Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za pravosodje. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, tako da je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA RABALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020, ki je bil 31. 8. 2020, objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta z dne 8. 9. 2020. na sejo so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet, ki je s svojo prisotnostjo opravičil.

Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog rebalansa bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora, se pravi, področjem Ministrstva za pravosodje in pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s petim odstavkom 157. člena in v povezavi 166. členom Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga rebalansa proračuna, ki zadeva njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatka na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na kateremkoli drugem področju. Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

Pričenjam z obravnavo Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Do tega trenutka nisem prejel nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev niti predloga za amandma odbora. Predstavnike predlagatelje predloga rebalansa proračuna sprašujem ali želijo podati dopolnilno obrazložitev? Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Izvolite. Če se predstavite.

Dober dan in hvala za besedo. Sem Branka Krištof. S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2020. predlog rebalansa je pripravljeno v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Po zadnji napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj se bo zaradi ekonomskega šoka BDP letos realno znižal za 7,6 %. Rebalans upošteva izrazit upad proračunskih prihodkov, hkrati pa so se povečali izdatki zaradi sprejetih ukrepov Vlade za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračun 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU.

Z načrtovanim rebalansom se zagotavlja sredstva za intervencijske ukrepe in zakonske obveznosti, kot so plače, transferji posameznikom in gospodinjstvom, transferji v pokojninsko blagajno. Pokritje premalo načrtovanih sredstev v sprejetem proračunu za leto 2020 poravnava obveznosti preteklih let in tekoče izvajanje programov skupnih evropskih politik. Sprejeti proračun za leto 2020, ki ga je Državni zbor sprejel novembra 2019, je načrtovan v višini 10,4 milijarde evrov. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in od sprejetega proračuna 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Izdatki covid-19 predstavljajo skoraj 19 % vseh izdatkov predloga rebalansa državnega proračuna. V bilanci prihodkov in odhodkov se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 povečujejo integralna sredstva za 3,1 milijarde evrov, od tega je 2,6 milijarde evrov neposredno namenjenih za financiranje sprejetih ukrepov za blaženje posledic epidemije, 0,5 milijarde evrov so odhodki, povezani s posrednimi učinki epidemije, to je povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za ZPIZ, stroški obresti iz zadolževanja, investicije za podporo zagonu gospodarstva. Zvišujejo se namenska sredstva za 136,5 milijona in za 177,4 milijona evrov se znižujejo EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo ter sredstva finančnih mehanizmov. Na tej podlagi je proračunski primanjkljaj za leto 2020 načrtovan v obsegu 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % bruto domačega proizvoda.

Programske vsebine in posebnosti so prikazane pri posameznih resorjih v njihovih finančnih načrtih. Na seji matičnega Odbora za finance bodo posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa ter pristop upravljanja javnih financ.

Hvala.

Hvala predstavnici Ministrstva za finance.

Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za pravosodje, gospodu Zlatku Rateju. Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

To leto bo vsem ostalo v spominu zaradi epidemije bolezni covid-19 in tako kot je epidemija zaznamovala celo leto, je bistveno vplivala tudi na poslovanje ministrstev in posledično tudi na proračun. Tako na današnji seji Odbora za pravosodje obravnavate rebalans proračuna za letos, ki na eni strani odraža upočasnjeno dinamiko izvajanja projektov in ukrepov, na drugi strani pa zvišanje odhodkov, ki jih ob pripravi proračuna nismo pričakovali in še manj načrtovali. Z rebalansom se ministrstvu z obema organoma v sestavi proračun znižuje za približno 145 tisoč evrov, kar je na ravni predlagatelja finančnega načrta res minimalni znesek. Ob tem se za milijon in pol evrov zvišujejo sredstva, namenjena Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Glede na naravo dela je prav zaporski sistem tisti, ki tudi v spremenjenih razmerah ne more bistveno prilagajati načinov poslovanja. Zaradi tega so na tem segmentu tudi odhodki pričakovano višji.

