Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 91. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani sodelujejo: gospa poslanka Monika Gregorčič kvota SMC in opravičilo o odsotnosti Zmago Jelinčič Plemeniti, Nataša Sukič in pa Violeta Tomić. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade, ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV GOVORA PREDSEDNICE KOMISIJE URSULE VON DER LEYEN O STANJU V UNIJI 2020 IN DELOVNEGA PROGRAMA KOMISIJE ZA LETO 2021 - VITALNA UNIJA V KRHKEM SVETU.

Gradivo k točki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, s sklicem seje. Dne 26. novembra 2020 smo prejeli obvestilo in opravičilo vodje Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, dr. Zorana Stančiča, da evropski komisar, gospod Janez Lenarčič zaradi nujnega potovanja danes ni prisoten v Bruslju in se zato današnje seje odbora na daljavo, v obliki videokonference, ne more udeležiti.

Zato dajem besedo dr. Zoranu Stančiču, vodji Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, da nam predstavi govor predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji 2020 in Delovni program Komisije za leto 2021.

Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki Vlade.

Zahvaljujem se vam za vabilo. Naj predstavim govor predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, o stanju v Uniji 2020 in Delovni program Komisije za leto 2021, hkrati se pa še enkrat opravičujem zaradi odsotnosti komisarja Lenarčiča, ki je moral kljub dogovorjenem terminu nujno zapustiti Bruselj in zaradi tega se današnje seje ni mogel udeležiti, hkrati je pa še enkrat me zaprosil, da vam predstavim njegovo zavezanost za tesno sodelovanje z nacionalnim parlamentom.

Pandemija koronavirusa je v Evropsko unijo vnesla obilo negotovosti, vendar usmeritev Evropske komisije, ni je spremenila. Ravno nasprotno, negotovost je povečala pričakovanja držav članic po ukrepanju komisije na novih področjih, na primer na zdravstvenem področju, čemur je komisija prisluhnila in takoj ukrepala. Stanje v uniji 2020 je predsednica predstavila sredi septembra. Lahko bi rekli, ob vrhu oziroma ob koncu prvega vala oziroma začetku drugega vala koronavirusa. Takrat je že pokazalo, da so bili pogosti očitki o neučinkovitosti komisije med pandemijo in razmišljanja, kako bi se države članice z razmerami bolje spoprijele, v bistvu neopravičene ali napačne.

Kot je povedala predsednica, je med pandemijo Evropska unija skupaj, predvsem na področju zdravja, storila veliko več, kot kdaj koli prej, dosegla je tudi veliko več, kot bi lahko dosegle posamezne države članice same. Ko so države članice zaprle državne meje, je komisija predlagala zelene vozne pasove za prevoznike blaga. Ko so nekatere države članice uvedle prepoved izvoza kritičnega medicinskega blaga, je komisija to zaustavila in ustvarila pogoje za dobave tja, kjer je to bilo potrebno.

Evropska komisija je 11. novembra potrdila pogodbo za zagotovitev dostopa do potencialnega cepiva proti koronavirusu, že s četrtim proizvajalcem. Do sedaj je napredovala še na tem področju in do sedaj zaključila še šesto pogodbo. Pogodbe pomagajo predvsem državam članicam z manj prebivalci in s posledično manjšo tržno močjo, na začetku pandemije pa ni bilo ne finančnih sredstev, ne globalnega okvira za cepivo proti novemu koronavirusu.

Na nek način vsak, ki si ga je hotel, bi moral poskrbeti zase. Unija je torej prevzela vodilno vlogo tudi pri globalnem odzivu. Združili smo moči s civilno družbo, skupno G20, Svetovno zdravstveno organizacijo, drugimi državami in zbrali vse skupaj 16 milijard evrov za financiranje raziskav na področju cepiv, testov in zdravljenja. Pokazala se je neprimerljiva zmožnost Evropske unije, da poveže številne akterje, hkrati pa smo izhajali iz naših osnovnih načel solidarnosti, znotraj Evropske unije in tudi solidarnosti s celotnim svetom.

Predsednica je v govoru predstavila vizijo Evropske unije, ki ne popravi in je obnovila tistega, kar je zaradi trenutnih razmer potrebno, pač pa iz pandemije izstopi tudi močnejša in vitalnejša. Evropska komisija želi sočasno varovati življenja in zagotavljati materialne možnosti za preživljanje. Predpogoj obojemu pa sta evropsko socialno tržno gospodarstvo ter obravnava pandemije z izjemno previdnostjo, odgovornostjo in enotnostjo. Evropsko socialno tržno gospodarstvo nam zagotavlja solidarnost, skrb za zaposlene in makroekonomsko stabilnost. V uniji smo se izognili množični brezposelnosti, po zaslugi shem skrajšanega delovnega časa.

Na predlog Evropske komisije je državam članicam za njihovo financiranje na razpolago skoraj 100 milijard evrov iz solidarnostnega instrumenta SURE. Spomnil bi, da je v shemi, Sloveniji namenjenih 1,1 milijarda evrov, Slovenija pa je 17. novembra že prejela prvih 200 milijonov evrov. Pandemija je Evropejce opomnila na marsikaj, kar smo pozabili ali šteli samo po sebi umevno. Opomnila nas je na zlasti na povezanost in na nujnost nemotenega delovanja enotnega trga, z vsemi štirimi svoboščinami.

Izmed predstavljenega stanja na šestih prednostnih področjih v govoru, bi orisal le nekatere najpomembnejše. Najprej Evropski zeleni dogovor. Evropski zeleni dogovor pomeni sistemsko posodobitev gospodarstva, družbe in industrije in njeno, torej njen zamik v trajnostno smernico. Ustvaril bo priložnosti za inovacije in s tem višjo gospodarsko rast, ki je predpogoj za vzdrževanje današnjega življenjskega standarda. Zeleni dogovor temelji na odločenosti unije, da postane prva podnebno nevtralna celina do leta 2050. Komisija verjame, da emisije lahko zmanjšamo za najmanj 55 % do leta 2030. Čeprav je bruto domači proizvod zrasel za 60 % od leta 1990, smo emisije v istem času zmanjšali za 25 %. Danes imamo dodatno na voljo boljše tehnologije, več znanja in tudi več finančnih sredstev.

Za trenutek si predstavljajte, da v pandemiji ne bi imeli dostopa do svetovnega spleta in digitalnih tehnologij. V nekaj tednih so digitalne inovacije in preobrazba dobile ogromno privržencev. Kmalu bomo dosegli mejo analognega načina življenja, saj digitalna preobrazba dobiva vedno večji zagon. V komisiji smo odločeni, da mora unija prevzeti vodilno vlogo na digitalnem področju in postavljati nove standarde. Pandemija je razkrila občutljivost svetovnega sistema in tudi pomen delovanja reševanja skupnih izzivov. Evropska komisija pri nekaterih področjih, torej, zaradi tega vztraja, da se ne smemo umakniti v osamitev in zaradi tega je zelo pomembno, da delamo skupaj.

