Spoštovani! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 14. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti člani odbora Ferenc Horváth. Ravno smo prejeli eno pooblastilo, da Lidijo Ivanuša nadomešča na današnjem odboru Franci Kepa.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Pod 1. točko: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, skrajšani postopek EPA 1441-VIII in pod 2. točko Razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. To je predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Skupnosti občin Slovenije, mnenje Mestne občine Ljubljana, pripombe Združenja občin Slovenije, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije in pripombe Združenja zasebnih vrtcev Slovenije. Dodatno pa ste prejeli še vložene amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC in NSi.

K tej točki dnevnega reda sem vabila, kot je razvidno iz sklica seje, zato ne bom vseh brala.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora.

Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 7. januarja 2021. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine SDS, SMC in NSi.

Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Pričenjam drugo obravnavo predlog zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Zato dajem besedo predlagatelju zakona državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Damiru Orehovcu. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lepo pozdravljeni gostje in seveda vsi poslanci!

Pred vami je sprememba Zakona o vrtcih. Sprememba ureja nekako tri področja. Pa morda malo po teh področjih tudi predstavim spremembe, ki so znotraj te spremembe zakona.

Torej ena je prav gotovo ureditev dejavnosti varstva predšolskih otrok. In sicer tu gre za tisti del predšolskih otrok, ki niso v vrtcih, torej za katere se ne izvaja programa predšolske vzgoje, ampak za tiste, za katere se izvaja samo varstvo in sicer načeloma na domovih oziroma v drugih institucijah. Za njih se ne izvaja takoimenovani program predšolske vzgoje. Povod, da je prišlo do teh sprememb je bila predvsem afera kengurujčki, ki jo verjetno vsi poznate. Takrat je šlo za to, da se je odkrilo veliko nepravilnosti. Predvsem to, da so otroke povijali v planince, nasilno si hranili, dajali so jih v vzmetnice. Da se je pa to dogajalo, je bil predvsem razlog, da je to področje nekoliko zakonsko ne najbolje urejeno. Zato je tudi takrat imel sam inšpektor veliko težav, da je to področje nadziral, saj je na nek način bil, kot bi lahko rekli, brezzobi tiger, ker se ni dalo ukrepati kadar so se torej zgodile oziroma ugotovile kršitve.

To je prvi sklop, ki ga urejamo v tej spremembi in mogoče čisto na kratko povem katere rešitve se prinašajo. Prvič gre za to, da se prepove upravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in seveda tudi varstva otrok za vse tiste, ki niso ali vpisani v razvid izvajalcev javnih programov ali pa v register varuhov predšolskih otrok in zato se tudi uvede strožja kazen, in sicer nekako od 5.000 do 10.000 evrov.

Potem druga stvar, ki jo ureja ta novela je predvsem usmerjena v to, da se razmeji med dejavnostjo predšolske vzgoje in dejavnostjo varstva otrok in drugimi storitvami, ki se na nek način dogajajo v prostoru. Gre predvsem tudi za to, da razne te takoimenovane rojstnodnevne animacije. Dogajalo se je namreč tudi celo to, da so nekateri pod to znamko potem varovali otroke. Skratka, to urejajo tudi podzakonski akti, ki so priloženi tudi k zakonu. Torej, to bomo uredili v teh aktih.

Potem druga stvar, so ukrepi, ki na nek način Inšpektoratu Republike Slovenije za šolstvo in šport omogočajo bolj učinkovito delovanje. Gre predvsem za to, da se omogoči inšpektorju, da lahko vstopi tudi v prostore, kjer se to varstvo dogaja. Tega namreč do sedaj ni imel in pa seveda takrat, ko se kršitve ponavljajo se na nek način tudi odvzame za tri leta tudi to, da se opravlja dejavnost. Dodatno se na nek način dogradi inštitut varuha predšolskih otrok na domu. Gre za to, da je treba nekatere stvari ponovno izboljšati. Na predlog, predvsem varuhov, se tukaj ureja nadomeščanje odsotnega varuha za krajšo odsotnost. Torej lahko nekdo, kadar gre za odsotnost, ki je seveda upravičena. Gre pa predvsem pri bolniških in pa letnem dopustu, da lahko v odsotnosti varuha nekdo nadomešča. Tudi to, da mora biti ta certifikat oziroma vpis v register javno nekje izobešen, da lahko to starši vidijo in pa seveda, da se med staršem in varuhom sklene pogodba in seveda tudi mora ta varuh voditi evidenco za otroke, ki jih varuje na domu.

To je en tak malo večji prvi sklop, ki ureja torej to dejavnost. Potem pa je drugi sklop, ki ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki sočasno biva v vrtcu in pa seveda za tretjega in vse nadaljnje tudi brezplačno. Tu pa ni pogoj, da so ostali sorojenci v vrtcu, ampak je že dovolj, da je tretji in četrti ali peti v družini. Skratka, to je nekaj, kar je bilo že nekoč, pa se je z ZUJFOM ukinilo, s tem, da smo sedaj nadgradili s to varianto tretjega, četrtega in tako dalje otroka, ki ni nujno, da je njegov sorojenec v vrtcu.

In pa še tretji sklop, ki na nek način redakcijsko ureja povezavo med Zakonom v vrtcih in pa Zakonom o celostni in zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Vemo, da je bil pred približno tremi leti sprejet ta zakon in se sedaj seveda na nek način tukaj nomotehnično usklajuje ta zgodba.

