63. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

1. 7. 2020

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 63. sejo Odbora za zunanjo politiko. Ob samem začetku seje bi vas vljudno prosila, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Obveščam vas, da sem prejela obvestila o opravičeni odsotnosti s seje poslancev gospoda mag. Andreja Rajha, prav tako je opravičeno odsoten poslanec gospod Ivan Hršak ter gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Prav tako na seji s pooblastili nadomeščajo poslance naslednji poslanci: gospod Gregor Perič nadomešča mag. Branislava Rajića iz Poslanske skupine SMC, ter gospod Andrej Černigoj nadomešča gospoda Jožefa Horvata iz Poslanske skupine NSi. Lepo pozdravljam vse prisotne, predvsem v prvi vrsti ministra za zunanje zadeve, dr. Anžeta Logarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospoda Toneta Kajzerja, vse ostale predstavnike Vlade, še zlasti državne sekretarje vabljenih ministerstev ter vse ostale prisotne. Glede glasovanja bi vas želela obvestiti, da tudi na delovnih telesih, kot ste bili obveščeni, prehajamo na nov poimenski sistem glasovanja, zato ste v svojih poslanskih skupinah že prejeli prenosne identifikacijske kartice, vendar pa v tej dvorani obstaja možnost, da glasujete tudi na svojih običajnih stalnih mestih s fiksno kartico. Vas pa ob tem opozarjam, da bodite pozorni, da je v sistem vstavljena le ena vaša kartica, da bo glasovanje sploh omogočeno.

Sedaj prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 29. 6. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1A, 1B, 1C in 1D. Predlagam, da glasujemo o predlogih za širitev.

Na glasovanje dajem predlog za širitev s točko 1A.

Pričenjam glasovanje.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za širitev s točko 1B.

Pričenjam glasovanje.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep oziroma predlog za širitev sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za širitev s točko 1C.

Pričenjam glasovanje.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Na glasovanje dajem še zadnji predlog za širitev s točko 1D.

Pričenjam glasovanje.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog za širitev sprejet.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z vsemi izglasovanimi širitvami.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot običajno, predlagam, da poberemo sklop prvih petih vprašanj, nato dobi besedo minister za odzive in odgovore, potem pa nadaljujemo v tem ritmu. Prvi dobi besedo za postavitev vprašanja gospod Matjaž Nemec.

Prosim.

Hvala lepa predsedujoča, spoštovani minister, dober dan, spoštovani vsi prisotni, kolegice, kolegi!