Predsednica von der Leyen si želi Evrope, ki se prva odziva na potrebe, ko je pomembno. Med pandemijo smo to že dokazali, unija je dostavila tisoče ton zaščitne opreme po celem svetu. Evropska komisija zaradi tega trdno verjame v sodelovanje v mednarodnih organih. Samo ob močnih združenih narodih lahko poiščemo dolgoročne rešitve za krize, kakršni sta v Libiji in Siriji. Samo močna svetovna trgovinska organizacija lahko zagotovi pošteno konkurenco. Evropa mora sprejeti jasna stališča in hitre ukrepe v zvezi z vprašanji, ki zadevajo ves svet.

Evropska komisija je zato že večkrat pozvala h glasovanju s kvalificirano večino, vsaj na področjih človekovih pravic in izvajanja sankcij, vendar se na žalost države članice za to niso odločile. Večstransko sodelovanje med drugim trpi zaradi pogosto enostranskega ravnanja svetovnih velesil. Kljub temu so odnosi z njimi, z Evropsko unijo, strateškega pomena, seveda pa ne naš škodo evropskih vrednot in evropskih interesov. Med strateško najpomembnejšimi, vendar tudi najtežjimi parterji, so odnosi s Kitajsko.

Predsednica von der Leyen vidi Kitajsko kot pogajalsko partnerico, gospodarsko konkurentko in tudi kot sistemsko tekmico. Prav zaradi tega Evropska unija mora poglobiti in izpopolniti tudi partnerstva z drugimi zavezniki. Čezatlantsko zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah in zgodovini, ter vezmi med našimi ljudmi, je naše najtrajnejše partnerstvo. Potrebujemo nove začetke, s starimi prijatelji na obeh straneh Atlantika in na obeh straneh Rokavskega preliva.

Evropa bo vedno pripravljena graditi močna partnerstva, tudi z najbližjimi sosedi. Podpora držav članic k pristopnim pogajanjem z Albanijo in Severno Makedonijo je bila resnična zgodovinska. Z Zahodnim Balkanom si delimo isto zgodovino in isto usodo. Zahodni Balkan je torej del Evrope in ne samo postojanka na Svileni poti.

Korake Evropske komisije v naslednjem letu je natančneje opredelil delovni program Evropske komisije za leto 2021. Delovni program vsebuje ukrepe, ki jih bo Evropska komisija sprejela v naslednjih dvanajstih mesecih. Poudaril bi, da ne povečuje administrativnih bremen, saj Evropska komisija sledi pristopu za enega sprejetega, enega odpravim. Nova administrativna bremena izničimo z zmanjšanjem drugih bremen znotraj istega področja.

S programom si prizadevamo za obvladovanje krize, ter povečanje odpornosti evropskih gospodarstev in družb. Program potrjuje odločnosti Evropske komisije za prevzem vodilne vloge Evrope pri zelenem in digitalnem prehodu. Konkretno predlagamo 43 novih pobud in 44 pobud v okviru programa regulativne poenostavitve programa REFIT. 126 predlogov že obravnavamo, pri čemer jih je 56 povezanih z naslednjim večletnim finančnim okvirjem. Predlagamo tudi umik 34 predlogov.

V nadaljevanju bom orisal glavne predloge na šestih prednostnih delovnih področjih. Smer vseh predlogov pa je enaka, namenjeni so omogočanju lažjega življenja, bolj zdravega okolja, pravičnejše družbe, bolj raznolikih in dostopnih priložnosti, ter tudi sodobnejših gospodarstev. Znotraj evropskega zelenega dogovora bomo pripravili sveženj ukrepov za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030. Ukrepi bodo dosegli te cilje samo z usklajenim delovanjem na najrazličnejših področjih, kot so recimo energetika, z večjo energetsko učinkovitostjo, varovanje okolja, strategijo za biotsko raznovrstnost, ter kmetijstvo - strategijo od vil do vilic.

Zeleni prehod bomo podpirali tudi preko podnebne energetske diplomacije z zunanjimi partnerji. Mogoče bo zvenelo kot presenečenje, vendar je celo Kitajska pokazala pripravljenost sodelovati v dialogu na visoki ravni o vprašanjih podnebnih sprememb. Diplomatsko moč in seveda gospodarski vpliv bomo uporabili za sklepanje sporazumov, s katerimi lahko dosežemo spremembo, kot je določitev zaščitenih morskih območij na Antarktiki. To bi bil eden od največjih ukrepov za varstvo okolja v zgodovini.

Na področju digitalnega prehoda bomo pripravili načrt digitalnih ciljev za leto 2030, ki se bodo nanašali na povezljivost znanja in spretnosti, ter digitalne javne storitve. Načrt bo slonel na treh stebrih – na podatkih, tehnologiji in zlasti umetni inteligenci, ter infrastrukturi. Pomembno je poudariti, da digitalizacija in evropske vrednote morajo iti z roko v roki. Digitalna preobrazba bo spoštovala pravico do zasebnosti, svobodo govora, prost pretok podatkov in tudi kibernetsko varnost. Predlagali bomo tudi novo evropsko digitalno identiteto, ki jo bo vsak državljan lahko kjerkoli po Evropi uporabil za vse, od odplačevanja davkov, pa do najema kolesa. Željo po ohranitvi pravičnosti v digitalnem svetu si bomo še naprej prizadevali za mednarodni sporazum o pravičnem davčnem sistemu. O manku mednarodnega dogovora bo komisija sama predlagala digitalno dajatev v prvi polovici leta 2021.

Znotraj področja gospodarstva za ljudi, bo Evropska komisija v izogib socialni krizi, predstavila akcijski načrt, za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Predlagali bomo tudi novo evropsko jamstvo za otroke, ki bo vsem otrokom zagotovilo dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Na podlagi izkušenj iz pandemije, bomo pripravili tudi novi strateški okvir EU za zdravje in varnost pri delu. Podporo seveda potrebuje tudi gospodarstvo. Zaradi obsega moramo najti pravo ravnotežje med finančno podporo in vzdržnostjo javnih financ. Evropa dosega v zunanji trgovini visoke presežke. Svetovna trgovina in vrednostne verige so in bodo ostale gonilna sila naše rasti in okrevanja. Trenutno Evropska komisija pregleduje trgovinske politike Evropske unije. S tem namenom je potekal v Studio Slovenija pogovor, skupaj z različnimi deležniki pod vodstvom Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za gospodarstvo. Trgovinska politika pa ni cilj sama po sebi, ampak je na nek način zagotavljanje blagostanja doma in tudi spodbujanje sprejemanja naših vrednot in standardov po celem svetu.

Evropska komisija si želi tudi zagotoviti močnejšo vlogo Evrope v svetu. To smo že dokazali s prej omenjenim vodenjem globalnega odziva za zagotovitev cepiva proti Covid. Prizadevali si bomo za povečanje svetovne vloge Evropske unije, kot zagovornice odgovornosti, stabilnosti, sodelovanja in solidarnosti. Še naprej bomo dajali prednost vzhodnemu in južnemu sosedstvu, Zahodnemu Balkanu in Afriki. Evropska unija bo vedno verjela v moč in pomen večstranskega dogovarjanja oziroma »multilateralizma« in sodelovanja v svetovnih institucijah. Evropska komisija bo predlagala skupno sporočilo o krepitvi prispevka Evropske unije k »multilateralizmu«, ki temelji na pravilih. Evropska unija mora voditi reforme Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne trgovinske organizacije.

