega stoletja. Torej dajmo si zavedati, da resnica ni dejstvo, resnica je tisto, kar mislimo o dejstvih. Poglejte si v slovar tudi piše, kar ne bi bilo v skladu z dejstvi in eden največjih mislecev in umov vseh časov Albert Einstein je rekel: »Kolikor opazovalcev toliko resnic.«. Samo jaz v nekaj ne verjamem, oprostite mi, kar se danes pogovarjamo, da ima lahko samo         ena skupina ljudi prav, druga pa ne. Ena skupina ima prav, vse ve, vse zna, druga, opozicijska pa ne, ali pa obratno. To se nam že dogaja vrsto let in to je slabo. Namesto da bi tu notri vzpostavili dialog in poiskali dobre rešitve, na teh stotine amandmajev, kot smo videli, je bilo že dano. Nobeden ni bil upoštevan in to je res. Nas pozivate k sodelovanju, pa nočete, da sodelujemo. Tudi očitate nam, da včasih, da rečem pozicija, da nismo sprejeli sporazum, ki nam jih je ponudil gospod Janša pri sprejemanju zakonov in drugih aktov v tem obdobju 2020 do 2022. Ampak tam je tudi zapisano to. Zakaj, ko smo mi pogledali ta sporazum, je pa to ja nemogoče. Da v času, da se obvezujemo, da v času od sprejema zakona do konca usklajevalnega sestanka teh skupin, besedilo in rešitve o zakonu ne bodo komentirali. Niti kakorkoli razširjali izven poslanske skupine.   Torej mi bi se lahko samo pogovarjali, bi nas pet poslancev iz SAB, o tem kar predlaga ne bi smeli imeti niti strokovne pomoči, niti drugega. Par takih zadev je noter, ko je bilo za nas nesprejemljivo. Ampak normalno je, da se različne ideje srečajo tu v našem parlamentu, da povemo, so različne izkušnje, različni pogledi, različna znanja in da bi sestavljali neko skupno rešitev, ampak ne. Ko nam je očitno – vsi znaki so tu, da nam je spodletelo s tem covidom-19 v tem drugem koraku. Nam je spodletelo, saj smo skoraj prvaki v svetu. Ampak to je naša skupna tegoba, ki nas bo vse udarila. Zdaj od tega, da je niso pravočasno sprejeli, pa da bomo udarjali kako so pokvarjeni ta Vlada in vsi skupaj v njej – jaz se ne bi popolnoma strinjal, se ne bi. Saj se potrudijo, naredijo, ampak zakaj ne poslušate druge tu. Dali smo kup nasvetov, da olajšamo, poenostavimo postopke in da pridemo do boljših rešitev.   In zdaj se moramo zavedati kaj se nam v tem trenutku dogaja. Kakor je bilo že povedano, v tem letu ne bo odboja. To pomeni še globlji padec rasti, še globlje nazadovanje, še večje za delo. Tudi rešujemo s tem paketom, vam povem, da rešujemo tudi klinično mrtve firme. To se nam dogaja en kup, en sektor pa sploh ne rešujemo. Jaz zmeraj rečem kulturnikov in tistih civilne družbe, ki je pravzaprav osnova nastanka te Slovenije kakršna smo in te ustave in tako naprej. To misli, da ni prav in o tem kadar govorim o drugorazrednih.   Dejansko ne upoštevamo ljudi, jim ne zaupamo. Ne upoštevamo, ne kličemo jih na pomoč. Pri vseh posameznih, ko gledamo, kar zavračamo in opozicijo in kar pride iz baze, ampak nesporno dejstvo je, da so tudi to krizo obvladujejo od spodaj navzgor, ne od zgoraj navzdol. In Vlada se ne strinjam s trditvijo, da je dobra, da deli. Deli tisto, za kar povečujemo javni dolg. Bruto javni dolg se naš v Sloveniji povečuje, zopet povem. Če ne bi mi ta dolg povečevali v nekih letih nerazumno, res nerazumno, ker zaradi … leta 1995 smo imeli izpod 5 milijard dolga, v letih – pol smo rastli na 2000 na 10 milijard, 2005 v času Janševe Vlade smo zrastli na 40 milijard. In teh 40 milijard bruto zunanjega dolga nosimo vsa ta leta. Zdaj ga bomo še povečali. Zdaj ga bomo še povečali. In dajmo biti tudi vsi in iz leve in desne in iz zgornje in spodnje, dajmo biti zmerni pri tem koliko se bomo zadolževali. Jaz kot gospodarstvenik pač to gledam tako, da je nekaj dolgov ne bomo, nas bodo lahko pokopali. Ne navlecimo se preveč, ker tega odboja gospodarske rasti še ne bo. In bodimo silno previdni in ne navijajmo, ne delimo denar tam, ko ni potrebno.         Tam, ko je potreben, se strinjam, bomo dali, če bomo imeli gospodarsko rast izza tega, se bo vse to pokrilo, to je v redu. Samo znakov in usmeritev v tej smeri, neke izhodne strategije jaz v vseh pripravah teh zakonov ne vidim. Resno ne vidim izhodne strategije. Kako bomo iz tega prišli, iz tega dodatnega zadolževanja? To moramo imeti pred sabo, resno, to ni hec, to so, tu se, tu je v nevarnosti naša suverenost. Ker ko smo bili zadnjič v krizi, ko smo šli v večje dolgove, ko smo se morali zadolževati, saj veste, kaj smo morali vse prodajati, kaj vse je moralo iti. To ni dobro.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Repliko ima mag. Pogačnik, izvolite.
Ja, spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo.   Zdaj sem pa moral odreagirati, no, ker res, to, kar pa kolega Starović zdaj počne v zadnjem tednu v Državnem zboru, pa jaz mislim, da je res zavajajoče. Glejte, kolega Starović, vi govorite o zadolževanju, bi rekel, in gospodarstva in prebivalcev Republike Slovenije. Ampak, a mi lahko, spoštovani gospod Starović, poveste, kaj ima Vlada Janeza Janše z vašim osebnim kreditom? Kaj ima Vlada Janeza Janše s kreditom vašega podjetja? Nič. In vi nabijate teh 40 milijard, dolg celotnih državljank in državljanov, republik pa gospodarstva, bi rekel, tukajle že dva meseca.   Spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani Republike Slovenije, tisti, ki kdaj spremljajte. Slovenija je bila z nastopom prve Janševe vlade zadolžena za 7,68 milijarde evrov. Ob koncu mandata prve Janševe vlade 2008 je bil pa dolg države 8 milijard 28. To pomeni za ene 600 milijonov evrov se je zadolžila država v času prve Janševe vlade. Vlade potem, vaše sedanje predsednice, so pa šle tam 25 milijard pa 30 milijard. In ne zavajati. In res nehajte s tem zadolževanjem pa kdo je zadolžil to državo. Najmanj, kar je zadolžila državo Slovenija, je bila prva vlada Janeza Janše. Ne, je bila, je bila, prva …
Gospod Pogačnik, tukaj vas moram prekiniti, ker sem prej opozorila, gospod Pogačnik, če dovolite. / govori naprej/ Prej sem … Gospod Pogačnik, če dovolite. Prej, ko vas ni bilo v dvorani, smo imeli par replik, ki to niso bile. In jaz sem pozorno poslušala vašo razpravo. Vi niste govorili o zadolževanju države iz pred let, zato to ni replika, ki pritiče vaši razpravi. In prej sem opozorila gospo Škrinjar, opozorila sem gospo Tomić in sem ob vseh opozorilih … A lahko prosim malo miru? Dajmo se obnašati kot gospodje in gospe, prosim vas, no. Ob prejšnjih opozorilih, gospa Anja Bah Žibert, ni vas bilo v dvorani, naj vam pojasnil. Opozorila sem tri poslance, ki so replicirali, da so prekoračili vsebino replike. In sem takrat naznanila, da ko bo naslednji razpravljavec prekoračil vsebino replike, ga bom prekinila. Nisem prekinila gospe Škrinjar, ki je grobo prekoračila, nisem prekinila gospe Tomić, sem pa zdaj prekinila mag. Pogačnika in prosim, da se držimo vsi enakih pravil. Sem vam pa pustila polovico časa vaše replike, da ste povedali, kar ste imeli, potem sem pa ocenila, da je dovolj.   Zdaj, gospod Starović, replike na repliko ni.   Gospa Anja Bah Žibert, imate pa proceduralno, izvolite.
