Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci ter vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, prav lep pozdrav!

Pričenjamo 41. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da so danes zadržani in sicer imamo eno pooblastilo, Iva Dimic pooblašča Andreja Černigoja. Lepo pozdravljeni v naši družbi. Iz kvote SMC pa je z nami Monika Gregorčič. Lepo pozdravljena!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 5. 10. 2020, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega red oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem seje. In sicer:

1. točka – Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021.

2. točka – Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Odbor predloga proračuna obravnava na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PA PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Predlagam, spoštovane in spoštovani, da obravnavamo obe toči združeno in sicer tako, da predstavnikoma predlagatelja, najprej damo besedo, da predstavita oba predloga akta nato pa članicam in članom odbora dajem besedo, da o tem tudi potem razpravljate. Gradivo za razpravo ste kot predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022 s pripadajočimi dokumenti vse skupaj dobili oziroma ste lahko videli na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in pa Ministrstvo za zdravje.

Dovolite, da še obrazložim sam postopek obravnave predloga proračuna. Odbora za zdravstvo je v postopku obravnave predloga proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog proračuna bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora, se pravi, našega odbora, to je Ministrstvo za zdravje. Amandmaje k predlogu državnega proračuna lahko v skladu s prvim odstavkom 157. člena Poslovnika vložijo poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in matično delovno telo. Predlagatelji amandmajem morajo upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Tudi določba 30. člena Zakona o javnih financah opredeljuje omejitve pri sprejemanju proračuna. Na podlagi te določbe morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegati tudi predloga za povečanje prejemkov proračuna ali pa zmanjšanje drugih postavk proračunov v isti višini, pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Kaj to pomeni? In sicer, da lahko v primeru, da predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika, za obravnavo katerega je pristojno, kot vir za financiranje opredeli zmanjšanje izdatkov v okviru finančnega načrta kateregakoli neposrednega proračunskega uporabnika. Toliko o obrazložitvi.

Sedaj pa pričenjam z obravnavo predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev niti predlog za amandma odbora.

Uvodno besedo, predstavitev, predlagatelja predloga proračuna sprašujem ali želite podati dopolnilno obrazložitev. In sicer želi besedo Ministrstvo za finance?

Izvolite.

Dober dan in hvala za besedo. Sem Jana Žakelj in vam bom s strani Ministrstva za finance na kratko predstavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov države za leti 2021 in 2022.

Proračuna sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020 ter načrtov za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in skrbi za državljane v letih 2021 in 2022. Negotove razmere glede razvoja epidemije in posledica gospodarstva in javne finance so in še bodo vplivale tako na pripravo kot tudi na izvajanje proračuna.

Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo, da bi po 6,7-odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020 lahko dosegli 5,1-odstotno rast BDP v letu 2021 in 3,7-odstotno rast BDP v letu 2022. Na tej podlagi se ocenjuje postopno naraščanje prihodkov proračuna tako, da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal, in sicer v letu 2021 je predviden v obsegu 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % BDP in v letu 2022 v višini 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 % BDP. Spremembe proračuna 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom 2020 višji za slabih 17 % in za 3,5 % nižji od sprejetega proračuna 2021. v proračunu 2022 bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021 še nekoliko višji, in sicer 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Odhodki so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter inštrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost, pospešitev črpanja finančne perspektive 2014 do 2020, izvajanje zakonskih obveznosti ter predsedovanje Svetu Evropske unije. Tako so odhodki v spremenjenem proračunu 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je v primerjav z obsegom odhodkov, kar je v bistvu primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu 2020 in dobre 3 milijarde evrov več kot v prvotnem proračunu za leto 2021. V letu 2022 so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde evrov, kar je 870 milijonov evrov manj, kot v letu 2021. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar tudi prikazujejo njihovi finančni načrti. Na seji matičnega Odbora za finance bodo posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2021 in 2022 ter pristop opravljanja javnih financ.

Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za zdravstvo, državna sekretarka Tina Bregant?

Izvolite.

Ja, najlepša hvala.

Zdaj, sprememba proračuna za leto 2021 in predlog proračuna 2022 s stališča Ministrstva za zdravje za leto 2021 znaša skupaj 528,6 milijona evra, od tega je integralnih sredstev 485,1 milijon evra in tako se v primerjavi s sprejetim proračunom povečuje za 334,8 milijona evra. Predlog proračuna za leto 2022 pa znaša 294,1 milijona evra, od tega integralnih sredstev 281,2 milijona evra in se tako v primerjavi s sprejetim proračunom 2021 povečuje za 100,3 milijona evra. Ta bistvena povečanja se nanašajo na uresničevanje zavez iz koalicijske pogodbe, nanašajo se pa predvsem na zagotovitev dodatnih virov iz javnih sredstev za finančno stabilno financiranje zdravstvenega sistema in temu namenjamo 200 milijonov evrov za transfer iz ZZZS-ja, iz državnega proračuna, in za povečevanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, torej za skrajševanje čakalnih dob, čemur v letu 2021 namenjamo 28,2 milijona evra.

Tako da ta predlog proračuna za leto 2021 se bistveno povečuje tudi iz naslova sredstev za financiranje epidemije covid-19, kjer je za leto 2021 načrtovanih 77,4 milijona evrov in v letu 2022 68,6 milijona evrov. Ministrstvo v okviru tega programa zagotavlja dodatna sredstva za pokrivanje obveznosti za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, sem pa sodijo tudi sredstva, ki so potrebna za nastanitve in prevoze. To se pravi, to je v skladu z odredbo o nastanitvah v zvezi s karanteno. To znese približno dva milijona evrov v posamičnem letu. Nato sredstva za rezervacijo cepiv, in sicer v okviru skupnega evropskega naročila. To je v letu 2021 16 milijonov evrov, v 2022 pa 26,5 milijona evrov. Potem je tukaj še osebna varovalna oprema in seveda testiranje, vsako po 20 milijonov evrov v posamičnem letu.