Kot spodbudo evropskemu načinu življenja, bo Evropska komisija, kot neposreden odgovor na pandemijo, predlagala močnejšo zdravstveno unijo prek treh korakov. Okrepiti moramo Evropsko agencijo za zdravila, evropski steber za preprečevanje in obvladovanje bolezni in ustanoviti moramo evropsko agencijo za napredne biomedicinske raziskave in razvoj. Odpreti bo treba tudi občutljivo vprašanje zdravstvenih pristojnosti in prvi koraki v tej smeri so bili narejeni pred dvema tednoma.

Predložili bomo tudi novo strategijo za prihodnost Schengenskega območja s ciljem ohranitve in izboljšanja delovanja. Zelo dobro veste, da so migracije vedno bile dejstvo za Evropo in tako bo tudi ostalo. So izziv za Evropo in vsa Evropa mora opraviti svojo nalogo. Obnoviti moramo medsebojno zaupanje in skupaj storiti nekaj korakov naprej. Novemu paktu o migracijah in azilu bodo sledili ukrepi v zvezi z zakonitimi migracijami, vključno s svežnjem o znanjih, spretnostih in talentih. Pripravili bomo tudi celovito strategijo za boj proti antisemitizmu.

S ciljem spodbujanja demokratičnega udejstvovanja, bo Evropska komisija nadaljevala prizadevanja za unijo enakosti. Podpirala bo zavezanost Evrope k zaščiti njenih vrednot, ter vključevanju in enakosti v vseh pomenih besede, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Predstavili bomo strategijo Evropske unije o pravicah invalidov, zlasti za zagotovitev celovitega izvajanja konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Znotraj nje bomo med drugim proučili, kako pripraviti otroke in mlade, na sodelovanje v demokratičnem življenju unije, kako bolje zaščititi ranljive otroke in preprečevati nasilje nad njimi. Pripravili bomo tudi jasnejša pravila o financiranju evropskih političnih strank, ter sprejeli ukrepe za zaščito novinarjev in civilne družbe, pred zlorabami v pravdnih postopkih.

Naslednji koraki. Delovni program je rezultat sodelovanja Evropske komisije z Evropskim parlamentom, državami članicami in tudi drugimi posvetovalnimi organi Evropske unije. Komisije je že začela razprave s »sozakonodajalcama« o pripravi seznama skupnih prednostnih nalog. Ob tem nas veseli stališče Slovenije o primernosti delovnega programa in dejstvo, da ključni ukrepi ustrezajo prednostnim nalogam predsedniške trojke – Nemčije, Portugalske in Slovenije.

Ob koncu bi z vami delil še nekaj informacij o financiranju. Izvajanja delovnega programa v letu 2021 in celotne aktivnosti unije v obdobju do leta 2027, bo pogojeno s tem, da države članice sprejmejo predlagano financiranje. Evropska komisija je maja predlagala obsežen in ambiciozen paket načrt za okrevanje oziroma tako imenovani inštrument EU naslednje generacije - Next Generation EU. Kot zelo dobro poznate, je inštrument v višini 750 milijard evrov, ki ga je Evropska komisija državam predlagala kot dodaten steber v naslednjem rednem večletnem finančnem okvirju, najambicioznejši, najbolj pomembnejši finančni paket dejansko v zgodovini.

Voditelji držav članic so oba finančna stebra podprli na izrednem Evropskem svetu julija. Pri instrumentu za okrevanje gre dejansko za prelomen paket, katerega levji delež predstavlja mehanizem za okrevanje in odpornost. Ta predvideva skupaj 672 milijard sredstev nepovratnih in tudi posojil, kot finančni stimulus, s katerim se bodo v državah podprlo okrevanje po krizi ter zeleni in digitalni prehod in sicer v zelo kratkem času, za začetek črpanja, čim prej v naslednjem letu in izvedbo ključnih naložb, najkasneje do leta 2026. Za črpanje sredstev morajo države zdaj pripraviti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ker bodo svoje reforme in naložbene potrebe uskladile z EU usmeritvami. Evropska komisija bo v sodelovanju z državami članicami načrte ocenila in sprejela sklep o določitvi finančnega prispevka, do katerega bo država članica upravičena, ter določitvi mejnikov in ciljev. Rad bi vas obvestil, da Evropska komisija tesno sodeluje s slovenskimi nacionalnimi oblastmi, pri pripravi teh načrtov.

Da zaključim. Prihodnost bo taka, kot jo bomo ustvarili in Evropa bo taka, kot jo bomo želeli. Nehajmo jo zaničevati, okrepimo jo in zgradimo svet, v kakšnem hočemo živeti, je rekla predsednica. Na koncu samo še dve zadevi. V Sloveniji se nam zdi, da dostikrat prihaja do nerazumevanja oziroma napačnega razumevanja različnih konceptov, ki so tako ali drugače povezani s konceptom vladavine prava. To ni novo. Veste, da smo predstavili poročilo o vladavini prava, pred kratkim. Veste, da za finančne inštrumente obstaja »pogojevanost« z vladavino prava in glede na diskusijo v Sloveniji se nam zdi, da bi bilo dobro pripraviti določeno predstavitev v Državnem zboru, s ciljem predstaviti te inštrumente in te koncepte tudi v Odboru za EU zadeve in Odboru za mednarodno sodelovanje. Prav zaradi tega smo v dogovoru s predsednikom Odbora za zadeve EU, se začeli usklajevati s komisarjem Reynolds-om, ki je že izrazil pripravljenost, da se ene od naslednjih sej odbora udeleži in se z vami pogovori tudi o tej pomembni temi.

Druga zadeva, s katero bi vas rad seznanil, je to, da na žalost se moj osebni mandat tukaj v Sloveniji, petletni mandat, zaključuje 31. decembra letos. Zdi se mi, da smo skupaj naredili veliko. Hkrati bi se vam, gospod predsednik in tudi vsem vam, poslanci, zahvalil za odlično sodelovanje. Imeli smo celo vrsto dobrih pogovorov, dobrih diskusij in zdi se mi, da smo skupaj naredili na področju krepitve Evropske unije, nekaj korakov naprej.

Gospod predsednik in spoštovani članice in člani odbora, rad bi poudaril, da predstavništvo Evropske komisije se veseli nadaljevanja sodelovanja z vami. V tem trenutku vam še ne morem dati imena osebe, ki bo postala predsednica, predsednik – pardon – vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, vendar bi vas kljub temu prosil, da osebo dobro sprejmete, jo vključite v pogovore, pomagate, da čim prej začne operativno delat in jo tudi na koncu koncev sprejmete tako, kot ste sprejeli mene.

Na koncu samo še to, da Evropska unija se gradi tukaj, v Državnem zboru. Zaradi tega je Evropska unija tudi v vaših rokah. Stopimo skupaj, da jo naredimo boljšo, v skladu s pričakovanjih naših državljanov.

Hvala lepa in veselim se pogovorov z vami.

Zahvaljujem se dr. Stančiču za to predstavitev. Hkrati bi se pa dr. Stančiču zahvalil za njegov petletni mandat. Jaz sem prepričan, da njegov petletni mandat je bil več kot učinkovit in mu seveda na novi poti želim vso srečo in pa uspešnost.

