23. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

12. 6. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi. Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za kulturo. Prosim vas, da se posedete. Petek je, za nami je naporen teden in upam, da bomo strnili naše razprave v čim krajšo časovnico, kajti obravnavamo temo, ki smo jo obravnavali že 23. januarja. Vse članice obeh odborov vabljene in vse ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: Lidija Divjak Mirnik, Samo Bevk, Felice Žiža in Marko Bandelli. Kot nadomestne članice in člani Odbora so pooblastili pa sodelujejo: Leon Merjasec nadomešča Jožefa Lenarta, Tadejo Šuštar nadomešča Iva Dimic in Jožef Lenart nadomešča Leona Merjasca. Aha, dobro, pardon, še enkrat. Leon Merjasec je pooblaščen, da nadomesti poslanca Jožefa Lenarta, Tadejo Šuštar pa nadomešča Iva Dimic. Poslanca Nika Prebila pa pooblašča Aljaž Kovačič, da ga nadomešča, potem Lidija Ivanuša nadomešča Bojana Podkrajška, Željko Cigler nadomešča Primoža Siterja in poslanec mag. Dušan Verbič nadomešča poslanca Branislava Rajića, Mateja Udovč pa nadomešča Janjo Sluga. Zdaj pa dajem besedo predsednici Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino gospe Ivi Dimic. Prosim.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani.

Začenjam 23. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice Odbora: Lidija Divjak Mirnik in Maša Kociper. Na seji kot nadomestne članice in člane Odbora s pooblastili pa sodelujejo mag. Dejan Kaloh nadomešča Jureta Ferjana, Ivan Hršak nadomešča Jurija Lepa, Nik Prebil nadomešča poslanca Aljaža Kovačiča, mag. Dejan Kaloh, to sem pa že prebrala, nadomešča Jureta Ferjana, imam dva pooblastila, in mag. Dušan Verbič nadomešča našega člana Branislava Rajića.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odborov, pod točko 1. Ponovni poziv proti izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank ter k zaščiti kulturnega spomenika državnega pomena Križanke. Ker v poslovniškem roku nisva prejeli predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Zahteva Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odborov z dne 15. junij 2020, je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki je bilo veliko vabljenih, jaz vseh res ne bom naštevala, bi pa prosila pri razpravi, da se predstavitev za zapis magnetograma. Kot prvega predlagam za razpravo predlagatelja za sklic seje Poslanske skupine Levica kolegici Violeti Tomić in ima besedo, izvoli v imenu predlagateljice.