Jaz se bom na vas, spoštovani minister, obrnil z enim vprašanjem, ki je dokaj aktualno oziroma zelo aktualno. Seveda zavedajoč se, da niste vi nosilec te pobude, ampak bi vas vseeno, če mi dovolite povprašal nekatere stvari, o katerih mislim, da je potrebno, da je seznanjen tudi Odbor za zunanjo politiko ter seveda Ministrstvo za zunanje zadeve. Gre za pobudo predsednika Pahorja, da se s predsednikom Italijanske republike gospodom Sergiom Mattarello dobita ob pomembni vrnitvi ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in seveda vrnitvi tega objekta v upravljanje in v last, kolikor razumem, slovenski skupnosti v Italiji. Zavedam se, spoštovani minister, kot sem že rekel, da niste vi nosilec, ste pa vodja slovenske delegacije ob obisku in prihodu v Trst tudi ministra za zunanje zadeve, gospoda Di Maia, ter seveda tudi pod vtisom zadnjih dveh srečanj, ki ste ga imeli v teh tednih, bi me zanimalo sledeče, kolikor le veste, kolikor ste vključen, kolikor nam lahko poveste o tem dogodku. Namreč, ne samo na Primorskem, ne samo v zamejstvu, ampak tudi v Sloveniji poteka razprava o tem in upam, da bo ta razprava dosegla predvsem nek širši konsenz o tem, da je narodni dom in vrnitev narodnega doma nekaj pozitivnega za odnose obeh držav, ampak predvsem buri duhove najavljen obisk, ne, bazoviških junakov, naj poudarim, da so ti še vedno omenjeni kot teroristi v italijanskem pravnem sistemu, ampak obisk tako imenovanega bazoviškega šohta ter seveda pomen le tega in vprašanja, ki sledijo, so mnoga, ali ob tej priložnosti je to primerno ali ne, ampak se ne želim spuščati, ker verjamem, da bomo o tem še mnogo govorili v naslednjih dneh, me zanima, spoštovani minister, da skrajšam moje vprašanje, kaj nam lahko poveste v zvezi s celotnim obiskom predsednika Mattarelle in gospoda Di Maia, s kakšnim namenom, kakšni bodo rezultati, kajti po presoji Socialnih demokratov, sledimo trem osnovnim ciljem, torej, da se objavi delo mešane kulturnozgodovinske skupine, ki je bilo objavljeno že leta 2001 in v Italiji nikdar priznano, drugo, da bazoviški junaki, Tigrovci ne bodo več prepoznani kot teroristi in tretje, da se vsakega 11. februarja ne bomo soočili s prikrojevanjem zgodovine v Italiji, kajti ta uči otroke v šoli, da je v to, v ta bazoviški šoht, ki, naj poudarim, nikdar ni bilo dokazano, da bi to se dejansko dogajalo, prikazovali v veteranskih šolah že, kot rečeno, da je jugoslovanska armada, oziroma, kot ji v Italiji rečejo, titoisti, vanjo zmetala do 10 tisoč prebivalk in prebivalcev Republike Italije samo zato, ker so bili italijanskega rodu, naj poudarim, da v temu šohtu nikoli ni bilo očitano, če smem tako reči, da bi se to dejansko dogajali in je vselej italijanska skrajna desnica kot protiutež, da se na tej bazoviški gmajni interpretira zgodovino po svoje. Torej, spoštovani minister, kolikor mi le lahko, razumem, da niste vi v prvi osebi vključeni v to, poveste, ali bo moč doseči te tri osnovne cilje, torej priznanje dela mešane komisije kulturnozgodovinske, drugič, ali bodo tako imenovani bazoviški junaki dejansko junaki tudi v Italiji in tretje, ali se bo o bazoviškem šohtu od tega dogodka naprej govorilo spoštljivo, ampak predvsem v okviru danih resnic. Hvala lepa.

Hvala.

Naslednja na vrsti je gospa Eva Irgl, prosim.

Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, se bom držala minutaže in poslansko vprašanje zastavila v roku, ki je sicer predviden.

Spoštovani gospod minister za zunanje zadeve, menim, da je bilo v preteklosti sodelovanje z državami srednje Evrope, med katere sodijo tudi države višegrajske skupine v primerjavi s sodelovanjem Slovenije z državami zahodnega Balkana v preteklosti nekoliko v senci. Tudi vi ste v svojih nastopih in intervjujih izpostavili naklonjenost temu, da bi Slovenija okrepila sodelovanje z državami v regiji srednje Evrope. Zato je moje vprašanje vam naslednje, kako si predstavljate, da bi lahko Slovenija sodelovanje z državami srednje Evrope še okrepila in ali ste glede tega že začeli delati konkretne korake. Že vnaprej se vam zahvaljujem za vaše odgovore. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem, če je še kakšen interes za zastavitev vprašanja ministru? (Ne.)

Ugotavljam, da ne, zato dajem besedo ministru, da odgovori na zastavljena vprašanja. Prosim.

dr. Anže Logar

Hvala predsednica.