Ja, spoštovana.   Zdaj, omenili ste, da nisem bila v dvorani. Ne morete pa iz tega sklepati, da nisem poslušala, in prosim prvo, da se mi opravičite za to, kajti vsi poslanci lahko sejo spremljamo iz svojih pisarn in zato zahtevam, da se mi opravičite, to je prvo.   Drugo pa naslednje. Kdo potem lahko odgovori, če se govori o netočnostih o vladi, ki smo jo sestavljali, kdo lahko potem odgovarja sploh za to? Se pravi, danes, a kdo lahko odgovori, če se omenja mojo vlado?
Gospa Anja Bah Žibert …
In jaz ne smem o tem po vašem, ne smem …
Vaš proceduralni predlog je?
Poslušajte, dajte me pustiti do besede.     ŠZ) – 15.45
Povejte proceduralni predlog.
Ni še konec. Predsedujoča zdaj se pa umirite. Ni še konec.
Prosim, če ste spoštljiva…
Moj postopkovni predlog…
… tudi do mene.
Moj postopkovni predlog je, da sejo vodite v skladu z Poslovnikom. Replika je, če je kdo narobe razumljen, je tako in če je bilo iz tega izhaja absolutno, da ni bil razumljen pravilno. In dejstvo je, da očitno gospod Starović stvari ne razume in mu je bilo potrebno replicirati v imenu vlade, ki smo jo vodili. Ker sicer se mi sploh v preteklosti več ne moremo pogovarjati po vaše. Ker zato več ni možno dajati replik. Ampak to pa tko ne gre.
Gospa Anja Bah Žibert, stvar je popolnoma preprosta, pa vam bom zdaj pojasnila, pa verjamem, da bi mogla to kot dolgoletna poslanka vedeti. Meni je popolnoma jasno, da ste vi lahko spremljala razpravo iz vaše pisarne, zato se vam ne mislim opravičevati in niti opravičilo ni institut Poslovnika, tako da ta del vašega postopkovnega predloga ni izpolnjeval poslovniških določil, ki veljajo za postopkovni predlog.   Če greva naprej. Replika, vam bom prebrala, vsak razpravljalec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljalca, to je replika, kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena. Jaz verjamem, da ste vi svojega poslanskega kolega pri razpravi pozorno poslušala iz pisarne in gospod Pogačnik ni govoril o zadolževanju države izpred let, nakar je gospod Starović v svoji razpravi opozarjal. Zato je bil moje opozorilo gospodu Pogačniku popolnoma na mestu. Je pa stvar preprosto rešljiva tako, da se prijavite na razpravo. To imate možnost še cel dan in vse, če ocenjujete, da so katere razprave netočne, lahko na njih odgovorite v okviru razprav, ne pa v okviru replik.  Zdaj pa če dovolite, zaključimo s tem cirkusom in nadaljujmo z razpravo. Gospod Igor Pečer ima besedo. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.  Govorimo o šestem protikoronskem paketu, v pripravi je sedmi. Dejstvo je, da se med seboj prepleta in dopolnjujeta, to tudi sami pravite, da se prilagajajo trenutni situaciji. Ampak prav zaradi tega so marsikje nejasni in nerazumljivi tako tistim, ki jih izvajajo, še bolj pa tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Ne bom navajal dejstev, ki mi dajejo takšno razlago. Ravno danes sem prejel eno vprašanje v zvezi z najemnino. Enostavno se ne morem znebiti občutka, da se ukrepe pripravlja brez prave valuacije naprej, najprej vzrokov in potem posledic, ki jo določen ukrep prinese. Sam sem mnenja, da je pred ukrepom najprej potrebna ocena posledic, potem se šele izvede določen ukrep. Nujno je potrebno preveriti kakšne bodo te posledice in jih predvideti, uskladiti s tistim, ki so najbolj prizadete oziroma ki se jih najbolj tiče.   Sicer nas vsake toliko časa res opomnite, da moramo skupaj reševati to krizo v kateri smo. Jaz se s tem absolutno strinjam, zadeva je resna. Ampak po drugi strani, pa včasih res ne vem ali gre za norčevanje ali ne, kot je rekla ena izmed prejšnjih razpravljalk. Namreč nobenega našega dopolnila ne sprejmete. Vi gospod minister pa to komentirate. Ja, mogoče je to tudi ena izmed rešitev, ampak mi smo se odločili drugače, mogoče bomo pa v prihodnje to spremenili. Ampak nekoga, ki meni drugače oziroma ima drugačen predlog, ne moreš kar po defoltu, kot radi rečemo imeti za bodisi napačno razumljenega, da je njegov predlog napačen, ne bom pa rekel, da ga jemlješ za nasprotnika, to ne. Res to ne. Ampak ne glede na to, sam osebno meni, da je večina predvidenih ukrepov predlaganemu zakonu pripravljen s pravim namenom. Istočasno pa sem tudi mnenja in to je bolj pomembno oziroma tudi pomembno, da v določenih delih ne sledijo        dovolj predvsem pa, da so premalo fokusirani v ključnem cilju, ki ga želimo slediti oziroma, ki je namenjen reševanju tega težkega položaja, v katerem smo. Prvič so to težave zdravstvenih delavcev tukaj mislim predvsem na tiste, ki stalno ali občasno delajo s Covid pacienti. In pa drugič težke likvidnostne situacije mikro in pa malih oziroma tudi srednjih podjetij še posebej v storitveni dejavnosti, ki smo se jo po mojem mnenju lotili prepozno. Poleg tega pa tudi sam ne morem mimo tistih stvari, ki absolutno ne rešujejo te situacije, v kateri smo in jo povzroča Covid in sploh ne sodijo v predlog, ki ima v svoji glavi naziv interventni ukrepi in tri pikice. Ena ključnih pripomb gospodarstvenikov je, da se ukrepi sprejemajo tako, da jih v marsičem vedno in znova presenetijo hkrati pa jim onemogočajo, da bi se na njih ustrezno pripravili. Druga pripomba je, da so naravnani premalo selektivno. Kaj tukaj mislim? Na primer za obrtnike kot so frizerji, čevljarji, krojači, zlatarji in podobno, ki so morali na podlagi vladnega ukrepa zapreti poslovne prostore ni nobenih dokazil, da predstavljajo resen vir morebitnih okužb dokler časa spoštujejo vse ukrepe. Po drugi strani podobno težko razumem prepoved prodaje neživilskih izdelkov v trgovskih centrih, ki pretežno predajajo živila. Tega ne razumem, saj konec koncev kupci zahajajo v te trgovine, čakajo pa zunaj trgovin podobno kot na poštah. Predlog v osnovnih rešitvah sledi predhodnim ukrepom in se pretežno osredotoča na blaženje posledic krize subvencioniranjem dela fiskalnih stroškov, ki jih imajo podjetja in podjetniki v manjši meri pa zasledim učinek blaženja posledic neposrednega izpada prihodkov ter izboljšanju likvidnostne situacije podjetij. Ti ukrepi do sedaj niso zaživeli, sami smo bili oziroma potrdili, da je bila rešitev neustrezna. Res je, da jo sedaj nekoliko poenostavljate, ampak upam, da bo v prihodnje njen učinek bistveno boljši kot je bil predhodni. Dejstvo pa je, da se likvidnostne težave ne bodo rešile s prvim dnem konca epidemije, temveč bo potreben čas, da se poslovanje podjetij in podjetnikov spet vrne v normalne okvire. Nisem prepričan v vašo izjavo gospod minister, da so podjetja iz storitvene dejavnosti lažje reševati kot pa podjetja v proizvodnji dejavnosti. Največji problem, ki ga imajo podjetja v storitvenih dejavnosti so kadri, ker so tudi ključni in tudi kadri predstavljajo večino stroška. Se je pa struktura stroškov sedaj v tem času v storitveni dejavnosti zelo spremenilo. Ne govorimo več o 12, 15 % fiksnih stroškov podjetja so se morala obrniti drugače. Če vzamem samo kot primer storitev razvoza hrane, samo stroški razvoza predstavljajo 30 % stroškov v kalkulaciji cene podjetja pa to storitev opravljajo zgolj in samo z enim razlogom, zato, da zadržijo svoje zaposlene, ker se zavedajo, da so zaposleni ključni za to, da lahko ta podjetja to storitev oziroma to dejavnost izvajajo. Pokrivanje dela fiksnih stroškov oziroma izgube pri višjem padcu prihodkov je vsekakor korak v pravo smer, po mojem mnenju, ampak vsekakor pa menim, da 40 %, ki ste jih nastavili na začetku pozdravljam zmanjšanje na 30, ampak po mojem mnenju je prag še vedno previsok. Tudi sam nekako ne razberem direktne korelacije med fiksnimi stroški in pa prihodki. Do neke mere že, vendar za to, za pokrivanje fiksnih stroškov je najprej pomemben obseg. S padcem prihodkov pa fiksni stroški žal ostajajo v večini v         velikih primerih na skoraj enakem nivoju.   