Najlepša hvala kolegica Iva Dimic. Poslanska skupina Levica tokrat že drugič sklicuje letos sejo na temo proti izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank in k zaščiti kulturnega spomenika državnega pomena Križanke. Zakaj že drugič? Prvič smo se o tem pogovarjali 23. januarja, veliko poslancev, ki ste bili takrat opozicijski poslanci ste naše sklepe podprli. In glede na to, da se je Vlada zamenjala in da imamo nove ministre in tudi poslanci ste postali koalicijski poslanci, pričakujem, da boste konsistentno glasovali znova za te sklepe, kajti stvar je zelo pomembna za naše mlade in za varovanje kulturnega spomenika. Skratka, pomembno je, da izglasujemo zaustavitev odtujitve šolskih prostorov in kulturno zgodovinskega spomenika ter zaščitimo javni prostor in javni interes. Naj vas zaradi magnetograma in zaradi ljudi, ki spremljajo to sejo vendarle malo osvežim spomin. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč oktobra 2019 z Mestno občino Ljubljana podpisalo tako imenovano pismo o nameri za ureditev medsebojnih lastniških razmerij iz katerega je razvidno, da namerava skleniti pogodbo, v kateri predaja 52 % delež kulturnega spomenika Križanke, v katerem opravlja izobraževalno dejavnost Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v zameno za parcelo v trnovskem predmestju, kjer bi rada zgradila Center znanosti. Skratka, šola naj bi uporabljala svoje prostore samo do 31. avgusta 2022 in po tem datumu naj bi se šola izselila, čeprav zaenkrat sploh ni jasno kam. Šola domuje v teh prostorih že 70 let. Zdaj pa te prostore naj bi zasedel Festival Ljubljana, čigar ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, ki bi tam še naprej izvajala pridobitno in komercialno dejavnost in te šolske prostore bi koristili za skladišča in garderobo. Bilo je veliko člankov na to temo in prepričana sem, da ste temu sledili. Skratka bil je tudi širok protest javnosti. Krožila je tudi peticija "Križanke niso naprodaj", podpisalo jo je več kot 7500 ljudi in tudi vsi dijaki te šole so odločno stopili v bran, kakor tudi zaposleni na šoli, sindikat in tako naprej. Skratka, v peticiji so zapisali, da bo kulturni spomenik prepojen s kreativnim potencialom mladih postal le še depo in garderoba, Križanke pa ne bodo več v dobro vseh državljanov, ampak le predvideni prostor za petičneže in točka na zemljevid turističnih vodičev, odprta samo ob večernih poletnih prireditvah. Če gremo do zgodovine delno šola za umetno obrt je tam od leta 48, arhitekt Jože Plečnik je ta prostor namenil umetniški šoli že od samega začetka, med tem ko Festival Ljubljana, pa si je Mestni odbor ustanovil pozneje leta 54. Skratka, naj se ne bi nekako, počasi jo iztiskajo, vendar resnično upamo, da se bo našla politična volja, da to preprečimo. Na novinarski konferenci MOL 10. decembra 2019 je župan Zoran Janković navedel, da obstajaj dogovor med Ministrstvom za izobraževanje, šolstvo in šport in MOL, po katerem gre za načrtovanje menjave več nepremičnim v tem pismu o nameri. Nerazumljiva je namera zamenjave deleža šole v Križankah, katere vrednost je ocenjena zgolj na 4,6 milijonov evrov za zemljišče v Trnovem, kjer naj bi do leta 22 zgradili prej omenjeni Center znanosti, prostorske problematike šole pa s tem ne rešujejo. Zdaj že bivši minister za izobraževanje Jernej Pikalo je v odgovoru na ustno poslansko vprašanje v zvezi z usodo te šole na seji Državnega zbora 16. decembra 2019 navedel, da je objekt Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v večinski lasti MOL, to seveda ni držalo, kajti večinski lastnik tega kulturnega spomenika je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport, do leta 2010 je bilo v lasti kar 75 %, Okrožno sodišče je leta 2010 brez odmere dejanskega stanja lastništva razsodilo, da je MOL lastnika 48 % dela, se pravi stavbe z dvoriščem, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja šola za umetno obrt. Skratka, takrat se Ministrstvo za šolstvo na to odločbo ni pritožilo in tako je izgubilo 23 % delež Križank. Skratka, ker srednja šola še vedno uporablja 75 % delež Križank je MOL zahteval brezplačno uporabo zemljišč NUK 2, ki ga je do sedaj imelo v najemu za približno 8 tisoč evrov. To kaže na zelo negospodarno ravnanje in poslovanje ministrstva.

Če naj povem, da je bivši minister tudi se skliceval na stroške izvedbe pouka na več lokacijah in kljub temu, da je trdil, da je prostor spomeniško zaščiten in ne dovoljuje dozidav, naj vas opozorim, da je tudi Plečnik predvidel dozidavo in širjenje šole in da obstajajo načrti za to, tako da mi si res želimo, da bi ta srednja šola za oblikovanje in fotografijo ostala znotraj Križank tako kot je bilo predvideno. Ministrstvo predhodne Vlade je sicer ponudilo izgradnjo novega objekta šole na Roški cesti v Ljubljani. Zagotavljali so, da potekajo priprave za izvedbo urbanističnega natečaja, po katerem bi spremenili OPPN, ampak naj vas spomnim, da projekt izgradnje novega objekta na Roški cesti v Ljubljani stoji že okoli 30 let. In v dveh letih, ko naj bi se Srednja šola za oblikovanje in fotografijo izselila, seveda ni ne teorije, ne prakse, da bi ta šola bila pripravljena za njih. Kot sem že rekla, smo o tem razpravljali 23. januarja in smo sprejeli zavezujoče sklepe.