Besedo dajem gospodu Gašperju Dovžanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, da poda mnenje ministrstva o delovnem programu komisije za leto 2021, v drugi polovici, katerega bo Svetu Evropske unije predsedovala tudi Slovenija.

Ja, hvala lepa, predsedujoči.

Najlepše se vam zahvaljujem za sklic današnje seje. Tudi jaz naj se uvodoma zahvalim gospod Stančiču za opravljeno delo in dobro sodelovanje v korist evropskih rešitev, dobrih evropskih rešitev za države članice in njihove državljane. Mislim, da je bilo to obdobje zelo zahtevno pa tudi zelo produktivno, vsekakor pa še naprej veliko uspeha na nadaljnji poti. Pojasnjeno je bilo tudi nekakšno opravičilo za odsotnost slovenskega komisarja. Običajno je, da pride komisar predstavit. Seveda, ob teh kriznih situacijah in ob dejstvo, da imamo komisarja, ki je zadolžen za krize, nekako moramo s tem živet, kajne, to je pač neka objektivna okoliščina, ampak vseeno, si želim, da ga bomo kmalu pozdravili v naši sredi.

Seveda, imamo vsi kar resne težave tudi z epidemiološko situacijo, s katero se spopadamo tudi na ravni EU in mislimo, da je tu Evropska komisija, kljub, bom rekel, nekim začetnim kritikam ki so se pojavljale v javnosti, pa niso bile niti morda upravičene, ampak vseeno, mislimo, da je Evropska komisija res se odzvala ustrezno, hitro in naredila veliko delo, tako da, tudi zahvala z naše strani. Mislim, da je že gospod Stančič te primere, bom rekel, ukrepanja, takojšnjega, že zelo dobro opisal. Mislim, da je to dokaz, da pač Evropska unija tudi v krizah ali pa predvsem v krizah, nekako se odzove in znajde in odreagira tako, kot najbolj zmore in zna.

Pred nami imamo dva dokumenta in sicer, delovni program Evropske komisije in pa tudi govor predsednice Evropske komisije, ki je nekakšen temelj, programski temelj. Za Slovenijo sta oba dokumenta izjemnega pomena. Nanašata se namreč na prihodnje leto, v katerem bomo predsedovali Svetu Evropske unije. Ocenjujemo seveda, so te prioritete, ki jih je Evropska komisija izbrala, skladne tudi z programskimi usmeritvami, ki jih načrtujemo za čas slovenskega predsedovanja. Seveda izhajajo na, iz strateške agende in prilagojene so seveda situaciji, kakršni smo s pričo epidemioloških razmer, priča širom Evrope.

Seveda, izhajamo, pri prednostnih nalogah, iz osnutka, s katerim se je Državni zbor seznanil že lansko jesen, ampak seveda bo potrebno ta osnutek prilagodit. Kot sem že omenil imamo nekakšno novo situacijo in veliko zadev, ki jih epidemija nekako postavlja v ospredje, je nekako bolj prioritetnih, tako da celotna Evropska unija je v, torej v svojih aktivnostih, prioritete postavila zlasti na ohranjanje javnega zdravja in vse tisto, kar temu služi in pa seveda, ponovni zagon evropskega gospodarstva, ki pa mora biti pameten, se pravi zelen in digitalen in v tem kontekstu je seveda potrebno razumet tudi prizadevanja, da čim prej pride do dogovora o večletnem, torej, implementaciji večletnega finančnega okvira in pa seveda programa Next Generation EU, o katerem so že julija letos, voditelji dosegli okvirni dogovor.

Slovenija seveda se svojih nalog loteva kot članica tria, skupaj s Portugalsko in Nemčijo. Imamo zelo dobro sodelovanje na vseh ravneh, tako da, v tem smislu ima pa Slovenija, kot zadnja v triu, še to posebno nalogo, da mora skrbeti tudi za prenos dosjejev do naslednjega tria. Skratka, tu bomo imeli eno posebno odgovornost. Vsekakor pa se zavedamo, da bomo in da tudi ta program Evropske komisije, da se nanaša na neko obdobje, ki je za EU res »krucialnega« pomena, kjer bo potrebno izkazat res maksimalno mero, bom rekel, modrosti in vztrajnosti, zato, da pride do dogovorov in premikov na vseh teh zelo zahtevnih področjih.

Zdaj, če se premaknem še na same vsebinske poudarke, naj povem da, seveda, Evropska komisija je, vsaj v naših očeh, zelo dobro izpostavila svoje namere, da se trudi z vsemi zakonodajnimi in tudi ne zakonodajnimi predlogi v smeri krepitev odpornosti Evropske unije, na nove krize, da si prizadeva za vzpostavitev Evropske zdravstvene unije, za nadaljnjo krepitev in konvergenco na področju vladavine prava, za izvajanje zelenega dogovora in pa celovitega in varnega digitalnega prehoda, za krepitev evropske industrijske politike, za revitalizacijo podeželja, za ponovno vzpostavitev polnega oziroma delujočega Schengenskega območja, za napredek v odnosu do držav v neposredni soseščini, zlasti tu, mi imamo v mislih južno sosedstvo in pa Zahodni Balkan, pa tudi za krepitev »multilateralizma« in prizadevanja za močnejšo, ter bolj geopolitično navzočnost Evrope v svetu.

Eno izmed vprašanj, ki nekako danes ni bilo omenjeno, se nanaša tudi na konferenco o prihodnosti Evrope. Vsi nekako še čakamo, da tu pride do dogovora na medinstitucionalni ravni, vsekakor pa smo soočeni z dejstvom, da razprava o prihodnosti Evrope teče že ves čas, praktično ob vsakem aktu. V to nas sili tako pandemija, kot tudi sicer, siceršnje razmere, seveda pa ta razprava, vsaj bi bilo potrebno in načrt je, da se odpre, da bo inkluzivno, da bo tudi s pomočjo novih tehnologij, v tudi slabih epidemioloških razmerah omogočala vključevanje širšega spektra ljudi, zlasti tudi mladih in tudi nacionalnih parlamentov in to bo tudi ena izmed nalog, s katero se bo po vsej verjetnosti morala ukvarjati Slovenija kot predsedujoča Svetu v drugi polovici prihodnjega leta. Seveda tu ne gre toliko za ustvarjanje nekih nerealnih pričakovanj, ampak gre bolj za to, da se res temeljito pogovorimo o tem, kakšno Evropo želimo. Samo neka skupna vizija ali pa bolj jasne predstave o skupnih ciljih lahko prispevajo k temu, da so tudi dogovori o aktualnih zadevah, ki bodo na mizi, lažji. Bolj bomo enotni v skupnih ciljih, lažje bomo dosegali kompromise o vprašanjih, ki so na mizi.

Tako da, naj zaključim, z oceno, da seveda, Slovenija tako govor predsednice Evropske komisije, kot tudi seznam, ki je nekako implementacija, ocenjuje kot primeren, ustrezen, kot odziv na okoliščine, s katerimi smo soočeni. Računamo seveda, da bo dosežen, glede tega delovnega programa, tudi medinstitucionalni dogovor v obliki deklaracije in to bo potem seveda, glede na to, da ima Evropska komisija pravzaprav pravico do iniciative, to bo seveda potem vozni red tudi za Slovenijo, kot predsedujočo v prihodnjem letu.