Dodatna sredstva pa so namenjena tudi drugim programom. In sicer tista, ki so vezana za najranljivejše skupine. To se pravi, zdravstveno varstvo socialno ogroženih in nezavarovanih, skupaj 4,3 milijone evra in to je povečanje glede na sprejeti proračun v 2021 in glede na leto 2022 povečanje na skupaj 5,3 milijone evra. Zdaj, en pomemben delež proračuna ministrstvo namenja tudi investicijskim vlaganjem na sekundarni in terciarni ravni. In tukaj nam je uspelo zagotoviti 46 % povečanje sredstev, namenjenih investicijskim vlaganjem, in tako temu namenjamo v letu 2021 59,1 milijona evrov in v letu 2022 60,3 milijone evro. Zdaj, na proračunskem skladu pa je že trenutno zbranih 57,4 milijone evrov sredstev, ki so pa razporejene med investicije tekom let 2020 do 2022. Uspeli smo zagotoviti sredstva tudi za nemoteno izvajanje in dokončanje investicijskih projektov v teku, ki pa se zdaj v naslednjih dveh letih večinoma zaključujejo. Hkrati pa gre tudi za nadaljevanje in dokončanje dveh največjih investicijskih projektov. Tukaj je Splošna bolnišnica Celje z bolnišničnimi oddelki in novogradnjo ter v UKC Ljubljana dokončanje projekta, to se pravi, to je prizidek DTS. Poleg tega se v letih 2021 in 2022 zaključujejo še naslednji projekti: širitev enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ginekološke klinike UKC Ljubljana, zamenjava avtokavov UKC Ljubljana, potem sta tukaj projekta energetske sanacije v splošni bolnišnici Celje in Jesenice ter požarna sanacija v splošni bolnišnici Celje in v UKC Mariboru. Nato ureditev odseka za dializo v splošni bolnišnici Murska Sobota in ureditev tudi več oddelkov v splošni bolnišnici Brežice, nato širitev klinike za pediatrijo UKC Maribor, nakup koronografa za UKC Maribor in ureditev prostorov bolnišničnih lekarn v večih bolnišnicah, to je v Trbovljah, Celju, Novi Gorici, Valdoltri, Postojni in na Jesenicah, negovalni bolnišnici v Ljubljani ter zaključuje se tudi druga faza ZIM Stara gora – Nova Gorica. To se pravi, programom javnega zdravja namenjamo s tem predlogom proračuna 2021, 23 milijonov evrov, v letu 2022 pa 18,4 milijone evrov. Zdaj ta znižan znesek je zato, ker se evropski projekti zaključujejo in v okviru teh programov se pa zagotavlja financiranje izvajanja ključnih funkcij javnega zdravja, to se pravi tukaj je zdravstveno varstvo, pa spremljanje zdravja, potem je pripravljenost za obvladovanje zdravstvenih tveganj in nevarnosti za zdravje, odziv nanje, obvladovanje nalezljivih bolezni, ukrepi na področjih okolja in zdravja, krepitev zdravja in tudi vključevanje civilne družbe v izvajanje programov javnega zdravja. Tako, da to je mogoče en tak okviren načrt na kakšen način in kako povečujemo ta sredstva.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa odpiram razpravo. Prvi se je k razpravi javil dr. Franc Treček. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Nekako v spominu imam, da je prejšnja Vlada začela razpadati na dodatku za delovno aktivnost, takrat smo se pogovarjali o 16 milijonih. Zdaj se o milijardah pogovarjamo kot o kepici sladoleda na Smetanovi v Mariboru. Seveda, včasih kot so, je potrebna kensianska politika, potrebno je neko generiranje potrošnje, ampak ko sem to zdaj poslušal, sem se spomnil pa šel pogledati film Barva denarja, Paul Newman pa tome Cruise igra, snemajo ga tam nekje v letih, ko Janšo vržejo iz Zveze komunistov, 1986 pa pride v kinematografe. Zakaj govorim o tem? Zdaj, ne vem, vi se sami zmenite ali je Šircelj bolj Cruise ali Newman ali Janša in obratno, ampak ko sem poslušal memorandumsko predstavitev v teh časih, bi pričakoval od predsednika Vlade ne glede na to kdo bi bil, kaj pa šele, če to nekdo od treh najbolj izkušenih dolgoletnih slovenskih politikov, nekako ko to poslušaš, ne glede da so razlike med nami, da ravno ne dobiš občutek, da bi si šel štik kupit. Neko pozitivno zgodbo. Tudi financ minister Šircelj malo ponavlja digitalizacija zeleno in to je nekako to. Zdaj to barvo denarja omenjam, ker je državna sekretarka iz Ministrstva za finance govorila o barvi denarja, kako je tisti Covid del pobarvan in tako naprej, in v tej luči seveda jaz vedno rečem, da je proračun družbena pogodba izražena v številkah. V teh številkah ni zelo jasno vidno ta barva denarja. Zakaj bo kaj šlo. Zdaj, ko smo gledali ta proračun, strokovci smo najprej gledali pismo, počakaj, kako neke vode gredo na Ministrstvo za finance in podobne zgodbe, ampak ne bom predolg, kolegica, to je neka splošna slika. In nekdo, ki je pred kratkim tulil o fiskalnem pravilu, zdaj nekako, veste, se tukaj napihujemo, da smo dobrotniki. Nismo. Jaz se v bistvu sprašujem, moj vnuk je star dober mesec, koliko odraslo življenje bo moral te zadolžitve plačevati. Slovenija ni Japonska. Že dan danes imamo okrog 70 % javnega dolga v rokah tujcev in nekako zavedati se tega in seveda potem, če generiramo neko potrošnjo ali če hočete po domače povedano, če botoniramo, dajmo betonirati nekaj kar bo imelo, kot bi vi rekli, kvazineolibi, multiplikativni učinek. In potem pridem tukaj do neke barve denarja in poziva, ki sem ga danes dal ven vsem poslankam in poslancem, ker seveda s konca, s katerega prihajam, če gledamo, ne vidimo pobarvanega denarja v barvi suknjiča, ki ga ima Bojana. Ne vidim vijoličastega denarja. Celo več. Politika se je nekoč odločila, da bomo imeli dva UKC-ja, potem z velikimi napori določenih ljudi iz Maribora, smo prišli tudi do medicinske fakultete druge. Zdaj, ne rabite imeti pol familije v zdravstvu, da boste vedeli, da eno brez drugega ne gre. Ne moreš imeti resne medicinske fakultete brez delujočih univerzitetnih klinik in obratno, a veste. Že na FDV-ju ne moreš imeti resnega družboslovja brez resnega raziskovalnega inštituta.

In zdaj, če grem gledat neke odgovore, ki jih je ministrstvo dalo, kolega Židan je iz naše SD trojke, ki se z zdravstvom ukvarjamo, to spraševal, investicijska vlaganja na terciarni ravni. Skratka, UKC Maribor, UKC Ljubljana, pridemo, da bo v obdobju 2020 do 2025 Ljubljana dobila 134 milijonov, Maribor pa dobrih 5 milijonov, od katerih bo velika večina že pokurjenih danes. O čem se mi pogovarjamo? O dobrih 300, 302 milijona, ki naj bi šla investicijsko. To je pač tabela, uradni odgovor ministrstva, ki je bil poslan. A veste, in jaz tukaj ne kupim zgodbe, da bomo šli bajati, pa kdo zdaj v Mariboru ni kriv, ali je kriv, pa da bo kakšen Branislav Rajić iz SMC-ja, ki je celo mestni svetnik, Bojana, še vedno, je v Mariboru, rekel, da smo populistični. Čakate, ne moremo! En UKC bo dobil komaj za WC papir, drugi pa tako. Pa seveda privoščim ljubljanskemu UKC-ju, ne, a veste, ni to zdaj zgodba, dajmo Ljubljani vzeti, da bo Maribor dobil. Daleč od tega, ne. Ampak, a veste, to je v bistvu protiustavno. Jaz sem tulil, da je dobra tretjina državljank in državljanov, ki pač nekako pademo na terciarni ravni pod UKC Maribor. Štajerci ne slišimo ravno radi to, ajde, dajmo reči, Podravje, Pomurje, vključno s Prlekijo, Koroška pa še kaj, kaj smo mi zdaj tukaj? Petorazredna roba, razen če boš imel pravo partijsko izkaznico pa te bo Tonin z letalom potem v Ljubljano peljal, če padeš skupaj, če se malo hecam, ampak ni hec. Daleč od tega.

