Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni, lepo vas pozdravljam na današnji 8. redni seji odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer je to član Robert Pavšič. Imamo pa nekaj nadomeščanj in sicer, mag. Dejan Židan bo nadomeščal dr. Franca Trčka, medtem ko iz kvote SMC pa bo prisoten Branislav Rajić na tej seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, dne 21. 5. 2020, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Predlog dnevnega reda je naslednji: 1. točka - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, druga obravnava. Amandmaji k predlogu zakona so se lahko vlagali do 29. 5. 2020 in 2. točka – Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan z sklicem seje.

Tako da, bi sedaj prešli kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina 5 tisoč volivk in volivcev in je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo ste na spletni strani DZ prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 5. 2020, mnenje Vlade z dne 2. 6. 2020 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 2. 6. 2020. V poslovniškem roku, to je do 29. 5. 2020 niso bili vloženi amandmaji. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, h kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. No, potem pa kar začnemo in sicer dajem prvo besedo predlagatelju predloga zakona za dopolnitev svoje obrazložitve. Pa lepo prosim, če se lahko pač tudi predstavite za magnetogram.

Hvala lepa.

Na sredini imate. Tako.

Hvala lepa predsedujoča. Spoštovana in spoštovani!

Moje ime je mag. Gregor Kos. Sem predsednik Stranke za zdravo družbo in eden od dveh prisotnih predlagateljev, ki ste jih povabili na današnjo sejo Odbora za zdravstvo. Uvodna obrazložitev našega predloga zakona; dr. Tetjana Obukanič, doktorica imunologija Rockefeller Univerza v New Yorku, postdoktorske raziskave na Harvardu v Bostonu je napisala knjigo Iluzije o cepivih. Njen najpogosteje citiran članek je bil leta 2006 objavljen v Journal of Experimental Medicine, faktor vpliva revije je bil leta 2012 13,214 in ima 93 citatov v Web of Science Core Collection. Njeno knjigo je proizvodnji cepiv všečno komentiral predstavnik slovenske znanosti, katerega najpogosteje citirani članek, v katerem je naveden kot prvi avtor, ne pa edini, je bil leta 2000 objavljen v British Journal of Ophthalmology, faktor vpliva revije za leto 2012 je 2,725 in ima 8 citatov v Web of Science Core Collection. Slovenski predstavnik znanosti je za njegov doprinos stališč javnosti letno nagrajen s financiranjem farmacevtske industrije. Podatke je zbrala dr. Mateja Černič v knjigi Ideološki konstrukti o cepljenju. Knjigo avtorica, doktorica znanosti začenja z verjamem najpomembnejšo temo povezano s cepivi, ki se ji reče varnost cepiv. Od javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke si že leta prizadeva dobiti varnostne študije tudi po sodni poti. Prejela pa je uradni odgovor agencije, ki ga je že objavila na naslovnici svoje knjige »Na področju javnega zdravja bi se negativne posledice morebitne neustrezne oziroma napačne interpretacije razkritih dokumentov lahko kazale na primer v dejstvu, da bi posameznik oziroma večje skupine pričeli množično zavračati cepljenje«. Avtorica, ponavljam, doktorica znanosti nadaljuje zgodbo z naslovnice na strani 9, kjer navaja še bolj osupljiv odgovor Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke »Omogočanje dostopa do dokumentov, ki jih ZZdr-1 opredeljuje kot poslovno skrivnost, bi lahko povečalo tveganje za odhod gospodarskih družb, proizvajalcev s trga«. Kako prosim? Poslovna