Namreč Odbora za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlagata ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pred realizacijo pisma o nameri za ureditev medsebojnih lastniških razmerjih, ki ga je oktobra podpisalo z Mestno občino Ljubljana ponovno preveri vse možnosti za rešitev prostorske problematike za potrebe delovanja šole, pripravi ustrezno časovnico in o tem poroča odboroma v roku treh mesecev, skratka nobenega poročila nismo dobili in nihče nam ni poročal.

Drugi sklep je bil: Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlagata Vladi Republike Slovenije in Mestni občini Ljubljana, da ob upoštevanju Zakona o varstvu kulturne dediščine zagotovita sredstva za obnovo kulturnega spomenika Križanke ter preprečita propadanje kulturne dediščine in skupno kulturno zgodovinske zapuščine. Odbor za kulturo in za Odbor za izobraževanje, tretji sklep: pozivata Vlado, da z namenom ohranjanja spominja na umetniško šolo oziroma njeno 70-letno dejavnost v prostorih križank, ki jo je načrtoval Jože Plečnik dopolni konservatorski načrt na način, da bo del prostorov v Križankah urejen v muzejski prostor. Ta tretji sklep je žal predlagala poslanka iz LMŠ, ki ni več poslanka, ki je maturo naredila na tej šoli in če ga jaz, kakor ga jaz razumem, žal, da šola izgine, ampak da ostanejo neke fotografije, ki bodo pričale, da je tam nekoč se izvajala šolska dejavnost. Skratka, kljub sprejetju teh treh sklepov je Vlada, ki je takrat opravljala samo tekoče posle 3. marca sprejela sklep v zvezi z upravljavcem stvarnega premoženja v solasti Republike Slovenije in s tem sklepom Vlada določa ministrstvu za izobraževanje, ministrstvo za dokončnega upravljavca stvarnega premoženja v solasti Republike Slovenije na dveh nepremičninah. Skratka, gre za objekt, v katerem se nahaja in izvaja javno vzgojno izobraževalna dejavnost, ki je bila doslej tudi upravljavec tega objekta v Križankah. Skratka tako je postal novi upravljavec Ministrstvo za izobraževanje in šport, ki namerava objekt in zemljišče prodati oziroma zamenjati z MOL-om, kljub nasprotovanju šole, strokovne javnosti, nasprotovanju lokalne skupnosti, pa tudi širše javnosti. Skratka, očitno je, da je Vlada s prenosom upravljavcu odprla vrata lažji prodaji Križank ter prenosu državne lastnine na MOL.

Osnutek menjalne pogodbe so svetniki in svetnice Mestne občine Ljubljana obravnavali na 12. seji Mestnega sveta 4. maja letos. Pod 14. točko dnevnega reda te seje je bil predlog sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla, tako imenovane menjalne pogodbe. Mestni svet MOL pa je predlog sklepa izglasoval s 25-imi glasovi za in 13-imi proti, skratka s tem je na strani Mestne občine Ljubljana sprejeto formalno soglasje za sklenitev te menjalne pogodbe. Skratka zdaj pa nam ni znano ali nova sestava ministrstva in Vlada podpirata te predhodne menjalne dogovore med ministrstvom in MOL-om, kajti do njih se še nista opredelila, kljub temu, da smo na hearingih in zaslišanjih ministrov slišali zagotovila obeh ministrov, tako gospoda Simonitija, kot tudi gospe Kustec(?), da bodo to temeljito proučili in nikakor ne dovolili, da se zgodi kakršnakoli krivica. Skratka, rada bi vas samo opozorila, da ta problematika v veliki meri zadeva Ministrstvo za kulturo, ker so Križanke kulturni spomenik državnega pomena in po Zakonu o varstvu kulturne dediščine se zakonsko varuje registrirana dediščina, ki je razglašena za kulturni spomenik. Režim varovanja določa Ministrstvo za kulturo, javna služba Zavod za varstvo kulturne dediščine pa varovanje izvaja. Po tem zakonu ima vsakdo pravico uporabljati dediščino kot vir informacij in znanja, uživati v njenih vrednotah in prispevati k njeni bogatitvi, kot govori prva alineja 4. člena. Potem tudi v sedmi alineji 6. člena tega zakona je zapisano, da po tem zakonu odločitev o odtujitvi spomenika državnega pomena sprejme Vlada na predlog ministra pristojnega za dediščino. Sredstva dosežena s prodajo dediščine ali spomenika v lasti države se lahko namenijo za ohranitev vzdrževanje, oživljanje ali nakup dediščine ali spomenika. Potem naprej v šesti alineji 6. člena spomenik v lasti države, pokrajine ali občine se sme izjemoma odtujiti le, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika. Skratka, opozarjamo, da uporaba spomenika Križanke, ki je po novem predvidena nikakor ne bi bila v skladu z zakonom in z družbenim pomenom spomenika.