Drug vidik, ki ga sledimo prepočasi je učinkovitost in pa hitrost dane pomoči. Podjetniki potrebujejo pomoč takoj, ne čez dva meseca, tri mesece. Že sedaj so brez likvidnostnih sredstev, kreditov se bojijo najemati, nekateri jih celo ne morejo, zato ker poslujejo z izgubo ali pa morda niso poravnali, pa ne zaradi špekulacij vseh obveznosti do države. Dejstvo je, da če vzamem samo gostinski sektor, v katerem je zaposlenih 40 tisoč delovno aktivnih oseb, je eden izmed najbolj prizadetih sektorjev gospodarstvo nasploh. Večina jih je na robu eksistence, v tem letu ne bodo delali več kot pet mesecev. Zato, ker so podjetniki iz tega segmenta morali zapreti svojo obrt, so na nek način drugem delu gospodarstva omogočili, da delujejo. Zato, da se omeji širjenje virusa, zato da se prepreči zlom zdravstvenega sistema. In tukaj bi morala pomoč države tem podjetjem biti res mogoče v takšni obliki, kot jo je, kot smo jo predlagali mi v enem amandmaju, ali pa kot jo je kolega Paulič v eni izmed svojih razprav v odgovoru na vaš komentar, gospod minister pojasnil.   Kaj sam osebno v predlogu najbolj pogrešam, potem pa končam – reševanje težav z likvidnostjo, to sem omenil. Jaz menim, da bi morali dvige zneskov posojil in pa poenostavitev pogojev za poroštveno shemo dogovoriti pri SID banki. Nimam sicer ideje, moram biti pošten na kakšen način prepričati SID banko v to, vendar jaz mislim, da je ta nujna. Komercialne banke ne bodo želele opraviti tega dela z zasebnim sektorjem. To upam, da to predvidevate, oziroma da boste to uredili. Kar se tiče nadomestil za skrajšan delovni čas oziroma za čakanje na delo, absolutno čakanje na delo pri tistih podjetjih, pri katerih so morala zapreti svoja dejavnost zaradi odloka Vlade. Sam osebno ne podpiram tega drugega dela, ampak to je moje osebno mnenje. Ker mislim, da čakanje na delo ni primerljivo s skrajšanim delovnim časom, razen v primeru, ki sem ga navedel. To in tem podjetjem bi morali povrniti nadomestila za čakanje v celoti.  Dejstvo je, da so svojo dejavnost prenehali opravljati zaradi ukrepa Vlade, ne zaradi spremenjenih razmer na trgu. Da pa se v teh spremenjenih razmerah na trgu pač nekatera podjetja želijo ohraniti, preživeti pač na svoj način.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Gospa Suzana Lep Šimenko ima besedo. Naslednji naj se pripravi gospod Jože Lenart.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Jaz bi se uvodoma zahvalila ministru, da je že tretji dan danes tukaj z nami in veseli me, da je samo uvodno predstavitev pa imel sam predsednik Vlade, kar seveda da težo zakonu, ki je danes tukaj pred nami. Bilo je govora danes tukaj predvsem s strani opozicijskih poslanec o področjih, katere smo dejansko z amandmaji že odstranili iz samega zakona in jih v PKP-6 več ni. Jaz razumem na nek način, da vsi niso člani Odbora za finance in nekako niso mogli sledit vsem spremembam, ki so se zgodile s tem zakonom v zadnjih dveh dneh, ampak vseeno do zdaj nekako pa je že bilo dovolj časa, da bi se seznanili s poročilom Odbora za finance pred razpravo, ki so jo tudi imeli.   Bilo je rečeno, da se hvalimo s številom zakonov PKP, da je pomembno, da govorimo bolj o kvantiteti, ne pa o kvaliteti. Jaz se s tem ne morem strinjati. Številke so tiste, ki govorijo o kvaliteti ukrepov, ki so že bili sprejeti v PKP-1 do PKP-5 in ki bodo nenazadnje, bomo verjetno         čez kak mesec dni lahko govorili tudi že o PKP6 ali pa vsaj v začetku naslednjega leta.   Čeprav so že bile danes tukaj omenjene, je več kot očitno potrebno, da te številke ponovimo. Začasno čakanje na delo, več kot 300 milijonov evrov. Oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja, okoli 125 milijonov evrov. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko, invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, 435 milijonov evrov. Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka za s. p.-je, 83 milijonov evrov, enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, skoraj 67 milijonov evrov, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve več kot 200 milijonov, turistični boni 127 milijonov in tako naprej. To so številke, ki govorijo o kvaliteti. V kolikor naše rešitve ne bi bile kvalitetne, jih zagotovo tudi državljani in gospodarstvo ne bi koristilo.   Bilo je omenjeno glede plačila vrtca, da je to ja samo po sebi umevno, da če otrok ni v vrtcu, da potem pač do tega ne pride in da zdaj se mi hvalimo s tem ukrepom. Ni samo po sebi umevno, ker tudi če je v nekih drugih razmerah otrok cel mesec bolan in je doma, so starši še vedno primorani plačati vrtec, in na drugi strani tisto razliko, ki je oni sami ne plačujejo, doplača občina. V tem primeru, ko so otroci doma, tisti seveda, ki pač lahko, varstvo zagotovijo za tiste, ki ne morejo, je varstvo v vrtcih ravno tako zagotovljeno, doplačila vrtca ne bodo rabili izvesti.   Bilo je rečeno, da s temi ukrepi financiramo naše ideološke podpornike. Ja, če je tako, potem se pa koalicija teh strank SDS, NSi, SMC in Desus nima kaj za bati, ker bomo tako rekoč na volitvah dobili 100 % podporo. 930 tisoč ljudi je koristilo bone, 150 tisoč jih je koristilo začasno čakanje na delo, 305 tisoč upokojencev je prejelo dodatek. Če so vsi to naši volivci, če mi financiramo naše volivce, potem pa res nam se ni bati za našo prihodnost.   Rekla bi tako, kot je že bilo rečeno. Virus ne izbira, ni pomembno, kateremu polu kdo pripada, koga podpira na volitvah. In nenazadnje Slovenija ni otok, kjer bi se mi lahko izolirali pa bi rekli, nihče ne gre dol, nihče ne pride gor, vsi bomo striktni in se bomo virusa znebili. Smo majhna država sredi Evrope in še kako zelo smo odvisni od ostalih držav, predvsem gospodarsko. Smo izredno izvozno naravnana država in enostavno stvari, kot smo jih nekako lahko še v prvem valu ustavili, jih v drugem valu ne moremo, ne glede na to, kakšni ukrepi se sprejemajo. Pa mi tukaj v Državnem zboru ne sprejemamo ukrepe, čeprav tudi marsikdo od državljanov misli, da mi smo tisti, ki odločamo, ne vem, kdaj so šole odprte in kdaj zaprte. Na vladi se o tem odločajo. Ampak na vladi se o tem odločajo na osnovi mnenja strokovne ekipe, ki pa temelji na tem, kaj naše zdravstvo trenutno premore. Kakšna je obremenitev v bolnišnicah, kakšna je obremenitev na intenzivni negi. Tisto je ključno za posamezne odločitve. Mi tukaj s tem zakonom pa dejansko zgolj blažimo ukrepe, pomagamo gospodarstvu, pomagamo, da ljudje ohranijo delovna mesta in pomagamo državljanom, tistim najranljivejšim skupinam. In na nek način ni se za bati. Če kdo, se na desni strani še kako zavedamo, da je od dobro delujočega gospodarstva odvisno, kakšno bo naše izobraževanje, kakšen bo zdravstveni sistem, kakšna bo sociala in kaj si bodo lahko v državi tudi privoščili. In zato nam je ključno, da na nek način ohranimo gospodarstvu, da mu pomagamo, v kolikor je le mogoče. Seveda žal ne gre drugače kot tudi tako, da se v danem trenutku država mora zadolžiti, ampak pomembno je, na kak način se potem ta denar, in komu se ta denar razdeli, da se jim pomaga. Da ohranimo maksimalno število delovnih mest, da bodo ljudje ohranili delo, ker le na ta način bodo lahko vzdrževali sebe, svoje družine in nenazadnje pomagali ohranjati tudi cel sistem, ki ga imamo.   