Kot sem že uvodoma predstavil, so glavne spremembe v strukturi proračuna povezane z epidemijo, tako smo približno 2,3 milijona evrov namenili obvladovanju epidemije. Za izplačilo dodatkov, ki so javnim uslužbencem pripadali po kolektivni pogodbi za javni sektor in interventnem zakonu, za nakup zaščitne opreme, razkužil in drugih zaščitnih sredstev, ko niso bila več centralno zagotovljena. Do konca leta načrtujemo še povečane odhodke pri materialnih stroških, namenjenih poslovanju zavodov za izvrševanje kazni zapora. Spremenjene razmere narekujejo dodatne stroške, ki so povezani s čiščenjem in razkuževanjem objektov, manjši skok pa je tudi na plačah tam zaposlenih. Da je rebalans proračuna ostal na nivoju sprejetega proračuna, smo seveda znižali porabo na določenih drugih postavkah. Naj izpostavim stroške za najemnine, saj nekaterih načrtovanih najemov, ki so bili predvideni že v začetku tega leta, še nismo izvedli; govorimo o prostorih za Vrhovno državno tožilstvo in najem razpravnih dvoran, če bi se začeli postopki za imetnike izbrisanih podrejenih obveznic. So pa trenutno postopki v teku, finančne posledice pa so načrtovane za prihodnje leto. Nižji odhodki so načrtovani tudi na postavkah investicij. Izvajanje določenih projektov, predvsem naročila projektnih dokumentacij, smo v skladu s sklepom Vlade zamaknili in jih načrtujemo v prihodnjem letu. Gre za projektno dokumentacijo, za obnovo sodnih stavb v Kranju in Novem mestu. V letošnjem letu pa še vedno načrtujemo dobavo, montažo in zagon sistemov tehničnega varovanja v prostorih pravosodnih organov po Sloveniji. Glavnina nabav opreme za tehnično varovanje pa se nanaša na Kranj in Slovenj Gradec.

Zaradi bolezni Covid-19, se znižujejo tudi sredstva, namenjena mednarodnemu sodelovanju in sredstva na projektu predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU. Zaradi spremenjenih okoliščin, se delovni sestanki izvajajo z videokonferenčnimi sistemi. To občutno zmanjšuje porabo sredstev, namenjenih za službene poti.

Pri pogovoru o proračunu Ministrstva za pravosodje, pa seveda ne morem mimo dveh glavnih investicij, ki sta v teku - to sta novogradnja in adaptacija ženskega zapora na Igu, ter novogradnja moškega zapora na Dobrunjah. Oba projekta tečeta po načrtovani dinamiki. Pri ženskem zaporu na Igu smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Trenutno na tem območju potekajo arheološka izkopavanja. Zaradi odkritja eksplozivnih teles, pa skupaj z Upravo za zaščito in reševanje, pripravljamo načrt za celostni pregled in njihovo odstranitev. Na Dobrunjah pa zaključujemo s pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje. V teku je tudi poziv promotorjem za morebitno izvedbo javno zasebnega partnerstva, ki se bo zaključil čez približno 1 teden. Za oba projekta načrtujemo začetek gradnje že v prihodnjem letu, je pa naša želja oziroma načrt, da bi umestili v nabor investicij, ki bodo financirane iz Sklada za okrevanje in odpornost. Slednjemu namenjamo precejšnjo pozornost in pripravljamo nabor projektov, ki bi jih lahko izvedli v prihodnjih letih.

Na koncu naj omenim še prilagoditve usposabljanj in izobraževanj, ki jih za pravosodne organe izvaja Center za izobraževanje v pravosodje. Zaradi spremenjenih okoliščin so pripravili nove oblike izobraževanj na daljavo. Kvaliteta in obseg vsebin, kljub epidemiji, ne bosta bistveno okrnjena, bodo pa na tem segmentu nastali določeni prihranki, tako v proračunu ministrstva, kot tudi v proračunih ostalih pravosodnih organov. Namreč, ne bodo porabljena sredstva, namenjena potnim stroškom, nočitvam in dnevnicam. Ocenjujem, da so sredstva v rebalansu proračuna Ministrstva za pravosodje zadostna, glede na letošnje dogodke, ki so spremenili naša življenja in začasno ustavili velik del poslovanja v državi. Sredstva nam bodo omogočila izvedbo oziroma dokončanje vseh zastavljenih projektov, ki jih je do konca leta še možno zaključiti.

Toliko za uvod, v nadaljevanju pa odgovorim še na morebitna dodatna vprašanja.

Hvala.

Hvala državnemu sekretarju za dodatna pojasnila predloga rebalansa proračuna.