Skratka, naj vam povem samo še za konec, da pričakujemo in predlagamo, da se prekliče odločitev glede izselitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank in prodajo oziroma prenosa celotnega kompleksa Srednje šole za oblikovanje in fotografijo na MOL oziroma na Festival Ljubljana, kajti taka odločitev je škodljiva in je v nasprotju z javnim interesom in javnim dobrim. Vitalni prostor umetniške srednje izobraževalne, srednješolske izobraževalne ustanove, ki je edina te vrste v Sloveniji se mora ohraniti za bodoče rodove. In zato smo predlagali štiri sklepe, ki naj vam jih na hitro predstavim: Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje pozivata Ministrstvo za izobraževanje, da takoj prekliče prodajo oziroma prenos lastniške pravice zaščitenega kulturnega spomenika državnega pomena vpisanega v register kulturne dediščine Republike Slovenije Križanke ter tako prepreči izselitev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana iz Križank in zagotovi nadaljevanje izvajanja javne izobraževalne dejavnosti v Križankah. Drugi predlagani sklep je: Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje pozivata Vlado Republike Slovenije, da v skladu z 2. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine zagotovi varovanje kulturne dediščine v javno korist ter v skladu s sedmim odstavkom 6. člena zakona ne sprejme sklepa o odtujitvi kulturnega spomenika državnega pomena Križanke. Tretji predlog sklepa: Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šport Republike Slovenije naj problem prostorske stiske Srednje šole za oblikovanje in fotografijo razreši z gradnjo novih prostorov v urbanem kulturnem okolju, obstoječi objekt v Križankah pa ohrani kot vitalno in zgodovinsko jedro šole. In četrti predlog sklepa je: Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje pozivata Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, da urgentno zagotovi sredstva za obnovo kulturnega spomenika Križanke ter prepreči propadanje kulturne dediščine in skupne kulturno zgodovinsko zapuščine. Hvala lepa, toliko od mene kot predlagatelja za zdaj.

Hvala lepa Violeti Tomić kot predlagateljici, ki je, bom rekla, zelo povzela vse, tudi prejšnje sklice in zdajšnje, tako da mislim, da je zadeve zelo dobro pojasnila.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, potem pa dajem besedo državnemu sekretarju Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Izvolite, če se predstavite.

Jure Gašparič

Hvala lepa. (Jure Gašparič, državni sekretar za znanost in visoko šolstvo na MIZŠ.)

Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci, spoštovani gostje, spoštovani kolegi iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Poslanka gospa Violeta Tomić je pravzaprav zelo dobro povzela celotno dogajanje. Odkar sem jaz na ministrstvu ta dva meseca sem približno dobil točno takšno diagnozo stanja, kakršnega smo zdaj slišali. S seboj sem prinesel dve mapi oziroma tri mape gradiva, tako da to je bilo res zelo strnjeno moram reči tega gradiva, ki zadeva to problematiko, pa je še več, kar pomeni, da je zares kompleksna, pa ne bom še enkrat zahajal v vse te detajle. Naše stališče je pravzaprav zelo jasno in zelo preprosto oziroma osrednji problem, ki ga tukaj vidimo, to je seveda prostorska stiska Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Šola ta trenutek deluje na treh lokacijah, v historičnem jedru v Križankah, na Roški bivši ekonomski oziroma v delu Srednje ekonomske šole, športno vzgojo imajo v Sokolskem domu in dolgoročno seveda ta situacija ni vzdržna, zato je smiselno pristopiti k izgradnji ne glede na to, kakšna je situacija v Križankah ali ne, k izgradnji nove šole in k trajni, celoviti rešitvi te prostorske problematike. Dogovori s šolo so v preteklosti potekali, vrtelo se je več lokacij, nekaj je bilo omenjenih. Ta trenutek res je, se zdi kot najbolj verjetna lokacija na Roški, pred dvema dnevoma smo imeli z učitelji in ravnateljem tudi sestanek na to temo, pa obljubim še zdaj, da teh sestankov bo še več, da najdemo skupaj tisto lokacijo, ki bi bila najbolj smiselna glede na obstoječe resurse, ki jih imamo, možnosti znotraj Mestne občine Ljubljana, znotraj urbanega središča so seveda omejene. Ampak upam, da bom s skupnimi močmi našli tisto lokacijo, ki bo zagotavljala čim boljše pogoje za razvoj šole. Če bo to Roška, ki se zdaj zdi najbolj verjetna, prve aktivnosti že potekajo, zadnji dokument, ki mi ga je kolegica dala iz 9. 6. 2020 povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo projektnega natečaja za zbornico za arhitekturo in prostor, torej za urbanistični natečaj te aktivnosti potekajo. Kaj bo s samimi Križankami, ta trenutek seveda še ni znano, zaradi vse te kompleksnosti, ki ste jo prej očrtali. 13/25 je v lasti Republike Slovenije, 12/25 v lastni Mestne občine Ljubljana in tukaj bomo morali vsi skupaj doseči nek dogovor. Ta dogovor, ki izhaja iz tistega pisma o nameri, ki je bil poskus reševanja širše problematike, šlo je za 18 parcel za ureditev pravnih razmerij je seveda vključeval tudi križanke. Smo pa videli, ko smo šli zdaj podrobno skozi ta dogovor, da je notri seveda nekaj problematičnih reči. Prva recimo je sama časovnica. Glede tega se verjetno vsi strinjamo, da do leta 2022 te šole ni mogoče izgraditi. Po zadnji časovnici, ki so jo izdelali kolegice in kolegi na Direktoratu za investicije bi bilo to dejansko realno možno, če k temu vsi skupaj zares pristopimo, šolo zgraditi do septembra 2024. Sredstva za urbanistični natečaj so zaenkrat zagotovljena, tudi potem za arhitekturni natečaj, v naslednjem proračunu pa bi seveda morali poslanci tudi potrditi, mi bi absolutno to predlagali postavko, da bi vsaj prvo fazo šole, se pravi za samo pedagoško dejavnost dejansko lahko izgradili, v drugi fazi bi potem gradili telovadnico, po potrebi forma vivo, potem bi se v nadaljevanju gradila tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in potem bi, to verjetno poznate skupaj z Arhivom Republike Slovenije na severnem koncu se oblikovala neka po mojem čisto simpatična umetniška četrt. Tako da ta zadeva je povsem jasna, prej kot leta 2024 to ne more biti, to je najbolj, poudarjam še enkrat najbolj optimističen scenarij, katerega bomo zasledovali, zaradi tega, da rešimo tisti osrednji problem, kjer bo potekal gro pedagoškega procesa, ki bo potekala športna vzgoja. Absolutno pa je tudi interes ministrstva, da v tem historičnem jedru šole v dogovoru z Ministrstvom za kulturo, z Mestno občino Ljubljana, s šolo, z vsemi deležniki ostane del pedagoškega procesa, kakor ste sami rekli, Plečnik si je tako zamislil, tukaj so bile tiste historične risalnice in absolutno bomo še ta mesec mi pristopili k pogajanjem, ki ne bodo zadevala samo Križank, ampak celo paleto nerešenih vprašanj, ki jih ta država seveda ima z Mestno občino Ljubljana in skušali doseči nek dogovor v tej smeri. To je, bom čisto kratko poročilo, kolikor mi ga je uspelo izoblikovati v tem kratkem času, kolikor smo na ministrstvu. Hvala.

Hvala tudi vam. Za magnetogram moram še pooblastilo prebrati: Alenka Jeraj nadomešča Tomaža Lisca na Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Pa še jaz naj povem, da Ivan Hršak nadomešča poslanca Jurija Lepa na Odboru za kulturo. Hvala.

Sedaj pa dajem besedo tudi dr. Jelki Pirkovič, v.d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino.