A veste, na takem razrezu bi morala naša stran s Trojan vreči vlado. Ne glede na to, kdo sedi v koaliciji, kdo sedi v opoziciji. A veste, in s takim pristopom bo medicinski faks v Mariboru dejansko šola zdravnic in zdravnikov za Avstrijo, Nemčijo, Švico pa še kam naprej. Pa ne govorim na pamet. V generaciji moje hčerke je tam nekje polovica jih govorilo, da bojo šli v tujino, pa je četrtina šla, ti mladi ljudje ob resnem študiju tudi spremljajo, kaj mi tukaj počnemo, tudi spremljajo seje tega odbora, ne boste verjeli. Tretji, četrti letnik, tam že govorijo vsi, da bojo šli v tujino. Pa jih bo verjetno polovica šla. To se mi zdi absolutno in skrajno neodgovorno. Pa to bitko burim že od kdaj sem v parlamentu. Vlagam amandmaje, pa me vedno povozite, tudi taki kaki kleni Štajerci, ki v kakih gasilskih uniformah pridejo tukaj, pa razni strokovnjaki za čebulo in banane in podobno. Ne vem, a vi pač berete? Saj mi nismo vezani na to, kaj vlada predlaga. Mi smo skrbniki proračuna. Zdaj, seveda me veseli tukaj, da Celje dobi neke peneze, da ne bo Željko mislil, da bi še njemu kaj vzel, ampak če že o teh milijardah tako veselo gor pa dol telovadimo, verjetno je na mestu neki razmislek, da se pa mogoče kak odsek ceste trenutno še ne poasfaltira pa da se gre v prenovo kuhinje v UKC Mariboru, ki bi neka bolj resna inšpekcija jo že zaprla. A veste. In potem ko se pogovarjam z ljudmi iz Maribora, ki morajo ob delu zdravnic, zdravnikov, seveda še cufati se za ne vem, na kolena iti za te neke minimalne peneze, saj mi odkrito povejo, da se jim isti kolegi iz Ljubljane dejansko smejejo »pa ti, pa saj vi ne boste nič dobili«. Pa tudi seveda znotraj UKC Ljubljana je nek rat ali vojna, če se tako izrazim.

Zdaj mene zanima, državna sekretarka, tudi ne vidim tukaj pobarvano, kjer je KOGE, kje je gastro. Tisto je za ubit se, če ste šli kdaj gledati, pod kakšnimi pogoji tam delajo štiri generacije strokovnjakov in strokovnjakinj, pod kakšnimi pogoji ljudje dobivajo terapije. Ali je v teh penezih, ki jih dobijo v Brežicah, končno že ureditev intenzive brežiške? In še bi lahko našteval. Zdaj, požarna zgodba na Jesenicah upam, da se bo vsaj uštimala in tako naprej.

A veste, iz teh proračunov nekako preveč izhaja »jaz sem zdaj gazda, jaz sem pri koritu, mi se bomo malo odločali, kako bomo to talali«, imamo pa zelo jasne zgodbe pač nekega sistema, kjer se je 20 let pozabilo in na kadrovanje in na infrastrukturo. In imamo prioritete in verjetno je seveda to bolj prioritetno od nekih, če hočete mokrih želja oboroževalne industrije, ali ameriške ali kakšne drugačne, in interesov nekih gospodov v sprivatiziranih gradbenih podjetjih, ki radi betonirajo. Mislim, meni se dobesedno to zdi nedopustno. Pa tudi, če bi bil poslanec, izvoljen v Ljubljani ali pa, ne vem, na kakšnem drugem koncu Slovenije, bi isto tulil. Če smo se mi odločili, da imamo univerzitetni klinični center, da imamo fakulteto za medicino, je naša obveza tudi ustrezno financiranje, proračunsko seveda.

Po drugi strani, dobro, delno ste, državna sekretarka, povedali. Mi imamo tudi problem stabilnosti/nestabilnosti naše zdravstvene blagajne, to smo se pogovarjali še pred krizo. Rezerv je tam relativno malo bilo. Kaj bomo s tem počeli? Iz tega pobarvanega denarja in iz teh milijard jaz tudi še vedno ne vidim ali bo tisti naš samoplačniških odstotek v zdravstvu, ki je zdaj nekaj čez 12 %, ostal tukaj nekje ali padel pod 12 %. Ko sem takrat še kot predsedujoči tega odbora bil na evropski izpostavi Svetovne zdravstvene organizacije, je to neka gornja meja, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča kot delež samoplačniškega financiranja. Praviloma so betežni ljudje prej z nizkimi penzijami, večinoma, kot nekdo, ki, tako kot mi, ima dobre prihodke.

Skratka, a veste, saj lahko rečemo »povsod dajemo več denarja, kaj imate opozicija sploh gušiti, super je, raj na zemlji« – ne, ni. Ta denar bo treba vračati. Tudi iz tistega nekega dela. Pa navsezadnje, a veste, da denar se tudi lahko vrača na ta način, da se financira v oba UKC-ja in še kaj drugega in se tam potem to znanje prodaja, ne? Ljudje, ki še vztrajajo v slovenskem javnem zdravstvu, tudi pravijo in opozarjajo, da je s covidom dejansko nekako se tudi zaprlo nekaj, kar je nujno na univerzitetnem. Pa ne le univerzitetnem, imamo tudi druge bolnišnice od Idrije do še kje, kjer ljudje seveda tudi hočejo znanstveno-raziskovalno delovati in zaradi vseh teh razlogov bodo nam mladi pobegnili v tujino in zaradi teh razlogov nam tudi vrhunski strokovnjaki, ki so čez 50 let stari, bežijo v tujino, imam tudi kakšno tako družinsko v širši družini zgodbo.

In če se že gremo potem keynesijansko politično ekonomijo, se jo dajmo resno iti, ne pa na način, ne vem, kateri mali bratranec, ki drugače šiva gate, bo nekaj drugega šival, kje ima kakšen podpredsednik Vlade mamo v firmi, pa bomo tam dobičke skanalizirali, tukaj bom pa poslušal podpredsednika Vlade, ja, sej pa te vse, kako že, firme za dobiček delajo. Mislim, jaz tukaj ne vidim resnosti, ki bi jo moral videti, v proračunu, in dejansko nekako ne vem. A veste, Slovenija za razliko od številnih tranzicijskih držav ni imela te zgodbe, tako radikalno, ali si v Ljubljani ali pa te ni. Pa zdaj očitno je logika te vlade in teh proračunov, da bo temu tako, kar je protiustavno. A veste, in ne vem, sem tudi pisna vprašanja poslal vladi v zvezi s tem, sem danes tudi poslal poziv vsem poslankam in poslancem. Ne vem, a se vam to zdi normalno? A se vam zdi normalno, da imamo dva UKC-ja in v naslednjih petih letih dobi en čez 130 milijonov, en pa dobi pet milijonov? Mogoče bi na tak način morali poslance plačevati. Tisti, ki delamo, in tisti, ki tipko pritisnete, zgolj. Ne vem, ampak dvomim, da je to pravi način razvoja slovenskega zdravstva.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji je na vrsti kolega Jani Möderndorfer. Izvolite.

Hvala lepa.