skrivnost? Varnostna študija tako pomembne substance kot je cepivo, je poslovna skrivnost. Kako je lahko poslovna skrivnost nekaj, kar vnesemo v človeško telo z namenom, da v njemu vpliva na tako pomembno stvar kot je imunski sistem. Dandanes vemo, da je skupni imenovalec mnogih bolezni ravno oslabljen oziroma spremenjen imunski sistem človeka, kar vodi v rak, sladkorne bolezni, avtoimunske bolezni in da je njihovo število v porastu, kljub napredku medicine in znanosti in kljub večjemu številu in večji dostopnosti zdravil. In del sistema javnega zdravstva v Sloveniji skrbi delovanje gospodarskih družb, katerih izključni vidik delovanja je maksimizacija dobička in v ničemer skrb za zdravje ljudi, kajti proizvajalci cepiv ne odgovarjajo, ponavljam, ne odgovarjajo za morebitne škodljive posledice cepiv. Agencijo za zdravila pa skrbi morebitni odhod gospodarskih družb proizvajalcev, katerih osnovni namen je, kot sem že povedal maksimizacija dobička iz slovenskega trga. Ljudje, naši otroci, naša prihodnost, kot jih imenujete politiki, ko se je potrebno slikati za srce parajoče medijske prispevke smo z Javno agencijo za zdravila trg. Ne pozabimo, tudi nekateri zdravniki se sprašujejo, kako naj bolnikom zagotovijo, da je cepljenje varno, če pa nimajo vpogleda v varnostne študije. Milaut Kadar, starejši svetovalec in ekonomist za zdravje Svetovne zdravstvene organizacije v svoji uradni prezentaciji Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom Značilnosti in trendi na svetovnem trgu cepiva navaja, da so cepiva motor v farmacevtski industriji in da z njimi ustvarjajo globalni trg z, citat, spektakularno stopnjo rasti, ki je v 13 letih od leta 2000 do 2013 narasla iz 5 na 24 milijard ameriških dolarjev, do leta 2025 pa bo znesek predvidoma znašal 100 milijard ameriških dolarjev. Da bo še nekoliko bolj jasno, kaj predstavlja ta številka, gre za skoraj 10 proračunov Republike Slovenije. Urednik verjetno ene najuglednejših strokovnih znanstvenih revij Lancet, ki ima faktor vpliva revije v letu 2018 95,102, Richard Horton je priznal, ponovno citiram, strokovne revije so prišle v dejavnost pranja informacij za farmacevtsko industrijo. Obstajajo zelo dobri razlogi za globoko zaskrbljenost nad farmacevtskimi cepilnimi kampanjami in cepilno represijo. Po besedah profesorja Guya Vallenciena, ki je podpornik cepiv, poudarjam, ki je podpornik cepiv, drugače pa urolog in predstojnik oddelka na inštitutu Montsouris v Parizu in član francoske nacionalne akademije za medicino, ponovno citiram, analiza podatkov o formakovigilenci za to cepivo, govorimo o HPV, je pokazala 26 tisoč 675 resnih neželenih učinkov, od tega 113 primerov multiple skleroze, samo v Franciji so nacionalni mreži regionalnih centrov za farmakovigilanco v proizvajalca cepiva poročali o 435 primerih resnih neželenih učinkov, vključno s 135 avtoimunskimi boleznimi, od tega 15 primerov multiple skleroze. Profesor Guy Vallencien ima 433 publikacij in 11 tisoč 585 citatov. Po besedah dr. Lucije Tomljenović, raziskovalke, ki proučuje mškodljive vplive adjuvansov v cepivih na živčevje na univerzi British Columbia v Kanadi, citiram, cepivo ni učinkovitejše od drugih metod preprečevanja bolezni, vendar nosi veliko večje tveganje. Dr. Lucija Tomljenović je leta 2009 doktorirala iz biokemije na centru za primerjalne genomike na univerzi James Cook v Townsvillu v Avstraliji, leta 2010 se je pridružila raziskovalni skupini Neural dynamics na univerzi v Britanski Kolumbiji in trenutno raziskuje nevrotoksične učinke cepiv, ki vsebujejo tudi aluminij. Dr. Tomljenović je pred