Bilo je kar nekaj kritike tudi o amandmajih, da jih pač, amandmajev opozicije nismo         upoštevali. Vseeno so bili številni amandmaji slišani, nekateri so bili celo zelo podobni našim. Tako, da na nek način so bili šteivlni od teh, tudi vaših, amandmajev upoštevani. Drugače pa, kot je naš predsednik vlade rekel, pripravlja se sedmi PKP paket in prav je, da se pripravlja, ker nenazadnje sproti se je potrebno odzivati na situacijo, v kateri smo danes. Danes ni enako kot bo jutri ali situacija čez en teden. Žal ne moremo govoriti o nekih normalnih razmerah, imamo obdobje epidemije. In še zmeraj ste pozvani, spoštovana opozicija, da sodelujete pri pripravi tega zakona. Nihče vam tega ni zavrnil, celo danes te bili pozvani, dajte sodelovati, dajte vaše dobre predloge in verjamem, da bodo tudi upoštevati.   Sama bom seveda ta zakon z veseljem podprla, zato ker sem prepričana, da vsebuje resnično dobre ukrepe, ki resnično gredo v pravo smer.   Delno kritje fiksnih stroškov tistim najbolj prizadetim podjetjem, ki so bodisi morali prenehati z dejavnostjo ali jo izvajajo v bistveno zmanjšanem obsegu, se mi zdi ključno. Ni dovolj, jaz verjamem, da bo še marsikateri gospodarstvenik rekel »ja, to mi ne pomaga dovolj«. Ne moremo mu popolnoma rešiti situacije, lahko pa mu ublažimo situacijo tudi na način, da se mu napravi odlog plačila prispevkov, davkov, da se jih oprosti plačila najemnin, v kolikor nimajo lastnih prostorov, seveda če je lastnik država ali lokalna skupnost, ostalo je pa seveda od najemodajalca in njegove dobre volje odvisno, kako bo ravnal v dani situaciji. Nadomestilo plače za čas čakanja na delo na domu nekateri zaradi karantene, eni zaradi varstva otrok. Ljudje so v težkih situacijah. Marsikdo dela od doma, ima kopico dela, na drugi strani čuva svojega malega otroka in pomaga še enemu, ki je v šoli. Težke so danes situacije, o katerih govorimo, in težko se je vlada z vsakokratnimi ukrepi vsak teden sooča, kaj narediti naprej, ampak ključno je na koncu tisto, ko pa pogledajo sliko v zdravstvu. Verjetno si marsikdo težko to predstavlja, ampak dajte se pogovoriti z ljudmi, ki delajo v UKC Ljubljana, v UKC Maribor, kakšna je realna slika. Jaz verjamem, da v prvem valu je bilo težko, nihče ni poznal nekoga, skoraj redko je kdo koga poznal, ki je sploh zbolel za covidom, danes jih poznamo kopico. Številni na srečo bolezen prebolijo brez večjih zapletov, nekateri izmed njih pa zelo, zelo resno zbolijo, pa so vmestudi taki, ki niso imeli nekih hujših bolezni do sedaj pa bi rekli, da so zdravi, fit, športni. In situacije so več kot resne, no.   In meni se zdi prav, da danes tukaj resnično skupaj stopimo. Izjemno sem bila razočarana včeraj, ko smo glasovali o zakonu na Odboru za finance. večji del opozicije sicer se je pač pri glasovanju vzdržal, kar se mi zdi korektno, a kot že pri vseh PKP zakonih do sedaj, je pa temu nasprotovala Levica. Razdelili bomo več kot milijardo evrov in resnično težko razumem, da nekdo pa temu nasprotuje. Jaz razumem, da imate zadržke glede posameznih ukrepov, glede posameznih rešitev in spoštujem tudi, če se pri glasovanju vzdržite, ampak nasprotovati temu, da pomagamo gospodarstvu, od katerega so nenazadnje odvisni tudi vaši volivci, vaši podporniki, to pa resnično, resnično težko razumem. Kot rečeno, sama bom ta zakon z veseljem podprla.  Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Jože Lenart.   Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Ja, spoštovani minister, kolegice in kolegi.   Imam občutek, da živimo nekje v dveh svetovih, ko danes poslušam razprave o učinkovitosti in pa seveda o neučinkovitosti protikoronskih ukrepov. Nekateri iz koalicije zgleda, da res verjamete, da so ukrepi uspešni, da idealno plujemo v tej krizi. Žal ljudje in gospodarstvo nas jasno opozarjajo, da temu ni tako vsakodnevno. Ljudje, podjetniki, gospodarstvo so tisti, ki pričakujejo od vlade bolj jasno sliko, v katero smer gremo jutri in predvsem želijo vedeti, kako do pomoči oziroma v kakšnem času jo lahko pričakujemo. To je tista pomoč, ki jo vlada danes predstavlja že v šestem protikoronskem ukrepu, in pravite, kako         uspešna je Vlada pri tem. Seveda kakšni so pa odzivi, spoštovana Vlada, na drugi strani? V milijardah merimo zadolžitev Slovenije – smo šesta država v družini Evropske unije – po povečanju zadolženosti na BDP v tem letu, v tem obdobju. Mene so ocene pristojnih v EU zelo ugodne za glede ukrepov slovenske Vlade pa je to res tako? Vsak novi paket prinaša dodatne zaplete. Kako priti do pomoči, kdo je delež pomoči in kdo je bil pozabljen? Vse to prinaša toliko nezadovoljstva med ljudmi med podjetniki v gospodarstvu predvsem pa v zdravstvu in domovih za starejše osebe, kjer smo praktično ljudi oziroma zaposlene cele ekipe pustili na cedilu in se danes rešujejo po zdravi kmečki pameti. Ja, res je, iz prve roke vam povem sobo za sobo si urejajo, postavljajo kontejnerje, premeščajo paciente. Res, javno zdravstvo vas danes rešuje kje ste pa bili vi po z leto letal do prihoda drugega vala, resno sprašujem? Takrat bi vas v zdravstvu in v domovih za starejše potrebovali tako kot so vlade ukrepale v Avstriji, v Nemčiji, da je zdravstvo in domovi za starejše bilo dosti bolje pripravljeno na ta drugi val, pri nas žal ne. Zakaj v Nemčiji poroštvena shema za likvidnost gospodarstva je delovala že marca, zakaj pri nas PKP 2 še danes ne deluje v zadostni meri oziroma skoraj ne deluje? Zakaj toliko vprašanj nezadovoljstva podjetnikov, da ne pridejo do pomoči subvenciji za zaposlene na čakanju na delu? Zavedati se moramo, da ljudje spremljajo kako pomoč poteka v Avstriji, v Nemčiji, kjer si služi kruh tudi veliko naših rojakov in to imajo, potem zelo dobre informacije. Tam je pomoč v nekaj dneh pri nas v nekam mesecih. Še enkrat bom ponovil v Avstriji in v Nemčiji je pomoč, ko izpolnijo obrazec in ga pošljejo v nekaj dneh, pri nas v nekaj mesecih. Še včeraj sem dobil pismo glede tega, ki sem ga tudi podal. Ljudje, gospodarstvo se resno sprašujejo zakaj sedite na zadolženih milijardah govorijo. Ljudje in gospodarstvo pa ne moremo pravočasno do pomoči. Odgovorov ne dobijo oziroma se ponavlja odgovor, da se zamuja, zaradi tehničnih težav. Ti odgovori so nekako standard vsemu. To pa je večni problem Slovenije ta birokratizacija neučinkovito delovanje politike, ki