No, to, kar smo govorili ob rebalansu, se je zdaj zgodilo tudi pri proračunu in smo to tudi napovedovali, da se bo zgodilo. Na prvi pogled vsak, ki pridem ta proračun, pravzaprav najprej zajame sapo in reče, vau, številke neverjetne. Saj ne morem verjeti, da ta vlada je začela povečevati vsepovsod sredstva, ne samo na ostalih področjih, še celo na zdravstvu. Kaj se je zgodilo? Seveda je več kot jasno, ko pogledaš proračun in ko ga temeljito prebereš in ko pogledaš postavke, vire, odhodke in tako naprej, je vsaj ena tretjina denarja namišljenega, ki ga sploh še ni. Ampak se računa na njega, da se bo kar po nekem avtomatizmu zgodil v proračunu in da bo prišel. Ob tem, da je svojevrstno napoved predsednika vlade bila neverjetna. Po drugi strani straši, da bomo šli zaradi svoje lastne malomarnosti, ker seveda on in vlada nikoli niso krivi, krivi so vedno samo ljudje v državi, reče zelo znameniti stavek, hudič je šalo vzel, po drugi strani pa seveda, istočasno pa reče, ne glede na to, da se bo situacija poslabšala, ne glede na to, da so ljudje vsega krivi, ker ne spoštujejo ukrepov, ne glede na to, da bomo seveda uvedli, če bo potrebno, hujše ukrepe, mi bomo denarja imeli dovolj.

Gospodarstvo bo dajalo rezultate, davki bodo not leteli in takse, vse bo polno, Evropa bo odprla denarnico na debelo in nam zlivala denarja, kolikor bomo hoteli. Lepo vas prosim, ne ga, ne nas imeti vse skupaj za norca, ker vam ne verjamemo. Preprosto ne verjamemo, ker smo tega predsednika vlade že ničkolikokrat videli, kako je lagal v Državnem zboru in govoril eno, naredil je pa potem popolnoma nekaj drugega. Zdaj, hudič pa je seveda spet v podrobnostih. In to te podrobnosti, ki po navadi bolijo.

Jaz sem takoj seveda opozoril že pri rebalansu, da skrajševanje čakalnih vrst na ta način, kot si jih je ta vlada zamislila, seveda ne bojo obrodile nekih dobrih sadov, razen tistih sadov, ki jih pa ta vlada ima. To pa je popolni in totalni razkroj javnega zdravstva. Veste kdaj se je začel? Tako subtilno, počasi. Predsednica, a umirite? Mi smo bili tako pridno tiho, ko so, ko je vlada govorila. Tako počasi, subtilno se je začel ta razkroj, ko je Zdravniška zbornica dobila pooblastilo za specializacije. To je bilo leta 2002 z zakonom. Misleč, da bo stroka tista, ki bo, seveda, zelo jasno in po nekem resnem pregledu in nadzorom nad tem, kako pravzaprav zdravniki pridobivajo svoja znanja in kje so te strokovnosti najbolj potrebne, da bojo seveda tudi temu primerno predlagali ministru v soglasje za specializacije. Rezultat vsega tega je bil, da smo morali potem kasneje več kot 15, 17 let kasneje tej isti Zdravniški zbornici ta javna pooblastila odvzeti. Odvzeti pa zato, ker smo ugotovili, da v resnici ne podeljuje sistematično, tako kot potrebuje slovenska družba, specializacije. Seveda je bilo tisoč izgovorov, ampak ko sem opravil razgovore z vsaj šestimi bivšimi ministri za zdravje in s tremi različnimi predsedniki Zdravniške zbornice, je bilo več kot jasno, da je šlo za pritlehen načrt, kako ustvariti nemogočo situacijo, da primanjkuje zdravnikov na določenih področjih. Zato imamo danes situacijo, da urologov primanjkuje, primanjkuje kardiologov vsaj na otroški ravni, primanjkuje za, bom rekel, določene poklice oziroma specializacije zdravnikov, ki so bili nepriljubljeni in se niso radi razpisovali.

In to je seveda bil resen problem. Ampak a mislite, da se je tukaj končalo? Ne, nadaljuje se. Seveda je to se vedno nadaljevalo samo takrat, kadar je bila na oblasti ta vlada. Spomnite se ministra Bručana, kako je podeljeval koncesije, ki seveda koncesije ni razumel kot del javnega, javne mreže, ampak je on to razumel zgolj in samo kot sredstvo dostopa do javnega denarja. V eni noči jih je podelil 50 koncesij, čez vikend. Čez vikend. Dajte mi povedati, kdo in kje je tukaj strokovno presodil in razmislil, ali ima to smisel ali ne, ali te potrebe res obstajajo. Nekdo gor to plačal, noben. Zakaj to govorim? Zaradi tega ker je treba zelo jasno vedeti, kaj se dogaja v tem proračunu.

V tem proračunu za skrajševanje čakalnih vrst namenjamo v gradivu, v obrazložitvi zgolj in samo pol strani, pa je eden najbolj perečih problemov v tej državi. Pol strani. In še to povejo tako, kot da se pravzaprav nič ni zgodilo, ampak preprosto to zadevo bomo uredili in imeli pravno podlago v PKP 5, ki pa mimogrede še ni veljaven in ni sprejet. Ampak tukaj se sklicujemo na nekaj, kar ne velja. Ne obstaja. Ne moremo se mi v dokumentih za proračun sklicevati na dokumente, ki jih ni. Kaj pa vemo, a ste vi vsevedi in po vedi jasnovidci, imate neko kuglo tam na ministrstvu in točno veste, da bo vse tako sprejeto, kot ste vi to predlagali tukaj? In kar je pa še bolj grozljivo, je pa grozljivo predvsem to, da seveda nič ne poveste, da bo šel denar tudi zasebnikom v tej obrazložitvi. Poveste samo nekaj drugega. Da boste naredili javni razpis. In se sklicujete na pravno podlago Zakon o sistemu javnih plač in pa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Dajte mi povedati in citirati člen iz tega zakona, ki vam daje to pravno podlago. Iz teh dveh zakonov. Za to, kar mislite vi narediti, kar v bistvu razlagate šele v PKP 5, ki pa sploh ni sprejet.

Ne nas imeti za norca, pa saj nismo od včeraj. Pa saj valda vsi vemo, vsi smo bili enkrat v poziciji, ko smo bili v koaliciji, in vemo, kako se sprejemajo zakonski oziroma sam proračun in kakšno podlago mora imeti zato, da kakšna stvar velja in šteje. Seveda pa ni iz trte zvito, zakaj ste to dali v PKP 5. To se zdaj vidi, zakaj. Zato da ne bo nikoli možen referendum. Ker na PKP 5 ni možen referendum. In to vi dobro veste. Ker neka podobna situacija, če bi jo pripeljali v proračun oziroma naredili v zakonski podlagi, v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanje, ki ga mimogrede v tem mandatu ne mislite nikoli spreminjati, ker vam v resnici zdaj pravzaprav kar naenkrat ustreza, prej je bil pa skos zanič, skos sem poslušal, da je treba ta zakon spremeniti, je to problem. In to velik problem.