Jelka Pirkovič

Hvala lepa tudi z moje strani. Lep pozdrav vsem poslancem, poslankam in gostom. Kar zadeva kompleksa Križanke, to je bilo že rečeno, Križanke so od 2016 naprej razglašene za kulturni spomenik državnega pomena. Pred tem je že deloma bil ta kompleks pokrit z drugo razglasitvijo za državni spomenik v zvezi s Plečnikovimi deli v Ljubljani. Skratka, gre za res vrhunsko območje pomembno za kulturno dediščino naše države. Tako, da Ministrstvo za kulturo vsekakor je poklicano, da tukaj ima svoje stališče in naše stališče je to, da je do sedaj, seveda sobivanje med Festivalom Ljubljana, ki je kot javni zavod, ki ga je ustanovila mestna občina in pa šolo za oblikovanje se pokazalo kot dosti posrečena rešitev, ker je na ta način seveda ta kompleks ves čas pravzaprav živ. Vemo tudi po drugi strani, da je bil kompleks Križanke predmet denacionalizacije, ki ga je tudi vodilo naše ministrstvo in tukaj je v tem postopku bilo odločeno, da ostane v javni lasti ta kompleks. Edino sama cerkev je pa bila po odločbi ministrstva dana v last književniškega reda, ker je bilo ugotovljeno v tem postopku, da sta se obe namembnosti, tako občasna raba za cerkvene obrede kot občasna raba za koncerte in druge kulturne prireditve lahko dobro dopolnjujeta. Mestna občina se je na to večkrat pritožila na upravno sodišče. Vrhovno sodišče je vračalo potem ta postopek, mislim, da je bilo trikrat celo vrnjeno nazaj na nižje stopnje, tako da zdaj še zaenkrat ta zadeva ni rešena. In tudi s tega vidika za nas ni vseeno, kako se bo celoten kompleks pravzaprav zaključil v korist te različne rabe, ki je po naši presoji seveda pomembna in prispeva k dostopnosti in uporabi javnosti za celoten kompleks.

Kar zadeva postopka, ki ga je v prejšnjem mandatu vodilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, to se pravi za menjalno pogodbo oziroma pismo o nameri. Naše ministrstvo ni bilo vključeno v te postopke, tako da smo šele sedaj nekako rekonstruirali celotno zadevo in naše stališče je, kar je bilo tudi že poudarjeno v uvodu, da je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine taka menjalna pogodba z našega stališča pomeni poseganje v 6. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki govori o odtujitvi kulturnih spomenikov, posebno kulturnega spomenika državnega pomena, samo ob pogoju, da se s tem zagotovi boljša dostopnost tega kulturnega spomenika in pa tudi sredstva, ki se pridobijo na ta način, da se morajo nameniti za ohranitev, vzdrževanje, oživljanje in tako naprej in nakup drugega objekta kulturne dediščine. Skratka, to vse nas vodi v to, da se moramo dejansko vključiti v vse te postopke in da smo tukaj partnerji na tej ravni, da celoto gledamo s tega vidika. Še dodatno bi mogoče to rekla, to sicer ni naša neposredna zakonska pristojnost, ampak Križanke imajo tudi kulturno vsebino in mi bi si prizadevali, da bi taka kulturna vsebina tudi obstajala naprej. Srednje šole za oblikovanje in fotografijo je edina umetniška srednja šola pri nas in je zato tudi s stališča javnega interesa za kulturo še dodatno pomembna. To bi še poudarila pri tem. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj dajem besedo še ostalim vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da se zaradi magnetograma predstavijo z imenom in priimkom in navedejo institucijo iz katere prihajajo.

Tukaj bi pa samo še dodala, da glede na to, da imamo že po dobrih treh mesecih ponovno zelo podobno tematiko, da je bilo o tem že veliko povedanega, bi res prosila mogoče za razprave vseh vabljenih, da jih nekako 3 do 5 minut skrčite, ker zadeva se v bistvu ponavlja. Ampak ponavlja z dobrim namenom, da bi vendarle te Križanke ohranili takšne kot so in tudi našli rešitve za vse dijake, ki se bodo odločili in so se za to vrsto izobraževanja. Dajem besedo vabljenim. Želi kdo besedo? Gospod izvolite, pa če se predstavite.