kratkim postala pridruženi urednik časopisa Alzheimerjeva bolezen. Ne glede na to, da je aktualna vlada Republike Slovenije nastala z jasnim nasprotovanjem Svetovni zdravstveni organizaciji, se danes za opravičevanje cepilne represije še naprej sklicuje prav na to, na Svetovno zdravstveno organizacijo. WHO je financiran s strani Evropske komisije skupaj, poudarjam, skupaj 2,3 % v proračun organizacije. Samo Rotary International jim namenja 2,5 %. Združenje Gavi 6,6 %. Za tiste, ki morebiti ne veste, gre za združenje za cepljenje, financira jih fundacija Bill in Melinda Gates. Taista fundacija je danes največji financer WHO, kajti z odstopom ZDA je postala prva in ji namenja 9,4 % skupnega proračuna. Leta 2017 je Rotary International skupaj z Bill in Melinda Gates Foundation sklenil pakt za cepiva, skupaj fondacija tako neposredno obvladuje 18,5 % proračuna Svetovne zdravstvene organizacije. Podatki, ki jih navajam, so javno dostopni uradni podatki Svetovne zdravstvene organizacije. Po besedah ustanovitelja fundacije Billa Gatesa je njegovo investiranje v farmacevtska podjetja leta 2002, torej v proizvajalce cepiv, citiram, najboljša investicija v mojem življenju. Verjamem. Farmacevtska podjetja proizvajajo cepiva, Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da je najpomembnejši javnozdravstveni ukrep cepljenje in ne preventiva. Nekdo pa financira proizvajalca in imenovalca politike. Spoštovani, cepiva so dobičkonosen posel. Danes sva pred vami zgolj dva predstavnika predlagateljev predloga Zakona o nalezljivih boleznih, podprtega z zakonsko zahtevanimi 5 tisoč podpisi državljank in državljanov, samo dvema ste namreč omogočili udeležbo na tej razpravi, vendar, če negirate lastne državljanke in državljane, če odklanjate kakršnokoli demokratično možnost predstavljanja neodvisne znanosti, če zavračate zakonsko zahtevane registre poškodb s cepivi, še enkrat, zakonsko zahtevane registre poškodb s cepivi, če popolnoma neosnovano v imenu države na breme davkoplačevalcev sprejemate odgovornost za poškodbe s cepivi, namesto da bo za njih odgovarjal proizvajalec cepiv materialno in kazensko, če vse našteto izvajate iz pozicije moči, ne pa s pozicije argumenta, ki ga ne dopuščate, pa vseeno ne morete mimo dejstva, da Avstrija, Irska, Japonska, Švedska, Švica in Velika Britanija ne poznajo obveznega cepljenja oziroma cepilne represije. Na vas je, spoštovane in spoštovani, da se vprašate vsak dan znova, kaj je pri nas tako drugače, kot v naštetih državah, zakaj tam ljudje ne umirajo zaradi bolezni, pred katerimi naj bi nas ščitila cepiva, zakaj laži, še enkrat, laži o precepljenosti, ki v Sloveniji teoretično ne more biti višja od 50 %, saj se je 832 tisoč državljank in državljanov rodilo pred uvedbo cepljenja in zakaj politični sklep vlade, politični sklep vlade na predlog resornega Ministrstva za zdravje, da si je stroka enotna glede cepiv, pa si ni, razen tam in za tiste, kjer prevladuje izključno argument moči, kot bo verjetno danes v tej dvorani. Da zaključim, primarij profesor dr. Ivan Eržen, pred nekaj časa vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pred leti tudi direktor tega inštituta, je v javnem pogovoru na javnem radiu izjavil verjetno enega najpomembnejših stavkov na področju javnega zdravja v Sloveniji, da gre, navajam, trend zakonodaje na področju cepljenja v smer prostovoljnega cepljenja. Verjamem, da boste izrečenemu in ljudski iniciativi sledili tudi poslanke in poslanci in zaključili cepilno represijo. Hvala, toliko z moje strani, verjamem, da bo besedo dobil še kolega Jure Pogačnik. Hvala.