se kaže povsod in tega tako ljudi kot gospodarstvo dejansko ne morejo več sprejemati in tolerirati in zato so vedno glasnejši. Seveda bilo je nekaj hitre enkratne pomoči po nekaj 100 evrov. To ni tista pomoč, ki je potrebna za preživetje gospodarstva. To so bili le hitri bombončki in s tem se res ne morejo hvaliti vsaj ne pred stroko, spoštovane kolegice in kolegi. Pomembno pa je naslednje, kako naj danes preživijo podjetja, ki so se zadolžila včeraj recimo za razvojne projekte, za širitev trgov za rast proizvodnje tudi za odpiranje novih dejavnosti mlada podjetja? Zavedati se moramo, da so to tista podjetja, na katerih bomo jutri gradili ponovno rast BDP dodane vrednosti in seveda na njih polnili državno pokojninsko, zdravstveno in tudi občinske blagajne. Podjetniki, gospodarstvo vas samo razumsko sprašujejo in prosijo dajte nam pomoč in to hitro, če že pravite, da je denarja dovolj menda za vse kje, potem je ta denar, to smo slišali večkrat tudi v javnih medijih, da tudi s predsednikom Vlade na čelo govorite, da denarja je dovolj? Kljub temu, da danes nimamo druge izbire kot, da preživimo na zadolževanju danes pa moramo biti, zaradi tega še bolj pozorni. Kje so tiste prave poti za delo jutri, po kateri mora     ŠZ) – 16.15    gospodarstvo, ki nosi breme zavračanje današnjega povečevanja dolga Slovenije.   Gospodarstvo mora vedeti, kaj je strategija vlade iz te krize. So morda nova delovna mesta v lesno predelovalni industriji. Kje imamo bogastvo, kjer imamo seveda to bogastvo v surovini, pa je ne znamo izkoristiti. So morda to delovna mesta v samooskrbi, v povezavi s sonaravnim turizmom. Torej manjka nam ta strategija, ki ji bomo lahko zaupali in se odločali potem za pravo pot. To potrebujemo. Ne samo tiste ukrepe, danes na jutri. Ljudje morajo vedeti, gospodarstvo mora vedeti, po kateri poti morajo naprej. Podjetništvo pričakuje od vlade, od politike, da jim bomo v pomoč, da jim bomo stali ob strani, danes in jutri, na dolgi rok, to je predvsem pomembno. Podjetništvo bo obdržalo delovna mesta, ljudje bodo imeli delo, to šteje, spoštovana vlada. To je tudi bistvo predloga 107. člena, amandmaja, ki ga je vložila Lista Marjana Šarca, da se ukrepa učinkovito in hitro, kar delajo tudi ostale vlade, kjer ukrepi učinkujejo in ljudje in gospodarstvo tem vladam tudi zaupajo, dosti bolj kot pri nas. Spoštovana vlada, tako naša generacija, kot bodoče generacije, nas bodo spremljaje na tej poti in če preveč odstopamo od teh pravih poti, se nam vsem skupaj nikakor ne piše dobro. Ljudje ne pozabljajo, to si moramo zapomniti.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec Aleksander Reberšek. Izvolite. Aha, prej želi še besedo minister, Andrej Šircelj. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.   Spoštovani poslanec. Jaz se bom zdaj opravičil tistim, ki poslušajo to in tisti, ki so poslušali tudi včeraj oziroma predvčerajšnjem, zaradi tega ker jaz sem na vaše trditve že odgovoril na zelo identične, ne morem z gotovostjo trditi, da celo iste trditve, ki ste jih zdaj postavili na Odboru za finance. Zaradi tega tistim, ki boste morali zdaj dvakrat poslušati ta moj odgovor, to je izključno zaradi tega, ker je dvakrat ista vprašanja postavljate.   Zdaj tudi glede tega, to se pravi, kje dobijo denar in kako dobijo denar podjetniki, kdo dobi pomoč v zvezi s tem sem odgovoril, tudi dobil podatke od Zavoda za zaposlovanje, da so do sedaj vse plačali v rokih. Šlo je za konkretno zadevo in vse so plačali v rokih vsem tistim, ki so dali vloge. Vsaj tako pravilne vloge, da se je na podlagi tega lahko to izplačalo. Tako da iz tega zornega kota, zakoni, ko postavljate vprašanja, ne vem ali je to retorično ali kdo dobi, kako dobi, kdaj dobi in tako naprej. Vsi roki so določeni in vse se izplačuje v rokih in ti roki so tukaj potrjeni. In Zavod za zaposlovanje po mojih informacijah, ki sem jih dobil, ko sem prvič odgovarjal na vaša vprašanja, nima glede tega nobenih zamud v zvezi s tem. Ne morem seveda za vsak primer tukaj trditi ali je bil pravilno ali ne, ampak pač tudi vi omenjate izključno samo en primer.   Zdaj naslednje vprašanje je, kdo dobi pomoč. Večina ukrepov je narejena na način, da dobijo pomoč podjetja v vseh organizacijskih oblikah, kakorkoli že so. Ali so to delniške družbe ali so to družbe z omejeno odgovornostjo ali družbe z neomejeno odgovornostjo ali samostojni podjetniki in tako naprej. In ti ukrepi so naslovljeni na te gospodarske družbe oziroma na ta podjetja. Tako da s tega zornega kota je zakon in vsi dosedanji zakoni so bili glede tega popolnoma jasni in ni nobenih težav. Notri so tudi ukrepi, teh zakonih, ki so naslovljeni na posamezne skupine ljudi. Ali so to študentje, upokojenci, samostojni podjetniki, verski uslužbenci in tako naprej, kulturni delavci in tako naprej. Tudi ti so točno naslovljeni in točno se kdo         dobi pomoč na podlagi teh ukrepov. In tukaj ni, tudi v praksi do sedaj ni bilo glede tega nobenih težav.   Glede zadolžitve, ki jo omenjate. Ja, transparentno, zadolžujemo se, država se zadolžuje za te ukrepe, država se zadolžuje za to, da financira predvsem zdravstvo, govorim država, bom bolj precizen, bolj, vlada v tem primeru, in vlada se zadolžuje, zato da krije predvsem stroške zdravstvu in da pomaga podjetjem. Kateri stroški, kateri odhodki so za to potrebni, je transparentno, poročila dobiva Državni zbor, opravičujem se za zamude, če so kdaj bile. Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora obravnava ta poročila, tako da s tega zornega kota je transparentnost zagotovljena, Fiskalni svet nas je opozoril, da je treba tukaj biti še bolj transparenten in bomo na ministrstvu oziroma na vladi še bolj transparentni, s tem nimamo nobenih težav. Za vsak odhodek oziroma strošek obstaja dokumentacija, prikazana bo Fiskalnemu svetu, Računskemu sodišču, Komisija za nadzor javnih financ, tako da s tega zornega kota ni nobenih težav.   Naslednje, kar… omenjate poroštveno shemo, razširjamo poroštveno shemo, tako da lahko dobijo sedaj 25 % prihodkov, v tem okviru ni bila izkoriščena in ni izkoriščena, lahko jemljete to kot slabo, kar pomeni, da podjetja dajejo manj poroštva, po drugi strani je s finančnega zornega kota to dobro, zaradi tega ker je likvidnost zadovoljujoča. In če sprašujete o tistih podjetjih, ki so se zadolžila za razvoj in tako naprej, tudi takega ste omenjali, kako naj sedaj posluje in tako naprej, za ta podjetja smo našli rešitev, in sicer, da lahko odložijo kredite oziroma plačilo anuitet. In to tudi sedaj še podaljšujemo.   Še enkrat ponavljam. Lahko odložijo plačilo davkov, lahko odložijo plačilo anuitet, imajo nadomestilo za delavce, ki ne morejo zdaj delati, podjetja, in imajo nadomestila s PKP6 za fiksne stroške. Jaz mislim, da tukaj zelo zelo velik del vseh stroškov krije država. Zelo zelo velik del. Naštel sem variabilne stroške, fiksne stroške, kredite, davke, skratka, to so tisti stroški v podjetju in temu so namenjeni PKP ukrepi, če želite. Ne bom rekel samo eden ali več.   In da to sem, vesel sem, da ste mi še enkrat dali ista vprašanja, da še enkrat lahko na enak način odgovorim.