Glede vprašanja gospoda Nemca, pravilno je ugotovil, da je nosilec obiska 13. julija predsednik republike gospod Borut Pahor, se pa obiska udeležujem tudi sam, včeraj smo bili v kontaktu še z kabinetom italijanskega zunanjega ministra Di Maia, Luigija Di Maia, kar pomeni, da bomo v skoraj mesecu dni v bistvu trikrat bova sedela skupaj z italijanskim zunanjim ministrom države, s katerimi ima Slovenija drugo največjo trgovinsko partnerica, tretja največja investitorica in kar se tiče turizma tudi druga najpomembnejša država za v bistvu ponujanje naših turističnih storitev, kar pomeni zelo pomemben premik pri sodelovanju z našo zahodno sosedo. Dogajanje v zvezi s skupnim programom slovenskega predsednika republike gospoda Pahorja in italijanskega predsednika gospoda Mattarelle buri duhove iz meni neznanih razlogov, gre za v bistvu dogodek, ki se v zgodovini sodelovanja med Italijo in Slovenijo še ni odvil, gre za izjemen simbolni dogodek, ko bo Italija ob stoletnici požiga narodnega doma ta narodni dom predala slovenski manjšini v Italiji, gre za izjemen simbolen pomen, ki bo v bistvu na nek način dal roko na obeh straneh meja in ponudil novo priložnost za še okrepitev sodelovanja in v tem pogledu lahko samo pozivam vse, ki imate kakršenkoli vpliv ali pa odmev v javnosti, da iz morebitnih nesoglasij na tem primeru ne delate kakšne večje zgodbe. Na srce polagam, da gre za nov list v knjigi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, da gre za dogodek, ki ga podpira tudi dežela Furlanija – Julijska krajina, ki je politično drugače usmerjena kot veste uradni Rim, ampak kljub temu gre za tako pomemben dogodek, da vprašanje o namenu in rezultatu tega srečanja mislim, da je odveč, sam od sebe je dovolj poveden in verjamem, da bo v tem pogledu tudi v prihodnje percipiranje odnosov med Slovenijo in Italijo in tudi vprašanje skupnega spomina imelo zelo trdno osnovo, doseženo na najvišji politični ravni, da tudi v vseh ostalih ravneh in sferah tovrstno, bom rekel, sodelovanje postane poglavitno načelo odnosov med predstavniki obeh narodov. Samo en popravek v zvezi s skupnim poročilom slovensko-italijanske zgodovinske komisije, to je edini potrjen dokument, ki velja, ki sta ga sprejeli obe strani in je edinstven dokument usklajenih strokovnih pogledov na zgodovino dveh sosednjih evropskih narodov. In kadarkoli boste slišali mene ali pa koga iz zunanjega ministrstva komentirati dogodke, bomo vedno izhajali ravno iz te skupno sprejete in potrjene slovensko-italijanske zgodovinske komisije in pogleda, ki je bil tu sprejet.

Kar se tiče vprašanje gospe poslanke Irgl o konkretnih korakih in sodelovanjih, kot veste je bila slovenska diplomacija v prvih treh mesecih, zdaj če uporabim ta izraz, rahlo invalidna iz enega preprostega razloga, ker ni bilo možno osebno tkati vezi s kolegi zunanjimi ministri, sem pa ta čas zelo aktivno porabil za to, da sem v bistvu vodil avdio-video konference praktično z vsemi zunanjimi ministri evropskih držav in pa tudi ključnih strateških partneric. To je pripomoglo tudi k dobremu sodelovanju, kolikor je bilo to pač mogoče v času krize, pandemije COVID-19, ko je bilo treba usklajevati in klicati posamezne zunanje ministre tudi za to, da smo kakšno dobavo hitreje speljali, kot bi jo drugače, ko pa je s pač 1. junijem potovanje bilo omogočeno, ko smo sprostili te tudi pač meje s sosednjimi državami in tudi z ostalimi državami, ki izpolnjujejo pogoje za sproščen promet, pa seveda smo tudi aktivno pristopili k osebnim obiskom, v bistvu to, kar diplomacija mora početi in kar je ključno zdaj v tem času post covid, ki še očitno ni post covid, ampak kljub temu, ko imamo še odprte meje ravno zaradi zagotavljanja normalnega delovanja gospodarstva. Tako sem v manj kot mesecu dni gostil v Sloveniji vse 4 zunanje ministre sosednjih držav, hkrati pa sem tudi dvakrat odšel na obisk v tujino in sicer k severni in zahodni sosedi. V petek gostim nemškega zunanjega ministra. V kolikor bomo uspeli s povezami, kot veste Slovenija trenutno nima letala in zato je nemogoče obiskovati destinacije, ki so dlje od pač dostopa z osebnim avtomobilom. V glavnem želja po tem je, da čimprej obiščem tudi Bruselj in v tem pogledu želim pač naprej tkati te vezi, da bo v prihodnje delovanje Vlade Republike Slovenije maksimalno podprto s podporo tudi ostalih partneric in pa seveda, da v luči priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, da predhodno se uskladimo z našim stalnim predstavništvom in pa seveda tudi s ključnimi odločevalci v Bruslju. Toliko.