Postopkovno.

Ja, izvolite, kolega Rajić.

Spoštovana predsednica. Hvala. Spoštovana predsednica, imam postopkovni predlog, da se po današnji opravljeni razpravi glasuje tudi o predlogu sklepa, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da ga uvrstite v seznam sklepov, o katerih bomo glasovali, hvala.

Hvala lepa za vaš postopkovni predlog, ga bom dala na glasovanje takoj, ko bomo zaključili z razpravo, kot prvi predlog, ki je prišel.

Zdaj pa samo v obrazložitev, zakaj ste bili vabljeni samo posamezniki, dejstvo je, da imamo tudi v Državnem zboru priporočila zaradi virusa in vi ste prišli v bistvu z dvema predstavnikoma, čeprav je bilo priporočilo, da se pride na sejo samo z enim predstavnikom in nismo zato nič komplicirali, tako da mislim, da smo omogočili in da omogočamo vsem, da predstavijo svoja stališča.

Mislim, da je želel še vaš kolega besedo, tako da dajem tudi vam besedo v imenu predlagatelja.

Hvala.

Moje ime je Jure Pogačnik, sem eden izmed mnogih avtorjev tega zakona, predloga zakona, ja, hvala, in upam, da ste si ga prebrali, ker ni zahteven, ni dolg, je relativno kratek in mislim, da tudi zelo jasen, kar je tudi gospa Tina Bergant iz Ministrstva za zdravje omenila, ampak vseeno naj povzamem tiste stvari, ki se mi zdijo najbolj bistvene in to je, glejte v Sloveniji imamo obvezno cepljenje zoper 9 otroških oziroma nalezljivih bolezni. To nas uvršča med države, kot so Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Češka, pa mislim, da je še Latvija. Ne vem kdo, če ima kdo od vas ideal teh držav kot nekaj, čemur bi želel slediti, mislim, da smo imeli vedno ideal, da bomo sledili državam kot so Šivca, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Avstrija in države, ki imajo eno tradicijo demokratične ureditve in svobode. No, to je nekaj, kar imamo. Imamo pa še drugo stvar, ki služi temu obveznemu cepljenju. Imamo fenomenalno cepilno represijo. Ta cepilna represija, če poznate, kako deluje, deluje na finančnem kaznovanju staršev, ki nočejo cepiti svojih otrok. In tukaj smo res menda izredno uspešni tako, da določeni strokovnjaki ocenjujejo slovenski sistem represije kot enega najhujših v svetu. To ustvarja tretjo točko, kar imamo – ustvarja družbeni konflikt. Ta družbeni konflikt nastaja zato, ker imamo po eni strani vedno več represije in po drugi strani zato, ker starši se vedno bolj zanimajo za cepljenje, informacije so dosegljive, znanstvene raziskave so dostopne in imamo družbeni konflikt. Ne vem, če se vi to zavedate, ampak ta konflikt je prisoten. In naslednja stvar, ki je pa nimamo v Sloveniji, so pa strokovnjaki. Mi imamo neke vrste strokovnjakov, imamo imunologe in podobne strokovnjake, ampak dejansko mi nimamo neke svoje znanosti, ki bi raziskovala cepiva in ki bi delala medicinske poskuse. Tako, da dejansko smo vsi samo bralci. Mi beremo stvari, ki prihajajo iz tujine in na tej podlagi si ustvarjamo mnenja.

In zdaj predlagana rešitev zakona v zvezi s tem družbenim konfliktom je osrednja točka, da se obvezno cepljenje ukine in da se uvede prostovoljno cepljenje, kot je bilo tudi že pred letom 1968. Ne vem, kako smo preživeli do leta 1968, ampak očitno smo, in šele leta 1968 je bilo uvedeno prvo obvezno cepljenje zoper ošpice z enim odmerkom. In vsi tisti, ki se bojite, tako kot kolegi državni svetniki predvčerajšnjim, kam bi se vrnili, v neko množično umiranje, ni bilo nobenega množičnega umiranja. In zato mislim, da dejansko nimamo razlogov, da bi to represijo še naprej se šli. In to je osrednji predlog tega zakona. Ostala sta mogoče manj pomembna, to je, da v komisiji za ugotavljanje posledic cepljenja ne morejo biti ljudje, ki so konfliktno okuženi oziroma interesno okuženi, se pravi konflikt interesov. Mi ne moremo dati v komisije ljudi, ki v prostem času popoldan preko s.p.-jev delajo za proizvajalce cepiv. In tretja stvar je, da bi morali starši oziroma osebe, ki so poškodovani zaradi cepiv, prejemati tudi rento. Ne vem, koliko takih poznate, jaz jih poznam zelo veliko in lahko vam povem, da imeti v družini osebo, poškodovano s cepljenjem, je zelo drago. In ta drobiž 60 tisoč evrov, kakor ga zakon zdaj namenja za, ne vem, ali za umrlega ali za hudo poškodovanega, to zadošča mogoče za eno ali pa dve leti. Če ne verjamete, vprašajte gospo Bahun, ki se že 20 let po sodiščih preganja v zvezi s to odškodnino, pa je, jasno, še vedno ni dobila.