Naj morda še posebej poudarim neko namero ali pa ambicijo, ki jo imamo in ki jo želimo, da jo skupaj uresničujemo, z Evropsko komisijo, to pa je, dvig, zlasti dvig sposobnosti Evropske unije za soočanje s krizami. Vemo, da se Evropska unija v zadnjih desetih letih kar naprej sooča s krizami. Mislimo seveda, da se na te krize ustrezno odziva, a vsekakor pa vidimo, da je še priložnost, da se, bom rekel, na to malo bolj načrtno pripravimo, da naredimo neko refleksijo, kako zagotovit tu neko višjo stopnjo odpornosti in pa tudi predvidljivega ravnanja, v primeru, da do krize pride. Skratka, tu vidimo še nekaj prostora in verjamem, da bomo v medsebojnem dialogu tu tudi v prihodnjem letu prišli do napredka.

Jaz bi na tem mestu, kot rečeno, zaključil, sem pa seveda na razpolago, v primeru, če so še kakšna vprašanja. Še enkrat, hvala lepa, gospod Stančič, za predstavitev in pa, najboljše želje za nadaljnjo karierno pot.

Hvala.

Hvala državnemu sekretarju za predstavitev.

Zdaj se je k besedi prvi javil evropski poslanec, dr. Brglez.

Dr. Brglez, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spet sem tukaj v skladu s svojo zavezo, da bom še naprej ohranjal stik z Državnim zborom in praktično neodvisno od katerekoli vlade poročal, kaj se v EU dogaja, seveda, glede na to, kako sam vidim to zadevo.

Ta točka dnevnega reda odbora je z vidika EU najbolj celovita in omogoča tudi nadoknaditi izpuščen čas zaradi spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije, za vnovično poročanje o tem, kako je dogajanje možno videti in razumeti z vidika Evropskega parlamenta. Zdaj, sam govor predsednice Evropske komisije se je začel s poklonom delavkam in delavcem, ki so bili v prvih vrstah boja proti virusu. Tudi sam se seveda pridružujem takšnemu poklonu, a opozarjam, da se podpora delavstvu ne sme končati pri simbolnih gestah.

Predsednica je v svojem govoru izpostavila vrsto dobrodošlih prioritet, ki naj bi prispevale k utrjevanju unije, a namerno, brez jasnega zaporedja ali načrta. Posebej pozdravljam nedvoumno zavezo komisije za izgradnjo zdravstvene unije, prevzemanje večne(?) iniciative pri odzivanju na krizo s krepitvijo mehanizma civilne zaščite EU, zavarovanje delovnih mest, ter določitev evropskega zakonskega okvira za minimalno plačo in kolektivna pogajanja.

Kriza ob izbruhu pandemije Covid-19 je ponovno pokazala na nezmožnost držav, da bi hitro in usklajeno ukrepale. Nekateri predsednik vlad in držav so skušali najprej s slabimi kompromisi zmanjšati nujno potrebna sredstva za okrevanje po pandemiji, kakor tudi sredstva za pravični zeleni prehod. Tako je unija, z izjemo nekaj mesecev, ko so ljudje dobili prednost pred interesi gospodarstva, žal še vedno vse preveč osredotočena na zasledovanje trajne ekonomske rasti, namesto trajnosti ali trajnostnega razvoja. Sedaj pa so tako sredstva za okrevanje, kot naslednja, večletna finančna perspektiva, talec političnih opcij in posameznikov, ki nasprotujejo vladavini prava.

Kar se tiče delovnega programa Evropske komisije, je logično, da je ta v znamenju boja proti Covid-19 in da je Evropska komisija bila pri njegovem snovanju na drugi strani »hendikepirana« zaradi ne dogovora glede večletnega finančnega okvira in sklada za okrevanje.

Iz vidika zaposlovanja in socialnih zadev, kot ključnega področja, ki ga pokrivam, je program Evropske komisije za leto 2021 razočaranje, saj Evropska komisija nima odgovora na gospodarsko in socialno krizo, ki se bo razmahnila v tem letu. Program SURE je interventni ukrep, začasne narave, zadeva tiste, ki so v delovnem razmerju, medtem ko potrebujemo stalno evropsko shemo za brezposelne. Ne ukvarja se dovolj s situacijo mladih, ki še vedno trpijo posledice pretekle finančne krize. Predložitev akcijskega načrta za implementacijo stebra ekonomskih in socialnih pravic je preprosto premalo. Evropska komisija ne predvideva nobenega konkretnega zakonodajnega predloga, niti tistih, h katerim se je zavezala ob nastopu svojega mandata in bi bilo ključno, da bi jih po preteku enega leta predložila.

Komisar Schmit je predstavil predlog okvirne direktive o minimalni plači, ki je dobra osnova za to, da se skuša zagotoviti standarde za dostojno plačilo in spodbujati kolektivno dogovarjanje. Ampak, zgolj ta instrument, v kakršnikoli različici bo že – in to upam, da bo – sprejet, ne bo zadostoval. Nujno je sprejeti tudi okvir glede zagotavljanja minimalnega dohodka. S tem je že pričelo nemško predsedstvo. Konkretizirati in udejanjiti jamstvo za otroke, ki ga omenja tudi program Evropske komisije, ter nasloviti problem prekarnega in »platformnega« dela. Veliko razočaranje je, da socialna dimenzija ni bila dosledno in celovito umeščena v zeleni dogovor. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da ta vidik ni ustrezno upoštevan pri bistvenih komponentah zelenega dogovora, ki bodo ključne pri udejanjanju zavez do zelene tranzicije, kot je na primer v novi kmetijski politiki.

Pozdraviti pa velja progresivno in ambiciozno držo Evropskega parlamenta pri izglasovanju 60 odstotnega zmanjšanja izpustov Co2 do leta 2030. Seveda, ob jasnem zavedanju, tudi sodeč po študiji učinka, ki ga je objavila komisija, da bo taka raven podnebne ambicioznosti zahtevala na drugi strani odločne in učinkovite ukrepe, za ohranjanje delovnih mest, predvsem v tistih državah članicah in regijah, ki bodo še posebej podvržene vplivom te tranzicije.

Kakorkoli, to kritično refleksijo bi rad zaključil z tistim, kar mislim, da je pa ta trenutek le bistveno in to je tudi dodaten razlog, da sem še enkrat prišel. Kakorkoli, bliža se čas slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki bo tokrat potekalo v zelo zahtevnem obdobju. Zato bom tudi to priložnost izkoristil za poziv tako Vladi, kot Državnemu zboru, k sodelovanju z slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta. To je še vedno tako pomemben projekt, kjer navkljub vsem siceršnjim notranjepolitičnim delitvam, mora obstajati možnost sodelovanja, mora, zato sem sam vsekakor nanj pripravljen. Nujno pa bo tudi čim večje vključevanje Državnega zbora, še posebej tega odbora, torej Odbora za zadeve Evropske unije, več pa bo vključenih igralcev, večje so možnosti, da skupaj tudi kaj dosežemo – kaj dosežemo, tistega, kar si sami želimo, ne, kar je postavljeno na dnevni red.