Tako da, zdaj, jaz seveda postavljam vam vprašanje, kako boste s tem denarjem zmanjševali čakalne vrste, in se sprašujem, zakaj niste se odločili in rajši dali zdravstveni blagajni denar, da bo plačala tisto, česar vsako leto ne more plačati, kar se dogovori s področnim dogovorom. Zakaj ne povečamo samo področnega dogovora? Zakaj moramo to dati zasebnikom? Iz podatkov, ki jih imamo vsi na razpolago na internetu, vir je Zdravniška zbornica Slovenije, iz avgusta 2020, imamo v Sloveniji 156 zdravnikov, ki opravljajo zasebno prakso, 156 zdravnikov. V javnem zdravstvenem sistemu, v javnih zavodih tako ali drugače pa dela 6 tisoč 489 zdravnikov. Dajte mi povedati, kako bo 156 zdravnikov rešilo problem čakalnih vrst, če vemo, da te zasebni zdravniki v večini ne opravljajo tistih nalog in storitev, zdravstvenih storitev, kjer so najdaljše čakalne vrste? Dajte mi to, lepo prosim, razložiti. Seveda gre za en drug manever, katerega pravzaprav hočemo narediti – zaobiti Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, Zakon o zdravstveni dejavnosti, skratka vse to hočemo zaobiti, in to na eleganten način. Ne pozabimo, o nosilcih zdravstvenih dejavnosti v PKP-5 omenjamo še, zelo zanimivo, iz 4 na 8 let se podaljša doba za nosilca zdravstvene dejavnosti, kar je idealno, naravnost darilo nekomu, načrtno, za to, da bo lahko seveda opravljal določene naloge. Jaz, oprostite, si ne želim, da me zdravijo zdravnik, ki nima niti ene resne prakse. In vi to obdobje podaljšujete in se delate norca iz nas vseh skupaj. Seveda to delate zato, ker ste dogovorjeni, saj to ni v vaši glavi nastalo. Nekdo pač od zadaj manevrira in šahira pri celi zgodbi, kako je treba subtilno na mehek način, kot cerkev, veste, cerkev ima tudi že 2 tisoč let časa in čaka in čaka in čaka na svojo priložnost. In izgleda, da smo zdaj v situaciji, da je ena strokovna skupina postala večna in čaka subtilno, da razpade en sistem. Ampak treba je dati od spodaj, malo pomagati je treba, da ta sistem razpade. Veste, kako bodo tem zdravnikom stošestinpetdesetim, saj jaz se, da se bomo razumeli, v bistvu norca delam, ker vsi vemo, da tukaj ne gre za 156 zdravnikov, i bodo rešili čakalne vrste. Te čakalne vrste bodo rešili, ko jih bo teh 156 zdravnikov podpisalo podjemne, ali pa že veljajo te podjemne pogodbe, z zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema, se pravi iz javnih zavodov. tisti, ki delajo dopoldne v kliničnem centru Maribor, Ljubljana, v Trbovljah ali kaj ti jaz vem kje, da ne bom kakšnega mesta izpustil, skratka vsepovsod, bodo popoldne odkorakali še k tem 156 zdravnikom in bodo postali t.i. svobodni zdravniki, ki bodo se sprehajali dopoldne tam, popoldne tam. Dve leti nazaj, dve leti nazaj smo se pogovarjali na Odboru za zdravstvo, da bi uredili v zakon o zdravstvenem varstvu, se opravičujem, v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, da bi uredili vprašanje t.i. kaskadnega sistema, kako naj bi v bistvu zdravniki lahko delali in smo takrat predlagali rešitev. Seveda žal Levica za to ni bila, ker je bila prepričana, tako kot vedno še o drugim materijah, da je treba vse ali pa nič, za noben družbeni konsenz in dogovor seveda nikoli niso. Smo predlagali kaskadni sistem in smo rekli: najprej javni zavodi, potem, ko oni ne zmorejo več, koncesionarji, ki so v mreži zdravstvenega sistema, in ko oni ne zmorejo več, tudi lahko zasebniki – pa niste hoteli slišati za to. Ker jaz, veste, ne razumem logike, govorim še vedno o čakalnih vrstah, ne razumem logike, pa mi jo, prosim, državna sekretarka, poskušajte me vi razsvetili, če jaz to ne razumem, res, ker obstaja tudi ta možnost. Mogoče pa se motim. Kako lahko zdravnik, ki dopoldne dela, in bo popoldne delal pri zasebniku, da tega ne more narediti dopoldne ali popoldne v javnem zdravstvenem zavodu, če se le-ta reorganizira in nenazadnje, kar je že bolj pomembno, tudi dodatno zasluži? Jaz sem za to in to zelo močno podpiram. Tisti, ki resno in veliko dela, naj bo zato tudi plačan. Ne moreš za isti denar delati dopoldne in popoldne skupaj. Zakaj odhajati k nekemu zasebniku? Pa da ne se bomo razumeli, še enkrat poudarjam, jaz nimam nič proti zasebnikom, samo ne mi na ta način razgrajevati zdravstveni sistem in govoriti, da javni zavodi tega niso sposobni narediti. Seveda so, saj imajo vse, imajo znanje, imajo prostor, imajo ljudi, vse imajo. In ne vem, zakaj morajo popoldne v UKC Ljubljana biti popolne prazne operacijske dvorane, v prvem nadstropju jih imate 10 oziroma 11, še ena pomožna je. Enajst operacijskih dvoran - a veste, katera največkrat dela? Neuro dela, nevrološka in plastična, potem se pa konča, ostalo je pa vse prazno, ker ostalo se dela dol spodaj na urgenci v treh operacijskih. Ne vem, zakaj morajo biti prazne. Naj mi nekdo to razloži. A veste, zakaj so prazne? Ker direktorji ne želijo več podpisovati, da se dela na minus in rečejo »porabili smo ta denar, fertik, zdravstvena blagajna nam ne bo več dala«. In zato vas sprašujem, zakaj bomo danes potajevali proračun, kjer bomo dodatni denar dajali za čakalne vrste, ga na nek način predhodno legalizirali, za kar sploh še v PKP sploh sprejeto ni, zato, da rečemo, da dobimo neko svojevrstno čudno pravno podlago, da razpišemo nek svojevrsten razpis, kjer se bo vsak prijavil – to, kar seveda na zdravniški zbornici že dolgo sanjajo – na javni denar, kadar hoče in kakor hoče. Samo podaljšajmo področni dogovor in je stvar rešena. Povejmo klinikam »imate za toliko več denarja«. Ja, ja, vsak, ki malo pozna zadeve, bo lahko rekel »ja, pa saj so enkrat že dobili možnost, pa je potem niso izpolnili«, ne vsi, marsikdo je oreng presegel, ne vsi, je pa treba tudi povedati, da je treba potem tudi kakšno stvar reorganizirati. Jaz sem upal, upal sem, ko je prišla ta oblast na svoje mesto, da bo zdaj končno predlagala spremembo delovanja Zakona o javnih zavodih. Nič. Nič, pa toliko ste imeli za povedati vsa ta leta. Nič. Upal sem, da se bo kaj spremenilo, ampak ne na način, kot je naredil to 2005 Bručan, kar se tiče helikopterske nujne medicinske pomoči. Mimogrede, v tem proračunu spet ne vidim tega. Mislim, jaz več nič ne razumem. Z nujno helikoptersko medicinsko pomočjo se moramo pogovarjati s Toninom, ki pokriva obrambo, namesto, da bi se pogovarjal z ministrom za zdravje. Jaz ene stvari več ne razumem v tej državi. To je, preprosto tukaj je šalo vrag vzel, ne tam, ko govori Janez Janša, kje je šalo vrag vzel. Šalo je vrag vzel zaradi tega, ker enostavno imam občutek, da na Ministrstvu za zdravje sploh več ne veste, kaj so vaše prioritete. Ja, seveda so, ena sama: kako sesuti javni zdravstveni sistem, to je vaša prioriteta. Seveda vem, da je grozno to poslušati, državna sekretarka, boli kot sto hudičev še posebej če to nekdo javno govori, ampak, oprostite, drugega mi niste ponudili s temi dokumenti v alternativo, preprosto mi tega niste ponudili.