Zdaj zakaj sploh tak predlog? Običajno se, tako kot pri vseh drugih stvareh, breme dokazovanja in utemeljevanja preloži na predlagatelja, to smo mi. Se pravi mi moramo zdaj nekako to utemeljiti. Ampak pejmo tukaj iz druge strani. Zakaj sploh obvezno cepljenje? Jaz ko sem bil na ministrstvu za zdravje, jaz nisem dobil enega jasnega odgovora, zakaj mi rabimo obvezno cepljenje. In poglejmo, kaj piarovci iz ministrstva za zdravje ponavljajo že 20 let kot pokvarjeno ploščo. To je, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni, da je rešilo na milijone življenj. In potem sledi še trditev, da so cepiva varna in da si je stroka enotna. Pa si poglejmo zdaj ti dve trditvi. Se pravi prva je trditev o učinkovitosti cepiv. Kaj pravi znanost o tem? Mislim, nikoli nisem slišal, da bi nekdo utemeljil to trditev in vsem je ta trditev zlezla pod kožo in leta in desetletja ponavljanja, robotskega ponavljanja so naredila svoje. Danes ljudje verjamejo, tisti, ki se s tem ne ukvarjajo, da je to res. No, pa poglejmo, kaj znanost pravi? Journal of American physicians and surgeons, raziskava iz leta 2006: cepivo proti gripi ni učinkovito, povzroča stranske učinke in razširja gripo na druge ljudi. To je povzetek. Poglejmo si drugo raziskavo iz leta 2012 v neki drugi reviji: ugotovitev, cepivo proti gripi pri otrocih ni učinkovito. Tretja raziskava, revija Pediatrics, 2013: otroci, ki so polno cepljenji proti oslovskemu kašlju še vedno lahko zbolijo za oslovskim kašljem. Četrta raziskava: cepivo proti oslovskemu kašlju ne zaščiti proti vsem sevom b-pertusis, niti proti b-parapertusis. Ta je bila objavljena leta 2012. In gremo naprej, naslednja raziskava iz leta 2015: ljudje, ki so cepljeni proti oslovskemu kašlju, lahko oslovski kašelj razširjajo. Kakšna je to učinkovitost? Prosim vas lepo. Gremo naprej. Leta 2003: nepopolna cepiva povzročajo nastanek bolj virulentnih sevov in hujših oblik bolezni. Raziskava iz leta 2013: ni kliničnih dokazov, da je cepljenje proti HPV učinkovito v preprečevanju raka materničnega vratu, pogosto je cepljenje proti HPV povezano z resnimi stranskimi učinki. Revija Clinical infection diseases, 2014: ošpice se lahko prenašajo iz polno cepljenih ljudi na druge polno cepljene ljudi. Mislim, saj tukaj imaste, kot prilogo zakonu ste morali dobiti ta, te naše povzetke, ki so kapljica v vodi raziskav. Imamo več kot 1200 raziskav, ki ugotavljajo, da je cepljenje škodljivo in da cepljenje ni varno. In kar se tiče o tistih milijonih, milijonov ljudi, ki naj bi jih cepljenje rešilo, pa prosim vas lepo, poglejte si grafe, poglejte si podatke, boste videli, da temu ni tako, da so, da je bila smrtnost zaradi nalezljivih bolezni, je praktično padla, ne bom rekel na nulo, ampak skoraj na nulo že pred uvedbo obveznega cepljenja.

No, in če gremo na drugo stvar, se pravi na varnost, na drugo trditev. Kaj pravi stroka o varnosti? Mislim, tukaj je že spet ogromno tega. Recimo revija Epidemiology, 1997: v Novi Zelandiji so raziskovalci v raziskavo vključili 1265 otrok in ugotovili, da jih je od tistih, ki so prijeli cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter cepivo proti otroški paralizi, 23 % zbolelo za astmo, 30 % od njih pa so imeli druge alergije. Otroci, ki niso prejeli teh cepiv, niso imeli epizode astme ali alergijskih bolezni.

Naslednja raziskava, ki bi jo rad poudaril, iz leta, no kakorkoli, pri otrocih, ki so prejeli cepivo z živim srebrom je razvojni zaostanek trikrat pogostejši.

Naslednja iz revije Toxical Environmental Chemicals. Pri dečkih, ki so prejeli cepivo proti hepatitisu B z živim srebrom so 9-krat pogosteje ugotovili razvojni zaostanek kot pri necepljenih dečkih.