Hvala lepa.   Za repliko je zaprosil poslanec Jože Lenart, samo preden vam dam repliko, vam predlagam, da je replika skladna s poslovnikom, sicer je bolje, da se prijavite k razpravi, ki bo v nadaljevanju. Da ne bo potem kakšnih dilem glede polemik in podobnih stvari. Želite repliko?
Spoštovani predsedujoči, dovolj bo replika, ja.   Čisto konkretno. Hvala, da ste tudi še enkrat odgovoril, s tem da veva, da Lista Marjana Šarca predvsem opozarja, tudi jaz osebno, na zakasnjenje rokov pomoči, ki jih ljudje in gospodarstvo ne dobiva in pa kup enih, bom rekel, teh vaših pogojev, ki jih dajete notri, na kar gospodarstvo ni bilo pripravljeno. Konkretno to zadevo, ko ste v začetku rekli, da je en primer. Jaz sem samo navedel en primer, zato ker, da ne tu izpostavljam jih 10, 20, lahko pa vam bom po mailu poslal, da se preveri, ker to je res hudo, kar tu govori.   Glejte, včeraj je odgovorila mi ta podjetnica. Sem poslušala odgovor ministra. Naša vloga je popolna, ker smo dobili vse potrjeno, zato ne drži, kar je izjavil. Tudi drugi večji saloni v Ljubljani imajo iste težave kot mi. Je bilo izpostavljeno že na POP TV. Velik problem je tudi to, da ko mi oddamo na portalu papirje, bi morali vsaj v 15 dneh dobiti v podpis pogodbo s strani zavoda, pa že samo to pride z zamikom dva meseca. Jaz osebno sem … in tako naprej.
Kolega Lenart, kje vaš minister ni pravilno razumel – replika.
To, kar jaz trdim, on naredi drugače in zdaj …
To bo razprava, ne.
… zagotavljam na podlagi pisnih dokazil podjetnikov, da je v praksi drugače. In če vi podjetništva ne slišite, potem …
Pod Jože Tanko
Kolega Lenart …
… bo nezadovoljstvo se nadaljevalo.  Hvala.
To je razprava, to ni replika. Predlagam, da se držite vsebinsko 70. člena poslovnika in nič drugega.   Nadaljujemo. Naj zdaj dobi besedo poslanec Aleksander Reberšek. Izvolite.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.  Ja, Vlada je s sprejetimi petimi protikorona paketi pomagala tako prebivalstvu, kakor tudi gospodarstvu in logična posledica je PKP-6. Poglaviten cilj paketa je hiter odziv na probleme, ki so nastali zaradi drugega vala epidemije. Ta paket, ki ga obravnavamo danes je težak kar 1,1 milijardo evrov. Pred nami je torej PKP-6, ki predstavlja paket pomoči delodajalcem in s tem tudi zaposlenim z vidika zaščite delovnih mest. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti so pri pripravi ukrepov izhajali predvsem iz treh prioritet, to je odziven trg dela, skrb za starejše, pregledanim pa uporabniku prijazen socialni sistem.   Ključni ukrepi iz tega paketa pa so nadomestilo plače za čas čakanja ne delo v višini 100 procentov in ne več 80 procentov, kot je bilo to do sedaj. Odlok plačila obveznosti iz bančnih posojil za 12 mesecev, finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada dohodka, izpostavil pa bi še kritje oziroma delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem. PKP-6 uveljavlja obveznost sprejemanja primerne zaposlitve takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb in ne šele po poteku treh mesecev od dopisa, kot je bilo to do sedaj. Jaz pozdravljam to spremembo, saj imamo na Zavodu za zaposlovanje veliko ljudi, ki ne želijo delati, nekateri pa izkoriščajo ta sistem. Zaradi teh ljudi, ki so zdravi, sposobni za delo in ne želijo delati, k nam konstantno prihaja tuja delovna sila, ki dela za minimalno plačo, poleg tega pa izkoriščajo naš socialni sistem zaradi konstantnega pritoka cenejše delovne sile. Plače in pa standard naših državljanov enostavno ne morejo rasti, zato ta ukrep seveda podpiram. Zdrav, za delo sposoben človek potrebuje delo, ne pa denarne socialne pomoči.  Ukrepa, ki se ga pa najbolj veselim v PKP-6 pa je, da bodo odslej starši hospitaliziranih otrok brezplačno sobivali v bolnišnici in to tisti starši, ki imajo otroke mlajše od 15 leta. Do zdaj je to veljalo samo za starše otrok mlajših od 6 leta. V Sloveniji imamo veliko družin z bolnimi otroki, mnogim izmed teh družin žal prihodki in pa finančno stanje ne omogoča, da bi si starši recimo plačali nočitev in bi bili v najtežjih trenutkih skupaj s svojim otrokom, ko leži v bolnišnici. In v Novi Sloveniji smo prisluhnili staršem teh otrok, ki se zdravijo v bolnišnicah. Po našem predlogu so na Vladi v PKP-6 vnesli rešitev, da bodo starši vseh obolelih otrok do 14 leta lahko brezplačno bivali ob svojem otroku v bolnišnici. Dejanja, jaz večkrat rečem kdaj, če ne zdaj in naj bo teh dejanj čim več. Dejanja štejejo, ne pa lepe besede in v Novi Sloveniji se tega zavedamo. In to tista dejanja, ko si na oblasti. Ne štejejo lepe besede, ko si v opoziciji.  In ko sem ravno pri dejanjih na oblasti, bi enostavno rad povedal, da je minister stranke SD leta 2010 ukinil topel obrok dijakom in to ta minister, minister Igor Lukšič je enostavno rekel, da denarja za malice za vse ni in ukinil stoprocentno financiranje malice za dijake. Minister SD-ja. Danes pa njegovi strankarski kolegi vlagajo zakonodajo o brezplačnem obroku, čeprav točno vedo, da smo to mi, ta Vlada že uredila v PKP-6. Izkoriščanje otrok za politične namene. Skrb za sočloveka in svoja dejanja pokažeš, ko si na oblasti, ne ko v opoziciji vlagaš         všečno, populistično zakonodajo oziroma predloge. Ste pa na SD v veliko boljših časih, ko ste bili na oblasti, ukinili državne pokojnine kmečkim ženskam in to je bilo leta 2011, prav tako ste ukinili štipendije mladoletnim dijakom pod 18 let in pa študentom in dijakom nad 18 let ste ukinili otroške dodatke. Čeprav v svojem imenu nosite ime socialni, vaša dejanja kažejo ravno nasprotno. V zadnjih 20 letih ste 14 let vodili različna ministrstva in bili ste v vladi, niste pa nikoli nič krivi. Prevzemite odgovornost za svojo neodgovornost. No, želim pa se vrniti nazaj k PKP-6, ta vlada otrokom daje nazaj tisto, kar jim je SD leta 2010 vzela, PKP-6 v času šole na daljavo uvaja topel obrok učencem in dijakom iz šibkejših družin. Praktično ta vlada samo daje, tudi lokalni skupnosti. Saj, spoštovane državljanke in državljani, če ne verjamete meni, vprašajte svoje župane, vprašajte župane vaših občin, kdaj so imele občine toliko denarja, zdaj v času te vlade oziroma v času prejšnje vlade, ki jo je vodil Marjan Šarec. Dajmo upoštevati tudi dejstvo, da so izredno slabi časi in da je nekdo imel bistveno boljše čase oziroma pogoje. Me pa žalosti in to resnično žalosti, da opozicija vedno in pa zopet preusmerja pozornost z nekimi univerzami, kaznimi in ne vem še z vsem, s čim vsem še. To je po mojem mnenju samo zaradi enega samega razloga, preusmerja se pozornost od dobrega dela te vlade.  