Hvala lepa minister.

Besedo dajem gospodu Matjažu Nemcu za dopolnitev.

Izvolite.

Mislil sem novo vprašanje, če lahko. Gre bolj za pobudo, spoštovani minister. Name so se obrnile državljanke in državljani, gre bolj za pobudo, kot že rečeno. Dotika pa se države Nizozemske. Namreč opozarjajo me državljanke in državljani, da država Nizozemska je uvrščena na rumeni seznam, ko govorimo o epidemiološki sliki posameznih držav. Vem, da ni samo vaše ministrstvo pristojno za to, zato govorim, da gre bolj za pobudo. Nizozemska je na četrtem mestu, ko govorimo o tujih obiskih v Republiki Sloveniji, govorim o turizmu in celo prva država, ki ne prihaja iz naše regije. Torej epidemiološka slika na Nizozemskem je boljša kot na Hrvaškem, govorim od 7,3 okuženih prebivalcih na 100 tisoč prebivalcev. Naj omenim, da Nizozemska ima tako imenovano evropsko karto, na kateri so označene kot že zelene države Avstrija, Italija in Hrvaška, Republike Slovenije pa ni. zakaj se oglašam v zvezi s tem, kajti mnogi turistični ponudniki, celotna področja kot je recimo področje Posočja, kjer prevladuje nizozemski turist, se danes sooča s problematiko neprihoda teh turistov iz države, kjer na bi izpolnjevale pogoj za to, da lahko jih uvrstimo na zeleni seznam. Torej moja pobuda je, spoštovani minister, v kolikor je v vaši moči, da se na Vladi pogovorite in preverite te podatke in v kolikor se le da, čim hitreje, v kolikor je res tako, Nizozemsko uvrstite na zeleni seznam v seveda v želji pomoči turizma.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še kakšen interes za vprašanja oziroma pobudo? Vidin, da ne, zato besedo dajem kar ministru.

Izvolite dr. Logar.

dr. Anže Logar

Hvala.

Zdaj rekli ste, da ni samo zunanje ministrstvo zadolženo za to vprašanje. Zunanje ministrstvo v bistvu sploh ni zadolženo za to vprašanje, je zgolj tisto, ki mora v stiku z ostalimi državami »obrazlagati« in v bistvu tudi včasih prejemati slabo voljo naših partneric v Evropski uniji in širše, ker je pač na tem ali onem seznamu. Zdaj podatki, ki ste jih navedli, jaz teh podatkov nimam, zaupam pa Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in glede na uredbo, ki jo imamo v zvezi z odločanjem posameznih mejnih režimov s posameznimi državami, imamo dvofazni postopek. V prvi fazi Nacionalni inštitut za javno zdravje poda oceno na podlagi uradno priznanih kazalcev stopnje pač okuženosti na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih štirinajstih dneh in na podlagi tega predlaga Vladi uvrstitev posamezne države na to ali ono listo in Vlada na podlagi tega potem tudi sprejme odločitev. Jaz predloga Nacionalnega inštituta za javno zdravje v tej smeri, da se Nizozemsko uvrsti med vrne države, še nisem zasledil. Sem pa seznanjen s pobudami nizozemske strani, tudi večkrat kontaktiran v zvezi s temi, samo Vlada mimo tega, kar Nacionalni inštitut predlaga ne more it in prav je, da ne more it. Namreč v preteklosti je ravno to, da je sledila navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje omogočilo, da je zelo dobro oziroma odlično peljala ukrepe skozi ta prvi val v bistvu epidemije covid-19, da smo bili prvi, ki smo uradno tudi razglasili konec epidemije in v tem pogledu bo vlada ravnala v prihodnje enako, se pa zaveda vseh posledic, ki jih to ima pri posameznih državah, ampak zdravje državljank in državljanov Republike Slovenije je v tem pogledu na prvem mestu, za utrjevanje medsosedskih ali pa meddržavnih odnosov pa verjamem, da bo v prihodnje še dovolj časa in potem, ko bomo vsi skupaj premagali to epidemijo oziroma pandemijo, bomo v bistvu še aktivneje in prej, ko bomo še aktivneje te odnose skupaj izgrajevali. Hvala.