Mimogrede, ko sem že omenil nujno helikoptersko pomoč, ki jo izgleda tudi ne bomo rešili v nadaljnjih dveh letih ob tem, da bomo silne milijarde dobili od Evrope, mi ne moremo spackati skupaj za en ubogi helikopterček, ki bo opravljal helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ampak se sklicujemo na to, da rabimo posebne ljudi, ki bodo to imeli, da mora biti helikopter večnamenski - malo bo delal v Afganistanu, malo bo delal pa na slovenskih cestah. Lepo vas prosim, pa saj to je skregano z vso logiko. Niti po usmeritvah EU-ja to ni. In zdajle pred kratkim smo imeli tragičen primer na avtocesti, kjer se je končalo s smrtjo ene deklice, dva helikopterja sta pa stala na Brniku in se nista dvignila s svoje riti, da bi prišla na pomoč tam, kjer bi morala iti. Naj mi kdo to razloži, zakaj sta stala, ubogi reševalci so se pa prebijali tam skozi nerazumne voznike, ki se ne znajo umikati. A je kdo kaj rekel? je kje kdo kaj vprašal, zakaj se kakšna stvar ni zgodila? Ne, ker je Ministrstvo za zdravje že zdavnaj to odpikalo iz svojega dnevnega reda in ga to ne zanima. Imamo kaj denarja za to namenjenega? Bo kdo to kupil, kdaj bo to kupljeno? Mi imamo, jaz tega poročila še zdaj nisem videl, delovno skupino, ki je obravnavala, kako se bo ta problem rešil. Ne vem, kje je to poročilo. Bi ga lahko kdaj videli v Državnem zboru, da bomo seznanjeni ali se kje kakšna stvar premika iz te točke ali se ne.

Investicije, a lahko ve tej državi enkrat potegnemo črto in rečemo tole stvar bomo dokončali v dveh leti, pika. Za to bomo namenili toliko in toliko denarja in ostale stvari bodo počakale. Ne, kaj delamo mi? Konstanto eno in isto – drobimo in frčimo s temi fičniki na vse konce in nobeno stvar ne dokončamo tako kot se spodobi. Kolega Trček, ne biti jezen na mene, ampak ljubljanska urgenca se dela že 20 let, 20 let se že packa in vse skupaj nič od te urgence. Vsakič, ko pridem tja, je slabša. Ko sem nazadnje tam delal, a mislite, da se je poden spremenil? Še vedno so ista tla, samo da so zdaj še bolj razsuta kot so bila takrat. Katastrofa. Vhod v urgenco se je spremenil, dovoz in to, in to je pa tudi vse. Internistični oddelek v bistvu deluje tako kot da je, ne vem, se zgodilo neurje v državi, kadar se samo malo več ljudi poveča, odkar je pa covid pa sploh, to je pa katastrofa. Ampak ne, mi bomo ne vem kaj delali, pojma nimam. Kje imamo kakšen razvoj? A imamo kakšno vizijo, da se bodo kakšne stvari premaknile? V NRP-jih sem videl, da imate postavko za protonsko terapijo. Pa to je pravljica za lahko noč, jaz ne vem, koga farbate, da boste naredili kaj iz protonske terapije. Tisti, ki ne veste kaj to pomeni - pomeni, da morate imeti zdajle vsaj ene 100 milijonov na lagerju, če hočete se resno o tem pogovarjati. Ne, vi boste študije šele delali. Pa nas bo čas povozil že zdavnaj.

In nas strašite tukaj s tem covidom kot, da je to najbolj ubijalska stvar na tem svetu, ob tem, da vse ostali stvari stojijo. In ta predsednik Vlade si upa drzniti reči, da bomo spet zaustavili javno življenje, ker bomo v to prisiljeni. Oprostite, jaz vam povem, da bom uporabil vsa pravna sredstva. Ta država nima pravice zaustavljati vseh ostalih zdravstvenih storitev v tej državi na račun covida, nima, ampak je poklicana in plačana za to, da ustvari pogoje, da bodo stvari kolikor toliko normalno funkcionirale. Zaradi tega covida gremo vsi v maloro počasi. Žal bomo to takrat, ko Janez Janša ne bo več predsednik Vlade, hudo, hudo občutili in kriva bo tista Vlada, ki tega ni zakrivila.

Preventivni kontrolni pregledi. Tukaj je govorite sicer o NIJZ-ju kot o nekem vsemogočnem aparatu. O nacionalnem laboratoriju, večina ljudi sploh ne vedo, da ga imamo, kako bomo povečali sredstva za javno zdravje. Oprostite, ampak jaz temu nacionalnemu inštitutu za javno zdravje nisem verjel že takrat, ko ni bilo covida v tej državi. Zdaj, ko je pa covid, mu pa še manj verjamem, z vodjo na čelu, ki mi ne predstavlja in ne pooseblja ravno nekega javnega zdravja. Me prav zanima, državna sekretarka, če veste, koliko jih je zaposlenih na NIJZ-ju, če znate to iz glave povedati. Pa ste prepričani, da jih je res toliko zaposlenih? Jaz sem rabil eno leto in nisem ugotovil koliko jih je na koncu zaposlenih. Iz 540 smo prišli na 420, na koncu smo prišli na 310, ob tem, da sem potem na koncu ugotovil, da oni štejejo marsikoga, ki ga imajo pogodbeno zaposlenega, za zaposlenega. Jaz verjamem, da je tam ogromno ljudi, ali pa bom rekel del ljudi, abnormalno obremenjenih v tem času covida-19, abnormalno. Ampak sem prepričan, da je tam par ljudi, ki se tam svaljkajo in še danes uživajo, ker ne morem pozabiti zgodbe z NIJZ-jem, ki se ni hotel preseliti iz centra Ljubljane zaradi tega, ker je center Ljubljana bil pogoj za to, da oni lahko dobro in kvalitetno delajo, ob tem, da vsi vemo, da jih je bolj zanimala čez Ljubljanico tržnica kot pa kaj drugega. Nacionalni inštitut za javno zdravje, povsod v svetu, kjer imajo zdrave in normalne demokracije, taki inštituti več kot 50 % denarja sami ustvarijo in ga pripeljejo v hišo, sami. Tukaj se pa pogovarjamo, kaj bomo delali in potem notri pišete stvari, ki so več ali manj prepisane, samo številke so večje. Govorite o HIV-u kot največjem problemu današnje družbe. 20 let nazaj, da. Danes je osveščenost kar se HIV-a in AIDS-a tiče že bistveno, bistveno drugačna in bistveno večja. Pa ne nas fopat z enimi in istimi teksti, ki so copy-paste. Pojdite si pogledat lanskoletni proračun, pa saj to eni in isti ljudje pišejo. Pa mislite, da oni res pišejo tisto kar na novo in od začetka? Zato sem rekel na začetku, da je ta proračun v bistvu svojevrstna farsa za to Vlado.