Hvala.

Hvala evropskemu poslancu, dr. Brglezu, za razpravo.

Pa odpiram razpravo poslank in poslancev.

Prvi se je k besedi javil dr. Trček, pripravi se naj Nik Prebil.

Hvala lepa za besedo.

Ker je kar Milan nekaj povedal, bom lahko nekoliko krajši. Sicer je nekaj časa bilo potrebnega, da sva se znašla v isti stranki, pa v isti politični afiliaciji, ti sicer bolj v njenem socialno liberalnem delu, jaz bolj žlahtno konzervativno krščansko demokratskem, ampak je tako že moralo bit, ker navsezadnje potrebujemo tudi resno liberalno in novo levico v Sloveniji.

Zdaj, seveda, najprej bi se dr. Stančiču zahvalil, navsezadnje, ker nam je kazal, kako biti Evropejec v teh zahtevnih časih. Ne bom špekuliral, zakaj ne bo ostal še en mandat, ne dvomim pa, da se ne bova kje srečevala, kajne. Zdaj, upam, da mi ne zamerite, toliko sem lahko oseben, poznava se tam enih 26, 27 let. Prvič sva se srečala, ko sva bila še znanstvenika raziskovalca, na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki jo nekaj nekateri črnijo, pa ji »odjemajo« sredstva v proračunu, žal že s pokojno kolegico Ivo Vojnik Zupanc, prezgodaj umrlo raziskovalko, pionirko sodobne socialne gerontologije v Sloveniji, kar je tudi tema govora, o katerem se danes pogovarjamo in že tisti prvi stik je bil nekako, izkazoval nekega resnega človeka z zelo visokimi standardi, ki to res so, ki niso blef, kajne, v tem smislu ste postavil lestvico vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji zelo visoko, ne glede na to, kdo bo vaš naslednik ali mogoče celo naslednica, kot mi šepet pravi, upam, da te ravni ne bo zniževala.

Zdaj, seveda, čestital bi tudi, žal odsotnemu komisarju za krizno upravljanje, gospodu Lenarčiču, za prvo leto mandata na zelo zahtevnem komisarskem položaju, ko se je v bistvu izkazalo, da je na komisarskem položaju, kjer se v preteklih desetletjih ni dovolj mislilo in delalo. Zdaj, kaj je pred nami? Pred nami je v bistvu odgovor na vprašanje, kako v nekem na novo »reglobaliziranem« svetu odgovorit na vprašanje, kaj in kako bomo delovali in sodelovali, da bo naš vsakdan manj krhek. Ljudje smo krhka bitja, to nas je naučil Heidegger z / nerazumljivo/.

Zdaj Milan je nekaj povedal, seveda o pozicijah socialne demokracije, nekaj bom povedal tudi o tem. Ko sem se pripravljal na današnjo sejo, počasi zaključujem, v bistvu ne branje, poslušanje biografije Susan Sontag, Moser je napisal tako kolosalno delo. Predvsem se mi zdi, da mora Evropa strmeti k zdravju za vse. Susan Sontag je tam v enem trenutku zbolela za rakom. Takrat terapije v ZDA ni bilo in potem je šla v Francijo na terapijo in na operacijo in to je takrat stalo okoli 100 tisoč ameriških dolarjev. Prevedeno v današnji keš pravijo da je to ene 700, 800 tisoč ameriških dolarjev. Čeprav je Susan Sontag takrat bila že zelo D ime v intelektualnih krogih ZDA, daleč od tega, da je ona imela te peneze. Morali so narediti nabirko, boste rekli spet Trček bluzi kaj ma to s tem. Seveda ima, zelo ima s tem. Jaz bi pač take družbe ne želim, čeprav v zadnjega dobrega pol leta nimam ravno občutka da je isto na resornem ministrstvu v Sloveniji, ki se ukvarja s kulturo, umetnostjo, pa še kakšnim drugim, ki se ukvarja z intelektualnimi dejavnostmi. Odgovor na to ključno vprašanje, ki je pred nami seveda lahko razrešimo le s tem, kar je definicija politika v najbolj razumljivem, v najbolj širokem smislu, okoli katerega se strinjamo, vse politične afilacije pod obokom ustavnega loka, mislim zgodovinsko, ne KUL koalicijo v nastajanju. Javna raba uma.

Raznolika javna raba uma. In tle moram biti malo kritičen do tega, kar je doktor Stančič predstavljaj, pa ni to zrastlo na vašem zelniku. Jaz vem doktor Stančič to je bolj prišlo verjetno iz žlebov EPP-ja. Rekli ste ne glede na raso. Že kar nekaj desetletij je zelo jasno, da rase ne obstajajo. To je neki konstrukt. Na osnovi tega konstrukta ima Evropa tudi neko neljubo zgodovino in se mi zdi, da moramo to iz političnega besednjaka izključiti, pa že na osnovi tega, kar je kralj Leopold po Afriki delal. Belgijci se zadnje desetletje malo bojazljivo z tem soočajo. Mogoče bo nekdo rekel, da sem pikolovski, ampak nisem. Saj na nek drugačen način, takšna ideologija je bila vsebovana tudi v zgodbi izbrisa. Da grem na kratko čez to 1. točko. V veliki meri je za to zaslužen naš kolega strokovec, ki me je pripravil na to. Zdaj če gledamo prvih 100 dni mandata Evropske komisije, preden se nam je vsa ta epidemičnost, ki je zbezljala v pandemičnost odigrala. Evropski zeleni dogovor, prva podnebna nevtralna celina, k temu se bom še vrnil, seveda pozdravljam tako osebno, kot v imenu politične afilacije, ki ji pripadam. Poštena, dostojna, minimalna plača, žal trenutni resorni minister, kot tudi trenutna vlada, ki negira socialni dialog, ni tle. Evropska, tudi posvetovanje glede pandemije 21. stoletja, ki bo ostala, problematiko premagovanja raka, oblikovanje digitalne prihodnosti tle bi si želel seveda, da gremo naprej v neki smeri, ki je bila nakazana, vključno z digitalno identiteto Evropejka ali Evropejca, kjer je seveda resno vprašanje varnosti.

Seveda ne moremo mimo stebra socialnih pravic celotne izvajanje drugega stebra, tako Milan, kot vi doktor Stančič ste omenjali evropska jamstva za otroke, navsezadnje oni bodo tisti, ne le roboti, ki na bodo v ne tako daljni prihodnosti omogočali kvalitetno življenje in mislim, da se na to pozablja v tej fazi velikega kensianskega zadolževanja, ki je trenutno potrebno. Zdaj kar zadeva podnebno nevtralnost. V tem kontekstu neke izjave trenutnega predsednika slovenske vlade o Naturi 2020 niso trobente v pravo smer. Zdaj kdaj včeraj, predvčerajšnjim sem si ogledal nagrajeni dokumentarec RTV Slovenija v Kostariki. To je verjetno neka prava smer, v katero bi morali razmišljati, če resno mislimo o tistem butičnem, pa dajmo že o tistih zvezdicah nehati govoriti, turizmu.