Dolžen sem še odgovor, oziroma komentar poslancu LMŠ, gospodu Jožetu Lenartu, z vsem spoštovanjem, ničesar slabega ne mislim, ne želim, da me razumete narobe, ampak v vaši stranki imate odgovore in pa predloge za čisto, predloge za čisto vse, rešitve v državi, odgovore čisto na vsa vprašanja, zakaj ste torej takrat vrgli puško v koruzo? Jaz vem, da replika na repliko ni možna, mislim pa, da bom si zaslužil zdajle kako repliko, ker se mi zdi, da sem marsikoga tamle razburil, povedal sem samo tisto, kar mi leži na duši in tisto, kar osebno sam čutim, predvsem pa ne maram laži, manipulacij in zavajanja, kajti zgodba, ki jo spremljam tukaj s prve strani v Državnem zboru, je zelo zelo drugačna, kot jo zvečer gledam v medijih. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec Samo Bevk, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik, spoštovani zbor.  S predhodnikom se mi ni vredno zdelo in se mi ni, se mi ne zdi vredno polemizirati, kajti, kaj je kdo naredil dobrega ali slabega, bo sodila in povedala zgodovina. Tako pavšalno natresti nekaj očitkov neki politični stranki lahko naredi vsakdo izmed nas, ampak meni se to zdi pod nivojem in tudi ni vsebina tega zakona. Naj kar na začetku povem, da ne bom nasprotoval predlogu 6. protikoronskega zakona oziroma zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic 2. vala epidemije COVID-19, ki se sprejema po nujnem postopku. Po nujnem postopku se lahko zakonodaja na predlog vlade obravnava le, če gre za interese varnosti ali obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države in še to mora biti temeljito argumentirano. Če sedaj damo na levo stran tehtnice ukrepe, ki dejansko ustrezajo pogojem, za obravnavo zakona po nujnem postopku in na desno stran tako imenovane podtaknjene člene, potem je jasno, da pretehtajo členi, ki naslavljajo ukrepe za omilitev posledic epidemije koronavirusa.  Zelo povedno je dejstvo, da je predsednik vlade Janez Janša danes na predstavitvi predloga zakona dejal, navajam, gre za paket ukrepov, s katerimi želimo ohraniti kondicijo družbe, države in gospodarstva tudi za čas po epidemiji ter posebej         izpostavil ukrep podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo ali kot novost omenil delno kritje fiksnih stroškov podjetij ter napovedal sedmi paket, ki bo naslovil obdobje po premagani epidemiji. Niti z eno samo besedico pa ni predstavil, zakaj je vlada v ta paket uvrstila tudi tako imenovane podtaknjene člene, ki z epidemijo nimajo nobene povezave. Zato predlagam, da gredo v presojo na Ustavno sodišče Republike Slovenije vsi t.i. podtaknjeni členi v vseh protikoronskih paketih od prvega do šestega in tako očistimo ta zakonodajni virus, ki je povzročil stanje, ko veliko ljudi v državi ne zaupa več tej vladi, prav tako tudi zaradi tega ne zaupa več ukrepom za omilitev epidemije COVID-19 tako kot v prvem valu epidemije, ko smo bili lahko za vzor celotni Evropi. Žal se je vlada vsaj od tretjega paketa dalja odločila za realizacijo povsem sebičnih, politikantskih in klientelističnih interesov ter državotvorno držo v času največje zdravstvene in družbene krize v zadnjih desetletjih izkoristila za poravnavo uslug različnim interesnim skupinam ali celo posameznikom. Naj se torej do tako imenovani podtaknjencev oziroma podtaknjenih členov opredeli Ustavno sodišče. Sam pa kljub temu zakonu ne bom nasprotoval, saj vseeno prinaša več koristi kot pa škode. Verjamem, da bo Ustavno sodišče očistilo zrnje od plev.   In še post scriptum na koncu mojega kratkega prispevka. Danes popoldne sem na STA prebral prispevek, da je direktor klinike Golnik dr. Aleš Rozman že dlje časa deležen grozilnih pisem. Moram povedati, da sem zgrožen, da se neka anonimna skupina spravi na zdravstvene delavce, ki poleg drugih sorodnih poklicev plačujejo največji davek v spopadu s koronavirusom in to veliko epidemijo. Zato to početje izrecno obsojam.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Še zadnji, ki je prijavljen za razpravo, je poslanec dr. Franc Trček.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Zdaj, ko poslušam predstavnike te vlade in koalicije, zadnji med njimi iz tako imenovani krščanskih demokratov, ko si na oblasti ta vlada daje ali pa prej Marko »kdo je za kakšna dejanja odgovoren, se ne bomo spraševali«. Ali pa sam minister »vlada se zadolžuje, s tem ni nobenih težav, boste dobili« - kaj dobi potem KNJF? Nek list papirja na dveh straneh, kjer piše zadolžili smo se za toliko in toliko milijard. To ni poročilo, to jaz preberem v časopisu.   Zdaj, če si postavimo vprašanja, na katerega je tudi pred časom lepo odgovoril urednik Sobotne priloge, kdo vlada. Kdo vlada v ustavni parlamentarni demokraciji? Janez Janša? Šarec? Cerar? Damijan? Ne vem, Eva Irgl? Ne, vladajo zakoni. Oziroma bi vsaj morali vladati zakoni, ne? Mi pa naj bi jih sprejemali. In kolega Vojko, ki mi ljubkovalno rečem Sokrat, je pač povedal, kaj je bistvo ustavne parlamentarne demokracije. Iz različnih pozicij, iz različnih življenjskih izkušenj, v ljudskem jeziku naj bi več ljudi več vedelo, kar vedno ni res. Zdaj ali se mi pogovarjamo tukaj o teh zakonih? Večino časa se ne pogovarjamo. To je neko natolcevanje bolj tipa dveh starih zakoncev, ki bi se 15 let nazaj morala ločiti, kdo je bolj kriv, da se niso ločili.   Zdaj imamo že ta šesti zakon v igri, veste, in sem razmišljal zadnje dni o tem in se spomnil ene jedi, ki je pač zaradi alergije ne smem več jesti, imenuje se tlačenka. Tudi, če ste vegetarijanec ali vegan, veste, kaj je tlačenka. V tlačenko ne moreš stlačiti vse živo in je še začiniti s čimerkoli,         ampak ali veste kot je Samo lepo povedal v tej PKP tlači nekaj, kar se na ta način ne sme sprejemati v Državnem zboru. To se nisem jaz spomnil, to so se spomnile neke ekipe parlamentarcev še pred kolegom Tankom, ki je že 20 let tukaj in so zapisali notri in potem jaz zakaj se vi, zaradi tega razburjate? Ker niso neke urgentne zadeve. Dobro, vsak nekoga pozna, vsak ima nekega frenda pa vedno se nekaj notri stlači, ampak na tak način se ne gre resni parlamentarizem. Po drugi strani vse ta PKP 6 z vsem dolžnim spoštovanjem verjetno ga niti minister več ne pilotira, kajti amandmaji, kar letijo gor pa dol. Jaz ne bom sedaj jokal koliko amandmajev smo iz opozicije vložili pa niste kao nobenega sprejeli, v bistvu enega ste, tistega enega od SAB-a pa, potem bi morali še eden vezen amandma sprejeti pa ga niste pa v tistem PKP-ju ne vem že v dvojki, trojki imamo probleme, od katerega datuma to velja. Če imamo na eni strani tako napihnjenost mi smo najboljši v vesolju na drugi strani, če nam pregorevajo telefoni to, kar je kolega iz LMŠ pa še kdo drugi ja verjetno je realnost nekje vmes. Mogoče ta Vlada ni najboljša v vesolju pa mogoče pa imajo tudi tisti ljudje, ki na nekaj opozarjajo neke tehtne razloge za to. Jaz glih nisem neki človek iz fitnesa za razliko od našega Janija, ampak 150 ljudi joka recimo, da ste na njih pozabili, ki se s tem ukvarjajo, če zgolj neki zadnji primer povem. Sedaj namesto, da bi se mi res orientirali, da ti obliži dobro primejo so v vsakem zakonu neki podtaknjenci pa o tem kokodakamo prej smo pa o uni Aleksandri Pivec kokodakali 4 mesece skupaj. 