Povejte mi razliko, ker ste iz MF-ja tukaj tudi. Govorite, kakšen denar bomo dobili iz proračuna, nenazadnje v tem dokumentu tudi o tem govorimo. Koliko bomo po vplačali? In kakšna je razlika med dobljenim in vplačanim med temi sredstvi, s katerimi se hvalimo, da jih bomo dobili? Pa bomo prišli do realne številke, koliko je tega denarja. V tisti polovici, kjer moramo še to dobiti, kjer se bomo javljali z razpisi in s projekti in s programi in tako naprej in ni tako enostavno dobljeni denar, kot nekateri govorijo »do zdaj smo izčrpali največ denarja« - ne, nismo ga še, to so zaenkrat samo številke in papirji, in to vi dobro veste. Je razlika milijardo in pol, govorim o tistih 4,8. Če ne, pa povejte enkrat na glas, ker jaz teh številk ne vidim, koliko bomo mi vplačali. In bomo tako dobili realne številke, koliko je teh milijard in te fasade, ko se govori o tem, kako na debelo bomo veliko denarja dobili in bomo iz tega črpali. Oprostite, to ni to.

Potem imamo pa še par podrobnosti, če mi jih uspete razložiti.

Dajte mi razložiti, iz leta, ja. Zakaj zmanjšujemo, program javnega zdravja bomo povečali na 23 milijonov, potem pa zmanjšamo v naslednjem letu, se pravi 2022 pa na 18 milijonov. Kaj se bo spremenilo? Najprej v enem letu povečamo kot, da se bo ne vem kaj zgodilo. Čeprav tukajle naprej začnete s HIV-om in AIDS-om kar mi je malo hecno, izžuljeni programi, končno je HIV začel postajati ozdravljen, vsaj prvi primeri tega obstajajo v svetu.

In druga stvar, ki me zanima. Zanima me rezervacija za cepiva. V enem letu, se pravi 2021 imamo 16 milijonov, potem imamo pa 20 milijonov v letu 2022. super, sem za. In če cepiva ne bo, kam bo ta denar šel? Ker je to rezervacija, saj vsi vemo, kaj je to rezervacija? Bo šel v integralo nazaj ali bo ostal v zdravstvu? Kam bo šel ta denar? Jaz bi pa rad ta denar pobarval. Dajmo še to malo pobarvati, no. Potrudimo se, če že imate te vzvode moči. Ker ga boste krvavo rabili, ker prišel bo trenutek, ko tega denarja več ne boste imeli na MF-ju. Razen, če računate na to, da takrat vas več ne bo, kar pa ni lepo, če bi tako razmišljali.

Tako, da to so tudi vprašanja. Upam, da bom dobil odgovor na njih. Saj če jih nebom, nič hudega, sem že navajen, da jih dostikrat ne dobim.

Bom pa res vesel, če mi odgovorite na eno zelo preprosto vprašanje: zakaj se mora minister za obrambo Tonin ukvarjati s helikopterji? Mimogrede, SNMP-ju oziroma HNMP-ju se je že odpovedal, ker zdaj ga zanimajo samo še vojaški helikopterji. To me res zanima, zakaj se minister za zdravje s tem ukvarja in kdaj bomo mi postal moderna država, ki ima svoj en helikopterček, helikopterček namenoma govorim, s katerim bo lahko reševala človeška življenja tukaj in zdaj, ne nekoč v prihodnosti in v neki domišliji. Če imamo denar za vsega boga možnega v tej državi, nimamo za en helikopter. Mimogrede, s to helikoptersko službo se zdaj že štiri ministrstva ukvarjajo – Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in še Ministrstvo za zdravje, ki bi se moralo prvenstveno ukvarjati. Jaz vem, da je naporno in vem, da ni enostavno zaradi tega, ker ima vsak svoj koncept in pogled na ta reševanja. Eni bi to reševali tako, da bi združili v paketu in imeli malo za vojsko, malo za reševanje svojevrstno vojaško službo nujne medicinske pomoči, potem je tukaj Ministrstvo za zdravje, ki to gleda kot reševanje in organiziranje ene resne helikopterske nujne medicinske pomoči, potem je pa še infrastruktura. Potem seveda noben nebi rad dal denarja za to, ampak vsi bi pa radi odločali o tem, kako to bo. Ampak saj veste, jaz si ne predstavljam, da bi moja žena imela tri zakonite možove, ker to nebi šlo, ne gre. Slej ko prej mora nekje počiti in enako velja za helikoptersko službo. Pripovedujem zelo plastično, ker to edino ljudje razumejo. In za boga, lepo vas prosim, meni je smešno, ko mora Tonin, minister za obrambo se pogovarjati in odgovarjati na vprašanja, kako bo urejena služba nujne helikopterske medicinske pomoči. Pa to ni normalno in zdravo v tej družbi, no, to res ni normalno. Mimogrede, zakaj sta dva helikopterja stala na tleh med tem, ko se je drugo življenje reševalo in žal s slabim koncem? Ta odgovor bi res rad vedel. Kdo je zadolžen v tej državi in kdo ima to moč, da te helikopterje dvigne takrat, ko je to treba. Samo ne mi reči, da jih ni bilo, ker sta bila v tistem času na Brniku na tleh. Stala sta in ekipe so vedno tam. In nekdo jih ni dvignil. Kje je zdaj ta pogum in reševanje te Vlade, ki zna to vse rešiti tako kot je treba? To še razumem in bom razumel, da niste sposobni se zmeniti in dogovoriti in kupiti ta helikopter, ampak da niste sposobni pa niti dvigniti obstoječe helikopterje, tega pa ne razumem.

Hvala.

Naprej ima besedo kolega Andrej Rajh.

Izvolite.

Hvala lepa, kolegica Ana Bah.

Res sem po vseh teh razpravah ostal tudi brez besed. Zadeve so resne. Vsak proračun je odraz dela Vlade. In razmere v zdravstvu terjajo poglobljene in pravične rešitve. imeli smo številne težave. In nekatere težave so urejene, povzročene z nezmožnostjo dostopa do zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebujemo, druge težave so vezane z infrastrukturo, ki je na različnih koncih naše države različna. Tretje težave so pa povezane z odsotnostjo kontrole nad porabljenim denarjem. Pa bom začel od zadaj.