Naša poslanska skupina je s prvopodpisanim Matjažem Nemcev vložila resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer Sloveniji. Vemo kakšna je bila zgodba. Zdaj če se vrnem nazaj k zdravju za vse. Že nekaj reinkarnacij mene, zdaj sem parlamentarec, tulim da Evropska unija bo stala in obstala na tem, na socialni uniji, kar se je zelo nerado omenjalo, govorilo iz Bruslja iz strani Evropske komisije. Vse druge unije, od zunanje, pa če hočete do vojaške, fiskalne in še kake denarne in znotraj tega tudi na osnovi zdravstvene unije. Bivši nizozemski minister za resorno področje se je hotel ukvarjati s tem, koliko je neka maksimalna cena bioloških in podobnih zdravil. Mi imamo zdaj pa eno tarčo, pa drugo tarčo in tako naprej. Zdi se mi, da mora tle Evropska unija tudi postati politično bolj zrela, ker zlasti številčno manjše članice tle potegnemo ta kratko. Interesi seveda globalnih, farmacevtskih plejerjev je, da nam scuzajo čim več denarja iz javnih blagajn. In mi imamo zdaj en problem pred nami, ki si ga verjetno niti ne zavedamo, vsaj v Sloveniji ne, vsaj tisti ne, ki resno ne spremljate to, kar mora Milan in ostala četica dnevno spremljati.

Seveda je ta boj za cepiva, kdo ga bo dobil, katera bodo boljša, katera ne bodo, sočasno pa pravijo farmacevtske korporacije, mi ne moremo prevzeti breme za stranske učinke. V tem trenutku imajo celo delno pravilni izgovor, ker je čas prekratek, da bi to stestirali. Ampak če bo to padlo na breme naših javnih blagajn, to pomeni, da bi se morala tudi Evropska komisija bolj zrelo pogovarjati o cenah teh cepiv. Skratka če bom jaz plačal vse tisto, kar je negativno, če bomo to socializirali vedno, kot se to socializira preko javnih blagajn, potem bo tudi tvoja cena nižja. Recimo da vam razložim na enem konkretnem primeru in seveda dostojna minimalna plača na evropski ravni in tudi na nacionalni ravni. Jaz vedno pravim, da je morala biti minimalna plača 20 sej, rad bi še več seveda, ampak vsaj 20 % nad pragom izračunane revščine, pa ne da se jo tako napačno računa kot se jo računa v Sloveniji, pa že tam striže enih 20 %, da računaš med reveži, pa koga malo bolj bogatega, srednji sloj izpustiš in v času krize se to lahko zmanjšuje, ampak najprej do 5 %, ampak najprej zmanjšujemo tisti, ki imamo najboljše mesta. Se mi zdi, to so neke odprte zadeve pred nami. Zdaj če se dotaknem še ekologije.

Moramo se zavedati, da ne le na Kitajskem, ki so rekel da tega več ne bodo počeli, pa še kje drugje onesnažujejo za nas in zaradi nas. Zaradi našega potrošništva, zaradi naše hitre mode. In mi se tle ne moremo delati, aha bomo v Evropi čisti do nezavesti, v bistvu pa nekdo, ki nekaj izdeluje zame na drugem koncu sveta, svinja seveda, da ima za preživetje in zaradi mene. In v tem kontekstu seveda bo to potrebno misliti in premisliti, verjetno z novim vodstvom ZDA nekoliko lažje, kot z odhajajočim trenutno še najbolj razpitim slovenskim zetom. In v tej luči in novega atlantizma in multilaterizma. Bom ponovil to, kar vedno ponovim, potem me pa napadejo iz vseh kanonov. Nas že v osnovni šoli učijo napačno geografijo. Koliko kontinentov obstaja? V bistvu obstajata samo dva kontinenta, afroazija z enim polotokom, ki se imenuje Evropa, katerega prebivalci smo mi, ki je v človeški zgodovini storila ogromno dobrega, ampak tudi ima masla na glavi za kar nekaj večer in seveda obe Ameriki, okej, ter Damar an der. Tudi v tej luči se mi zdi, da je treba misliti in zeleno in digitalno in rasti in odrasti in seveda brez kakršnihkoli rasnih teorij, ki jih hoče radikalna desnica uvajati.

Hvala za besedo.

Hvala doktor Trčku za razpravo.

Nik Prebil.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovani predstavniki ministerstev, vodja evropskega predstavništva Evropske komisije, kolegice in kolegi.

Zdaj na začetku bi tudi jaz si drznil in dal neko mnenje k dvema določenima stvarem. In sicer prva je ta, da se tudi jaz osebno zahvaljujem doktor Stančiču za njegovo dejavnost v okviru tega, kar je počel. Jaz ga sicer ne poznam toliko dolgo kot doktor Trčka, vendar se mi zdi, da sva vseeno res korektna in uspešno sodelovala, pa marsikaj sem se tudi naučil od njega, za kar sem seveda hvaležen in vam želim vse dobro. V kolikor se pa kje srečava v tujini, pa vsekakor nadaljnje sodelovanje. Toliko o tem delu. Kar pa se tiče evropskega komisarja, je pa vsekakor razumljivo, da ga danes ni tukaj in to razumemo tudi poslanci. Nenazadnje in tukaj bom zašel malce v politični diskurz. Ste ravno predstavniki koalicije ob njegovi kandidaturi govorili, da je to eden slabših kandidatov na najslabšem resorju, pa vendar vidimo, da je to eden najpomembnejših resorjev v Evropski komisiji, sploh trenutno. Mislim, da ste si težko predstavljali, da se bomo soočali s krizo s kakršno smo se, ampak na tem resorju sedi Slovenec, kar je za moje pojme, iz okvira zunanjega političnega vidika in pa tudi ogleda Republike Slovenije vsekakor dobro in daleč od tega, da bi bil slab kandidat, si pa želim tako kot vsi, da se ko se stvari vsak toliko umirijo v najkrajšem možnem času z njim pogovorimo tudi na tem odboru. Kar se tiče vsebine. Zdaj ključna zadeva zame je zgolj ena in to je prihodnost. Jaz sem vedno usmerjen v to, kaj se bo dogajalo, kakšne posledice ima to za danes, kakšne posledice bo imelo jutri in kakšne posledice bodo odločitve imele recimo za moje otroke. Zdaj sem sodijo predvsem štiri za moje pojme izredno pomembne stvari.