Sedaj pa odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi besedo?

Kot prvi se je prijavil poslanec Predrag Baković.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani državni sekretar, predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi.

Zdaj, lahko smo slišali, da tale naš oziroma vaš proračun, ne posega ne vem kako v Ministrstvo za pravosodje ali pa za pravosodni sistem, za nekje okrog 145 tisoč evrov, pa vendarle je potrebno malo bolj pogledati v drobovino, resnično kako se jemlje in pa kje je več, kje je manj. Jaz moram reči, da sem vesel, da se več daje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Gre za to, da je to problematika, ki se vleče že vrsto let in enostavno na nek način moramo to rešit, poleg tega, seveda, da imamo težavo s prostori, kar se tiče zaporov, imamo seveda težavo tudi s kadri in na nek način je potrebno to zadevo sanirati. Vesel sem tudi zato, da nemoteno tečeta oba projekta, kar se tiče zaporov – na Igu in Dobrunjah.

Me pa skrbi ali pa pravzaprav bom rekel, sem pa nezadovoljen, da se jemlje Upravi za probacijo. Uprava za probacijo je izjemno pomemben segment, sami veste. To govorim pravzaprav tudi za javnost, ki je zaživel v naši državi in, bom rekel, tisti, ki imamo, zlasti na Dolenjskem, ki imamo velike težave z, bom rekel, z določenimi strukturami, kjer prihaja do tega, da pravosodni sistem ni učinkovit, torej, da kazni niso učinkovite, je probacija izjemno pomembna služba. In da se njim vzame skoraj 300 tisoč evrov, pa se mi zdi glede na to, da je njihov celotni proračun 2 milijona in pol, se mi zdi, da je to nedopustno, kajti ta uprava se sooča z velikimi kadrovskim težavami, imajo ogromno dela, rezultati niso vidni na hiter rok in bomo rekli bomo želi sadove šele čez nekaj let, ko bo ta uprava s svojo kontinuiteto že dosegla določene uspehe in to se mi ne zdi primerno. Po drugi strani pa če vidimo imamo pa še vedno študijski center za narodno spravo, za katerega vemo, da je bilo ob nadzoru ugotovljeno vrsto nepravilnosti, da so te nepravilnosti šle tako v kršitev nekih pravic delavcem in pa na drugi strani tudi postavljanje vodstva v bolj ugoden položaj ali pa vodjo, tako da ta nadzor, ki je bil upravljan, je pokazal vrsto nepravilnosti, a kljub temu je Vlada ponovno imenovala na čelo zavoda isto vodjo. Tako, da če primerjamo upravo za probacijo in na drugi strani ta študijski center za narodno spravo se mi pa res ne zdi primerno, da bi lahko to sploh primerjali na nek način, ker glede na rezultate kakršen je ta študijski center do sedaj izvedel lahko rečemo, da ni kaj uspešen bil. Zato bi povprašal pristojne tudi glede zamude pri poslovanju, in sicer med epidemijo in hkrati gre tudi za povečanje števila novih zadev, pa me zanima kaj je za pričakovati, kako boste te zamude reševali, predvsem na delovnopravnih sporih, področjih prihaja do porasta in hkrati tudi večjega pripada števila novih zadev. In nenazadnje, da mi pojasnit zakaj je probacija dobila manj in kako mislite za študijski center za narodno razpravo. Toliko. Hvala.

Hvala. Naslednja ima besedo poslanka Meira Hot. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Torej, razumemo, da smo v posebnih časih in da je potrebno v določenih merah sredstva nižati, ampak vseeno moram izraziti obžalovanje, da gre v tolikšni meri dol. Dotaknila bi se predvsem vprašanja slovenskih sodišč. Namreč znano je, na tem odboru smo o tem tudi večkrat govorili, da velika večina slovenskih sodišč posluje dejansko v zelo dotrajanih in starih stavbah, ki v določenih primerih celo ne zagotavljajo teh minimalnih standardov za dostopnost uporabnikov, tu seveda predvsem govorim tudi o dostopnosti za invalidno osebje. In zanima me konkretno ali načrtujte v okviru kakšnih vzdrževalnih del prilagoditve oziroma adaptacije objektov po Sloveniji. Največji izziv, ki se pa prav tako vleče že vrsto let je pa celostna prostorska rešitev sodišč v Ljubljani. Zato me zanima ali izvajate kakšne konkretne aktivnosti za zagon projekta nove sodne stavbe, za katerega prve finančne posledice so bile sicer predvidene v letu 2020/2021. Prejšnja ministrica je ravno v tem kontekstu ob sprejemanju proračuna 2020/2021 zatrjevala, da se v vmesnem času prostorska stiska rešuje z najemi, prej ste pa obrazložili, da se nižajo sredstva za najeme, zato me zanima kako boste sploh reševali prostorsko stisko. Nadalje moram priznati, da obžalujem tudi da ste znižali sredstva za mednarodno sodelovanje, ker je projekt predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije izjemno pomemben. In še enkrat, to je ravno tudi tukaj prejšnja ministrica obratno od vas razmišljala in dvignila sredstva namenjena mednarodnemu sodelovanju in me zanima kako boste tukaj reševali zadeve. Hvala lepa.