V poslanski skupini SAB smo ravno zaradi potreb po spopadanju z epidemijo covid predlagali vzpostavitev neodvisnega parlamentarnega nadzora in posebne covid-postavke, ki bi bdela nad porabo teh sredstev. Tudi v prihajajočem proračunu, tako kot v letošnjem, je kar velik del sredstev nedefiniran in ne vemo, kako se bodo porabljala. A bomo ustanovili še eno preiskovalno komisijo namesto, da bi zagotovili neodvisen parlamentarni nadzor nad porabo naših davkoplačevalskih sredstev? Kako bomo ta sredstva porabili? Ali bomo z njimi ustvarili več, kot so nas stala? O tem se sprašujemo in na to terjamo tudi odgovore. Zavedati se moramo, da bomo s sredstvi, ki jih bomo dobili z zadolževanjem, torej noben denar ni zastonj, obremenili bodoče generacije. Prav zaradi tega mora ta denar biti smotrno in racionalno porabljen.

In ko sem na začetku najprej omenil čakalne vrste in skrajševanje čakalnih vrst, seveda vsi to podpiramo. Ampak ljudje božji, mi ja ne vemo, kakšne so te čakalne vrste. A si vi danes predstavljate, da v dobi informacijske tehnologije mi ne vemo, kakšne so čakalne vrste? A je to tak problem? Ko osebni zdravnik izda napotnico, je ta napotnica v sistemu. In zakaj takrat, ko jo specialist sprejme, samo k tej napotnici ne pripiše datum in ure termina, pa bi bilo vse jasno. To ni nobena znanstvena fantastika. Jaz, ker vidim v bistvu, da teh stroškov za prilagoditev tega sistema ni v proračunu, v bistvu razumem, da se te zadeve ne želijo urediti. Torej to, da se napotnici, ki je izdana, ko se pacient odloči, da obišče specialiste, vpiše v čakalno knjigo, v elektronski sistem ne pripiše datum in predvidene ure obravnave in če se pacient v tistem času odloči, da bo zamenjal specialista, se pač tisti izvajalec spremeni. To ni nobene znanstvena fantastika. Jaz pričakujem, da bo ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje to uredila. To bi moralo biti v interesu bolnišnicam in Zavodu za zdravstveno zavarovanje. In to ni ukrep, ki bi bil drag, to je preprost ukrep – na napotnici, ki je izdana, pripiše datum in uro sprejema pacienta. Tega nisem videl v zadevi.

Druga zadeva, ki me zelo boli, je vrstni red izvajanja investicij. Pa ne bom takoj začel o Mariboru in Ljubljani, ampak mislim, da si vsi državljani zaslužimo enakomeren dostop do zdravstvenih ustanov in da bi tudi na Ministrstvu za zdravje morali, tako kot na ministrstvu za infrastrukturo, obstajati šestletni drsni plan za investicije v zdravstvo, da bi bil vrstni red izvajanja investicij vnaprej znan po jasnih kriterijih. Zakaj se dobra praksa iz enega ministrstva ne prenese na drugo ministrstvo? Marsikatere slabe volje danes nebi bilo. Pa bom tu ponovil tudi, se navezal na kolega Trčka, ki je pokazal v bistvu, kakšno razliko v proračunu sredstev je namenjen za UKC Maribor in UKC Ljubljenja, torej govorimo o petih milijonih za UKC Maribor in preko stotih milijonih za UKC Ljubljana. Pa bom samo naštel nekatere investicije, ki jih v predlogu proračuna ni. Na primer obnova prostorov oddelka za patologijo, zamenjava pralne linije v oddelku za oskrbo s tekstilom, ureditev hladilnih razmer v UKC Maribor, izgradnja prizidka h kliniki za interno medicino, obnova prostorov v stavbi 3 oddelka za kožne in spolne bolezni, nabava operacijskih miz za potrebe klinike ga kirurgijo, zamenjava mikroskopa, potrebnega oddelku za nevrokirurgijo, nabava rentgenskega aparata za slikanje skeleta za potrebe radiološkega oddelka. Še bi lahko naštevali. Tudi ni prav, da v proračunu ni namenjenih sredstev za selitev pljučnega oddelka, novogradnjo oddelka za infekcijske bolezni in ureditev prostorov za negovalno bolnišnico. Pa bom to trditev, zadnje tri, utemeljil. Take zadeve bi morale biti v integralnem proračunu, ne pa odvisne od drugih sredstev. To se na tak način izkazuje, izkazuje, izkazuje prioriteta investicij, vrstni red investicij, in v bistvu, kaj je prioriteta državi, kaj je pa odvisno od drugih sredstev. Torej, o sredstvih proračuna odločamo v Sloveniji. O drugih sredstvih odločajo drugje. In gre o prioriteti, torej če se, če bi imeli en šestletni drsni plan investicij, potem teh debat danes mi ne bi imeli.

Pogrešam tudi sredstva za zdravstveno postajo Tezno. Resda gre za obveznost lokalne skupnosti, ampak prav bi bilo, da za te zadeve država nekako priskoči na pomoč. Mi se moramo zavedati, da v Mariboru Mestna občina Maribor opravlja storitve, ki jih uporabljajo uporabniki pa pacienti širšega območja, ne samo občine Maribor, in da zdravstvene storitve pokrijejo samo stroške v glavnem storitve, ne pa amortizacije objektov. In prav bi bilo, da se, bom rekel, po vsej državi zagotovi dostopnosti do zdravstva in kvaliteta zdravstvenih prostorov na eni dostojni ravni, ne pa v enih starih barakah. Pa v baraki ni samo ta zdravstvena postaja na Teznu, ampak tudi na Jezdarski ulici. Govorimo o dveh, dveh zelo pomembnih postajah za nas Mariborčane.

In ko govorimo, da si želimo močno in vsem dostopno javno zdravstvo, moramo vsa ta dejstva, ki sem jih zdaj navedel, upoštevati, in to upoštevati na način, da ne bo nihče prikrajšan. Se pa lahko strinjam, da moramo v eni bližnji debati spregovoriti, kako bomo zagotovili ustrezno financiranje zdravstva in stabilno financiranje zdravstva. Mislim, da je tega pogovora v tem Državnem zboru še ni bilo, da so dosedanji pogovori potekali predvsem nekako demagoško in ne v luči reševanja teh razmer, ker mi se moramo pogovoriti, kako bomo v zdravstveni sistem zagotovili dodatnih, približno med petsto in eno milijardo evrov sredstev, kako bomo to porazdelili. In to je v bistvu na strani nas poslancev in tudi vlade, da se o tem dogovorimo. Prav pa je, da se potem ta sredstva ustrezno, pošteno, nediskriminatorno porazdelijo in, kot smo videli zdaj, na tem primeru, kako se delijo sredstva med dvema UKC-jema, vidimo, da se prav mariborskemu dodeljuje manj sredstev iz proračuna, to pa ni prav. Še posebej ob dejstvu, da je življenjska doba in zdravstveno stanje prebivalcev v severovzhodni Sloveniji slabše, da smo bolj ogroženi, da imamo večje dejavnike tveganja, in v bistvu to sporočilo, ki ga ta proračun kaže, ne obeta nič dobrega.

Spoštovana ministrica, jaz vas tudi obveščam oziroma državna sekretarka, jaz vas obveščam, da bomo mariborski poslanci vložili določene amandmaje, zato da se stanje popravi. Menimo, da je ta, da je ta razrez proračuna nepošten, da je nerazvojen, za posebej našo regijo, in najavljamo, da bomo vložili določene amandmaje.

Hvala lepa.