Prva je okolje, o tem smo se pogovarjali že zelo veliko, tako da ne bi izgubljal besed. Zdi se mi prav, da je Evropska unija ambiciozna, včasih se zdi, da celo malce preveč, da se zato, ker mogoče ne bo prišlo do nekih ustreznih rešitev, tudi ne bo doseglo ciljev, ki so predlagani, a vendar je to osnova, na kateri moramo delati vsi in nenazadnje živimo v istem okolju, v istem planetu in tako skrbi za njega ne bo enostavno, je tudi odveč da skrbimo za človeštvo. Druga stvar je digitalizacija. To je ena od ključnih stvari, na katero je opozorila tudi predsednica Evropske komisije. Jaz sem v preteklem tednu oziroma ne, v tem tednu sva s predsednikom odbora sedela na kozaku, kjer smo imeli pogovor s predsednico Evropske komisije in pa tudi s kanclersko Merklovo, kjer je bilo izpostavljeno točno to, kar bom zdaj omenjal in tam sem izpostavil tudi nekaj stvari, ki jih bom omenil danes. Torej digitalizacija kot taka, ki bo pripomogla k razvoju in tudi po tem prehodu na te okoljske strukture, upoštevajoč, da moramo gledati tudi na prihodnost, na tehnologijo, s katero nas sooča in seveda postati tudi močnejši akter na evropskem parketu in tudi na svetovnem parketu, glede na to, da so nekatere članice, pardon, države kot so Kitajska in pa ZDA na tem področju zaenkrat močnejše. Tretja točka je zdravstvo. To je ena stvar, ki jo predvsem v naši državi zelo samoumevno, pa vidimo glede na svetovne razmere, pa tudi verjetno v kakšni drugi članici, da ni tako enostavno. Marsikdo mora za zdravstveno oskrbo ali pa za neke osnovne pravice, ki so pri nas samoumevne plačevati in se jim tudi odreči zato, ker morda nimajo socialnega in ekonomskega statusa, ki bi to dovoljeval. Zato se mi zdi to ena ključnih stvari, da se javno zdravstvo tako v Sloveniji, kot na ravni Evropske unije vzdržuje in krepi. Ker je to tisto, kar nas bo popeljalo v to, kar je govorila predsednica Evropske komisije in to je ta zdravstvena unija, ki omogoča okrepitev in boljši odziv na možne zdravstvene krize, ki prihajajo v prihodnosti.

In kot zadnja se mi zdi ključna točka gospodarstvo oziroma ekonomija, če ju damo skupaj. To je ena od stvari, ki vsekakor pokriva celotna tista prejšnja področja, ki sem jih našteval. V kolikor nimamo učinkovitega in ustreznega gospodarstva in ekonomije, ki prosperira, ki ustvarja prihodke, če lahko tako rečem, potem tudi težko govorimo o tem, kakšne rešitve bomo izpeljali, ker nenazadnje, pa naj se to sliši še toliko grdo, se vse začne in konča pri denarju. Vsak ukrep ima za sabo finančne posledice in nenazadnje so ljudje tisti, ki ustvarjajo dobiček celotne Evropske unije oziroma proračun celotne Evropske unije, da se lepše izrazim, od katerega pa potem prosperiramo in živimo praktično vsi. Zdaj Evropska komisija je že pripravila nekaj pomembnih dogovorov oziroma dokumentov. Tudi iz te krize, no, jaz upam, da se bomo oziroma smo se že nekaj naučili kako ne reagirati oziroma kako reagirati v prihodnje.

In ena od pomembnejših stvari po mojem pojmu in to sem poudaril tudi na kozaku je konferenca v prihodnosti Evrope. Jaz si resnično želim, da to konferenco pričnemo še v tem letu, časa res ni veliko in nekako se mi poraja občutek, da se to ne bo zgodilo, a vendar bi bil to prvi korak k temu, da zadevo nadaljujemo tudi v okviru slovenskega predsedstva. Zdaj ena najpomembnejših zadev, poleg tistih tem, ki sem jih prej govoril, ki jih bo konferenca vsekakor obravnavala, se mi zdi pomembnost vključenosti državljanov in parlamentov, predvsem pa upoštevanje predlogov mladih. In jaz sem tukaj resnično vesel, da prvič na tem odboru slišim nekoga iz ministrstva, ki je omenil vlade. Tako, da državni sekretar hvala lepa za to. Vas pa tudi držim za besedo, da se bo v okviru slovenskega predsedovanja in okviru konference prihodnosti Evrope posvečalo priložnostim mladim in pa se poslušalo tudi njihove predloge. Zdaj vse to, kar sem pa zdaj govoril pa vsekakor ne bo mogoče, v kolikor ne bo dogovora o večletnem finančnem okvirju. Tukaj se spet vračam na tisto ekonomijo. In vsi ti inštrumenti so povezani s tem prvim delom tudi recimo tudi te načrti za okrevanje, ki jih bodo Evropski uniji pomagali, da izleze iz te, če lahko rečemo krize, v kateri se je znašla. Tako, da jaz si želim, da se to tudi čimprej uresniči in uredi.

In še ena točka, ki je po mojem mnenju izjemno pomemba je okrepitev in poenotenje zunanjepolitičnih vprašanj in pa močnejša vloga visokega predstavnika Evropske unije za zunanjepolitična vprašanja. Zdaj sam ocenjujem sodelovanje s tretjimi državami, tudi v okviru paktov o azilu in migracijah, ki soustvarja, kot eno pomembnejših in prav tako sodelovanje s svetovnimi velesilami. V kolikor Evropska unija ne bo sposobna imeti tega sodelovanja in se za svojimi idejami in priložnostmi uvrščati na svetovni trg, bo bila na izgubi. In jaz mislim, da je dober začetek tega že sprejet dokument novega transatlantskega sodelovanja, ki ga je Evropska komisija sprejela ta teden. Jaz mislim, da to kaže na okrepitev sodelovanja z ZDA, kakršnega si Evropska unija želi in očitno v času predsedovanja Trumpa to ni bilo mogoče, tako da me veseli, da se stvari sedaj spreminjajo na bolje.

Da ne bom mogoče predolg, jaz sem si sicer označil še nekaj stvari, ampak jih bomo pustil za enkrat drugič. Vse to, kar je bilo zdaj omenjeno, se bo nadaljevalo v okviru portugalskega predsedovanja v okviru slovenskega predsedovanja, v okviru francoskega predsedovanja in tako dalje. To so stvari, ki nas povezujejo, so stvari, ki so ves čas aktivne, stvari v katere moramo ves čas vlagati. In še enkrat, jaz bom tukaj izpostavil to kar sem vzpostavljal že včeraj, da vse napore, ki jih vlagamo v izboljšanje tako življenja, kot pa stari, ki se odvijajo okoli nas se morajo odvijati v okviru temeljnih vrednot Evropske unije in sem spada tudi vladavina prava, v kateri je pač danes veliko govora. Tako, da jaz nenazadnje si resnično se veselim tega, da bi se evropski komisar za ta vprašanja pridružil pogovoru temu odboru v Sloveniji. Se mi zdi dobro da o tem govorimo, si pa želim, da se to ne sprevrže v napad na neko sodno vejo oblasti ali pa česarkoli drugega.

Se mi zdi, da vseeno vladavina prava je res širši pojem, ki vključuje tako demokratična vprašanja, kot pravno državo, kot nenazadnje življenje državljank in državljanov o katerem se je vredno pogovarjati in se iz tega tudi naučiti. Vsekakor bi si želel, morda vodja predstavništva, doktor Stančič v kolikor je to še v vaši moči oziroma boste to predali vašemu nasledniku, da se seveda, ko se zadeve umirijo, Slovenija potrudi in dogovori za obisk predsednice Evropske komisije v Republiki Sloveniji. Bi si pa želel, da ta obisk ne bi potekal zgolj na vladni ravni, ampak tudi na parlamentarni. Nenazadnje se mi zdi parlamentarno mednarodno sodelovanje tudi eno ključnih zato, da lahko diplomacija in država prosperira.

Hvala lepa.