15 kilometrov od mene živi ne pa že kdo je omenjal kakšne primere avstrijske ali pa nemške ali še katere tam je poanta, da dejansko zadeve čim prej primerejo ne pa neka ta kvadratura kroga, ki se jo gremo. Tudi, zaradi tega, ker smo v nekem stanju, ki ni zgolj stanje strahu je stanje tesnobe. Strah je votel in se ga da, potem nekako logično razložiti sedaj smo pa res v nekem sranju in stanju tesnobe. Virus mutira, dvakrat je Vlada zamudila po 14 dni, so vam povedali v matematiki ne opozicija in imamo v bistvu neko stanje, ki ga imamo in potem se tukaj ne vem gospod Šircelj saj niste ustavni pravnik z vsem dolžnim spoštovanjem sklicujete se na neki 72. člen. Sem že večkrat povedal, Ustava se ne bere na ta način, da samo pobereš tisto, kar ti paše, obstaja 32. člen svobode gibanja, obstaja 34. člen osebno dostojanstvo, ki ga Žan Mahnič veselo vsak dan krši z njegovimi ne nebulozami na Twitterju pa se, potem Vlada sklicuje, da je to svoboda njegove govora. Bivša državna sekretarka z resornega ministrstva je rekla: »Ministrstvo je z množico obtožnic.«, ja v šolam se jih že meša od teh okrožnih. Nekateri ravnatelji, ravnateljice mi rečejo, da jih niti več ne berejo, ker enostavno ne folgajo več. Verjetno bi se morali, potem vprašati zakaj ljudje protestirajo. Mi imamo problem, da to epidemijo folgajo neki ljudje, ki ne mislijo dovolj globoko pa nisem glih človek, ki je blazno mahnjen na nacionalne karakterje, ampak vseeno nekoliko. Poglejte, v Sloveniji državljanke in državljane, ne moreš furati s palico pa, če to Janši ni jasno po 30. letih se mi zdi, da bi počasi moral iti gledati sončne zahode pa nič slabo ne mislim. Ne moreš. In se potem folku fržmaga. Saj tudi v Nemčiji se je eden zaletel danes – v kaj – v glantre pred domovanjem gospe Merklove. S takimi nekimi dejanji pa tudi s tistimi 15 juriji ali bo, potem samo jurija in pol ali ne, bomo imeli samo še več Zlatkov pa več takih pa pod maskami pa se bodo nekaj lovili. Na koncu bomo imeli to, kar se je zgodilo v Angliji gospa Fox, ki jo je tam eden zaklal poslanko dobesedno, ste pozabili mogoče že?         Veste, absolutno se strinjam in s tem, kar je rekel kolega Bevk kot izkušen poslanec, in s tem, kar je rekel naš Han glede Kreka in tega. Ampak jaz se spomnim, a veste, jaz to že doživljam sedmo leto. Derejo se za mano, idi v Kumrovac, idi v Beograd, ti si ovo, ti si ono, grožnje s smrtjo. In to prihaja z vaše strani ulice, a veste, in tukaj bi se oboji morali tega zavedati. Ne bom rekel, da na tej strani ulice nikoli, a ne, jaz včasih rečem, naj mi Miha oprosti, vsak ima svojega Kordiša. Pa seveda, zdaj sem jaz šel malo v moralko.   Nam se v najmanj primernem trenutku dogaja to, kar moja ljuba dama pravi. Kar tuliš v gozd, to iz gozda dobiš ven. Seveda, ker je SDS v opoziciji, če imamo šnicle na mizi pa mu vržemo najboljši šnicel, boste nekaj slabega našli pa boste tulili čez to. Zdaj pa imamo nek obrnjeni trenutek in včasih tudi, ko je kaj dobrega, se to iz gozda vrne nazaj in se na tak način gleda. In se ne da trenutno, trenutno se ne da v tem parlamentu nič več normalno pogovarjati. In najlažje je tuliti ko mladi kolega, ki je zdaj šel ven, ko smo mi na oblasti. To potem ni vladavina prava, to ni potem ustavna parlamentarna demokracija. Potem smo mi iz opozicije nek ornament, ki lahko rečemo, ko v kakih malo resnih, malo manj resnih parlamentih, bomo obstruirali pa ne vem, se bomo srečevali na Trojanah recimo.   Jaz bi danes o tem zakonu rad razpravljal, pa sem poslanec, pa tudi naša Bojana vse prebere pa še kdo, pa saj ne folgam več. Kako letijo ti amandmaji gor, dol, mi bi dejansko danes rabili prekinitev te seje pa da vidimo to, kar je še danes uletelo in z vladne strani in z naše strani, pa da se jutri to detajlno pogleda pa da se Zakonodajno-pravna služba opredeli do tega pa da se končno upošteva to, kar pove izkušen poslanec, ki je sredi 90. prvič bil poslanec, če se ne motim, kolega Samo Bevk. Ampak ne, seveda, vi boste, dokler imate glasove, to nekako drgnili naprej.   Veste, in, potem pa, ko predlagamo nek amandma iz opozicije, slišimo, da to posega v vsebino zakona. Ja tristo kosmatih rosomahov, v kaj naj pa posega!? V solato z menze? Ne vem, to je, trenutno je neko tako stanje, da se bom na tej točki ustavil. Saj ni možno več neke resne razprave se tukaj iti. Pa v bistvu od vseh amandmajev, ki jih je predlagala opozicija, dobro, saj je kdaj kak populističen amandma, priznam, pa kak amandma je, da ti ga nekaj uvalim, ker si tulil, ko bom jaz na oblasti, bom to sprejel, pa potem ne. Ampak tričetrt teh amandmajev, ki smo jih vlagali skozi vse PKP-je, je nekaj, na kar ste iz takih ali drugačnih razlogov spregledali. Jaz verjamem, da crkujete na vladi zaradi trenutne situacije. Crkujemo že navadni poslanci skoraj, ne šele vi.   Verjamem tudi, prepričan sem, da so številni, da je večina predlogov dobronamernih. Saj ne odkrivamo tople vode, saj večina držav v Evropi pa še kje drugje sorodno reagira, eni manj premišljeno, drugi bolj, ampak parlament naj bi bil prostor javne rabe uma. Trenutno je pa prostor sam nekega bevskanja. In posledično zaradi tega bevskanja seveda dobimo dogodke, ki se dogajajo gospodu Kreku in ki se bojo dogajali še komu. Zaradi tega bi se morali malo mi zamisliti, in to, kot je kolega Brglez zelo rad govoril, ko je tam sedel. Eden od bistvenih postulatov demokracije je tudi samoomejevanje. In tega tukaj ni, jaz se bom ta trenutek sam omejil, hvala za besedo.