Hvala. Naslednji ima besedo poslanec Željko Cigler. Izvolite.

Spoštovani!

Proračunska postavka. Ministrstvo za pravosodje sicer nima nekih večjih sprememb, ampak kljub temu so prisotna znižanja posamezna na postavkah znotraj ministrstva, ki so lahko problematične, kar sta kolegica in kolega pred mano že tudi govorila. Rekel bi, tudi jaz bi vprašal, postavka izvrševanja kazenskih sankcij, zapori se znižuje za več kot milijon in postavljam vprašanje. Ali gre za varčevanje na opremi, investicijskem vzdrževanju stavb, kar je problem večino zaporov, kje ta zadeva se bo poznala.

Drugič. Pojavlja se tudi vprašanje ali niso za pravosodje in sistem probacije, v katerega se polaga veliko upov, ne bo več reševala problemov uprave za reševanje kazenskih sankcij. Namreč znižuje se sredstva za Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij za več kot milijon, kljub nujnim potrebnim dodatnim zaposlitvam pravosodnih policistov, kar nam zapori vse skozi sporočajo, sočasno pa gre za objekt izgradnje tudi novih zaporov, kot je bilo fino povedano, ženskega in moškega na Igu in Dobrunjah in se bo rabilo več denarja za njihovo funkcioniranje za kader, hkrati pa, ker manjka denarja, se gre v javno zasebno partnerstvo za izvajanje kazenskih sankcij, tako da se tukaj približujemo nekje ameriškim problemom in privatizaciji tudi na tem področju, ki sigurno niso pozitivni in bomo verjetno o njih še v prihodnje govorili.

Dalje. Tudi mi se sprašujemo kaj je z upravo Republike Slovenije za probacijo, kaj se tukaj dogaja glede na velik porast novih zadev v letu 2019 in prihodnje bo tudi ta stvar naraščala, ti postopki. Veliko je govora o tem, da bo uprava za probacije bistveno prispevala k znižanju števila tudi zaprtih oseb in posledično tudi prispevala k razrešitvi prostorske stiske v naših zaporih. In naprej. Skrbi nas tudi veliko krčenje zadev oziroma sredstev pri urejanju sistema podporne dejavnosti na področju pravosodja kjer se sredstva znižujejo za več kot milijo in pol. Namreč največje znižanje utrpi urejanje in razvoj področja pravosodja. Kaj je razlog za takšno znižanje, sprašujem? Razvoj pravosodja že itak zaostaja za potrebami, to večkrat na tem odboru poslušamo. In naprej, zadnja točka. Pravosodni proračunskim uporabnikom, to je sodišče in Državno tožilstvo, državnemu odvetništvu se sredstva precej nižajo. Namreč ali gre tukaj predvsem zaradi tega, ker se je zmanjšalo delo sodišč zaradi posledic COVID-19, ko so sodišča le omejeno delovala, ali gre za varčevanje ne tretji veji oblasti. prosim za podrobnejšo pojasnilo, zakaj se bo tukaj znižalo sredstva za več kot 7 milijonov evrov. Namreč v našem sistemu ustavne demokracije kjer imamo tri veje oblasti, se močno znižuje sredstva oziroma se omejuje funkcioniranje tretje veje oblasti, to je pravosodje, hkrati ob tem pa imamo dovolj denarja, da gremo v nakup nepotrebnega orožja za 780 milijonov evrov.

Hvala lepa.