Naslednja raziskava iz leta 2014. Kronična utrujenost, kronična bolečina inkognitvine motnje so povezane z aluminijem v cepivih.

Poglejmo si jih še par. Ena pediatrična tukaj zdaj revija iz leta 2011 raziskava. Otroci cepljeni proti noricam lahko zbolijo za herpes zostrom, ki ga povzroča isti virus kot so ga dobili s cepivom.

Revija Autoimunitiy 2005. Cepljene proti hepatitisu B poveča tveganje za nastanek multipleskleroze in drugih avtoimunih bolezni.

In raziskava iz leta 2009, revija Infections. Zdravniki in medicinske sestre v Nemčiji in ZDA odklanjajo cepljenje proti gripi. Le zakaj, mogoče vedo kaj kar običajno ljudje ne vemo?

In če si pogledamo še par uglednih strokovnjakov, njihova mnenja glede varnosti. Doktor Gajlin Lenktot, zdravnik. Vsak peti otrok ima zaradi cepiv hude zdravstvene težave, nevrološke težave, obstaja cel spisek, o tem obstajajo številne knjige, zdravniki jih sploh ne berejo.

In revija Lenset 1994. Pojav astme je pri cepljenih otrocih petkrat bolj pogost kot pri necepljenih.

Mi imamo danes, nimamo epidemije ošpic, če se spomnite lansko leto sta bila dva v Postojni in so časopisi o tem pisali cele zgodbe in cela panika je bila, dva sta zbolela z ošpicami. Vsak dan v Sloveniji za rakom zboli okoli 40 ljudi, o tem ni pisal noben in tukaj imate s tem v povezavi mnenje dr. Roberta Bella, bivšega podpredsednika mednarodnega združenja za raziskave raka v British cancer hospital. Gospod pravi: »Cepiva so poglaviten, če ne celo edini razlog za ogromno rast rakavih obolenj.« To imate tukaj v tem predlogu, jaz ne vem, če ste si prebrali, pa mogoče si lahko preberete, če niste, če nimate kaj res tako pomembnega na telefonih ta trenutek.

Samo toliko. Bodimo spoštljivi, lepo prosim. Vsi so si gradivo prebrali tudi mislim, da ni potrebe, da ponavljamo tisto kar je zapisano, pa ne polemizirati s poslankami in poslanci, ker imate vso možnost za predstavitev.

Hvala. Bom upošteval. Saj itak tukaj sem zdaj končal s to varnostjo oziroma z domnevno varnostjo. No, še en čisto ločen prispevek bi vam predstavil, ki pa ni predstavljen v gradivu. In sicer, velikokrat slišimo kako sistem spremljanja stranskih učinkov je super, ker jih ni. Tukaj imate študijo, ki jo je naročil ameriški CDS tukaj imate študijo, ki jo je naročil ameriški CDC, to je neke vrste ameriški NIJZ, in to študijo so naročili pri Harvard Pilgrim Health Care. Študija pravi, da so 1,4 milijona doz cepiv vbrizgali 376.452 ljudem. Potencialni dogodek z neželenim izidom so zaznali kar 35.570 krat, to je 2,6 % na dozo cepiva. In pazite zdaj, zanimiva stvar. Manj kot 1 % takšnih dogodkov z neželenim izidom je bil zabeležen v njihov sistem spremljanja stranskih učinkov. To pomeni, da ko nam zdravstvene oblasti trdijo, da koristi cepljenja odtehtajo, da so daleč večje od morebitne škode, da so to popolnoma neosnovane trditve, in raziskovalci domnevajo, so v praksi razlogi za slabo poročanje, kot prvič, zdravnikovo nepoznavanje neželenih učinkov, drugič, dileme o tem kaj in kdaj poročati in tretjič dejstvo, da poročanje za zdravnika predstavlja dodatno delo. To je ves povzetek zdaj o tej trditvi, da so zdravila najučinkovitejši javno zdravstveni ukrep in da so varna in učinkovita. Ampak, glejte mi se strinjamo, o takih vprašanjih naj odloča stroka. Mi smo za stroko zelo, ampak zdaj katera stroka. Tukaj lahko vidimo, da sta stroki dejansko dve, ena stroka je tista, ki jo lahko označimo kot odvisna stroka, odvisna od sponzorjev, ki so praviloma farmacevti. Druga stroka je tista stroka, ki se financira iz davkoplačevalskega prispevka in vsaj načeloma sledi javnemu interesu. Tako, da mi imamo danes dve stroki in lepo vas prosim tukaj imam zdaj tudi par vprašanj, e boste toliko prijazni vsi, ki boste mogoče še govorili za mano, in sicer prvo vprašanje za Ministrstvo za zdravje. Če lahko po vsem tem kar je predstavljeno in tudi veste obstaja več kot 1200 študij o tem, da cepljenja niso varna in niso učinkovita. Recimo več kot 400 jih je zbranih tukaj v tej knjigi, v bistvu to ni knjiga, to je zbornik povzetkov znanstvenih raziskav. In ko boste govorili naslednjič to kar ste tudi napisali v mnenje Vlade, da je cepljenje varno in da je mnenje stroke enotno, dajte prosim povedati, da je to mnenje enega dela stroke, ker mnenje stroke ni enotno. In zdaj me zanima, če Vlada in Ministrstvo za zdravje kljub temu še vedno vztraja na tem, da je mnenje stroke enotno. Ker če mnenje stroke ni enotno, v bistvu lahko mi vso to razpravljanje zaključimo. Samo na tej točki lahko zaključimo, ker ne more biti kot obvezno predpisano nekaj o čemer si mnenje stroke ni enotno in kar je sporno. Če pa ministrstvo trdi, da svetovno zdravstvena organizacija to priporoča, potem a lepo prosim poglejte si, tako kot je Gregor prej povedal, kdo financira svetovno zdravstveno organizacijo, čigavim interesom ona služi. Gre za organizacijo, ki se sploh ne bi smela imenovati svetovna zdravstvena organizacija, ampak svetovna farmacevtska organizacija. Ali mislite, da so farmacevti toliko nesposobni, da bodo dajali milijarde vsako leto eno organizaciji, ne da bi ta služila njihovim interesom? Niso nesposobni, oni so izredno sposobni, to je najbogatejša izredno sposobni. gospodarska panoga, ki jo lahko, kar se tiče marketinga samo občudujemo. In verjemite mi, znajo uveljavit svoje interese in uveljavljajo jo preko svetovne farmacevtske organizacije. Naslednje vprašanje za Ministrstvo za zdravje, če so oni – po naših podatkih naj bi prejeli opozorila o strupenih sestavinah v cepivih, ki so bili lanske odkrite v Italiji in dve od teh cepiv se uporabljata tudi v Sloveniji. Zanima me kako je ministrstvo ukrepalo in če ni, kako bo ukrepalo, ker gre za praktično največjo afero v tem desetletju na področju farmacije. Pa če pojasnim, v cepivih so bile odkrite formaldehid, rakave celice človeškega zarodka, aluminij, odkriti so bili živalski virusi, marsikaj. Marsikaj, kar dokazano povzroča in raka in kup drugih zdravstvenih resnih težav. To vprašanje tudi če bo gospa iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki je sodelovala, me tudi to zelo zanima in vprašanje za vse, ki pa zagovarjate obvezno cepljenje in cepilno represijo pa je; če ste kdaj videli varnostne študije k cepivom. Če bo pa slučajno se še gospa iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali pa gospod oglasila, imam pa tudi eno prošnjo, če bi nam lahko pojasnila kako dejstvo, da je v bistvu Nacionalni inštitut trgovec s cepivom, vpliva na njihovo verodostojnost. To so moja vprašanja in mislim, da – prosim vas, ko razpravljamo o tem zakonu, ne razpravljamo o tem ali bomo ukinili cepljenje in če ga bomo sploh še komu dovolili, čeprav to bi bilo po vsem tem najbolj normalno. Ne, danes razpravljamo o tem kakšno pravico ima država, da si jemlje pravico represije do staršev o odločanju glede njihovih otrok. O tem se pogovarjamo. Jaz mislim, da tega temelja ni in če bom slišal kakšen dober argument, bom zelo presenečen.

Hvala lepa. To je vse zaenkrat iz moje strani.

Ja, zdaj smo zaključili z obrazložitvijo in dajem besedo predstavnici Ministrstva za zdravje, državni sekretarki dr. Tini Bregant.

Izvolite, beseda je vaša.