V celi tej razpravi, ki je bila v Državnem svetu in pa na splošno, se je veliko strani občin izpostavil takoimenovani 34. člen, ki ureja financiranje zasebnih vrtcev. Rad bi povedal, da ta člen v tej zgodbi ni odprt in da smo se nekako na Odboru za samoupravno ureditev dogovorili, da takoj po sprejetju te novele bomo ustavili skupino, kjer bodo seveda vsa združenja oziroma Skupnosti občin in tudi ostalih zainteresiranih deležnikih in da se skupaj to področje uredi.

Mogoče toliko za uvod. Bi pa se potem odzval še v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe Katarini Kralj.

Hvala za besedo, gospa predsednica. (Ni vključena in se slabo sliši.) Zakonodajno-pravna služba je… in podala pisno mnenje z dne 23. 12. 2020. V mnenju smo podali eno pripombo ustavnopravne narave, in sicer k 12. členu, ki omogoča inšpektorju, da brez dovoljenja vstopi v prostore varuha v času, ko v teh prostorih poteka varstvo predšolskih otrok. Opozorili smo, da tudi osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v skladu z ustavno-sodno prakso uživajo ožja polja svoje prostorske zasebnosti in da je zato treba v členu jasno in določno zapisati vsebino pooblastil inšpektorjev, da ne bi vstop v prostore posegel v ustavnopravno varovano zasebnost varuha. Naša pripomba je ustrezno upoštevana v amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k temu členu.

Poleg tega smo podali še nekaj pripomb k drugim členom, ki so se nanašale na medsebojno usklajenost predlaganih členov, jasnost in določnost določb in upoštevanje pravil nomotehnike. Ugotavljamo, da je večina pripomb ustrezno upoštevanih v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Glede pripomb, ki niso upoštevane, pa so bila dana ustna pojasnila ministrstva.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Branimir Štrukelj, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in drugi gostje!

Državni svet se je do sprememb zakona opredelil. Ni se pa opredeljeval do amandmajev, ki so ta trenutek tudi predmet odločanja, ker je bila ta seja, na kateri smo opredelili stališča pred tem, ko so bili ti amandmaji vloženi, tako da sam se seveda v svojstvu predstavnika Državnega sveta ne morem do tega opredeliti. Lahko pa se kasneje, ker je vabljena tudi organizacija, ki ji sicer pripadam na to sejo.

Državni svet podpira te spremembe novele zakona, ki so kot so bile pripravljene. Posebej se nam zdi ustrezno, da se jasneje opredeli pogoje pod katerimi lahko fizične osebe opravljajo varstvo predšolskih otrok in pa seveda, da se to, kar je državni sekretar že omenjal, preprečijo ali pa omejijo možnosti ponovitve te zgodbe s kengurujčki, kjer pač lahko nekdo to opravlja ne da bi bil vpisan v register oseb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.

Ravno tako se strinjamo z razširitvijo te participacije sredstev, ki jih država prispeva za to, da bi se število otrok v vrtcih do neke mere povečalo, hkrati pa se olajšalo družinam, ki imajo večje število otrok, da lahko dajo otroke v vrtce. To pozdravljamo. Bi pa pri tem seveda opozorili, da tu s tem zelo verjetnim povečanjem števila otrok, se bo problem prostora igralne površine v vrtcih še dodatno zaostril. Namreč mi imamo normativ tri kvadratne metre igralne površine na otroka, celo štiri bi moral biti. Recimo v skandinavskih državah, recimo Švedski, je sedem kvadratnih metrov. Tega ne dosegamo v 72 občinah, kjer je ta normativ bistveno manjši.

Brez sodelovanja države se tega normativa ne bo dalo urediti in postaja resen problem. Bojim se, da smo v zadnjem obdobju teh kriz to vprašanje povsem zanemarili. Gre pa za enega bistvenih vprašanj, kajti kakovost predšolske vzgoje je odvisna od izobraženosti vzgojiteljic, od tega strokovnega kadra, od prostora, ki je otrokom na voljo in posledično od števila otrok v posameznih oddelkih. In tu opozarjamo na to, da je zelo malo časa, 1. 9. 2023, ko bi morali te koncesije, ki jih dajemo, kar se tiče igralne površine bodo prenehale veljati in ta rešitev bi morala biti do takrat narejena. Žal tega ni.

Še na en problem je Državni svet opozoril, ki bi ga bilo nujno potrebno nasloviti. V Sloveniji se mu izogibamo in na nek način tiho spreminja samo vlogo predšolske vzgoje in izobraževanja, torej vrtcev. Namreč to je vprašanje vrtcev pri osnovnih šolah, kjer se število teh vrtcev povečuje. Zmanjšuje se število samostojnih vrtcev, kar ima neke strukturne učinke. Govorimo o takoimenovanemu pošolanju vrtcev, kjer vodijo vrtce v resnici potem osnovnošolski ravnatelji. Saj imajo neko svojo vodjo. Gre za to, da se principi osnovne šole tiho, nevede, brez nekih jasnih razmejitev prenašajo na vodenje in način delovanja vrtcev. To je proces, ki ga je težko identificirati, ki ne dobi dovolj pozornosti. Smo pa sredi tega procesa, zato bi bilo nujno potrebno, da se tudi na nek način tudi zakonodajalec začne s tem ukvarjati v tej smeri, da bi zamejil te možnosti. Namreč pritiski občin, da se število oddelkov, po katerem bi lahko vrtci delovali pri osnovnih šolah, se stalno povečujejo. Mi smo se v zadnjih letih soočali kar z nekaj takimi vprašanji, ko naj bi se to število oddelkov, kjer bi vrtec lahko imeli pri osnovni šoli še dodatno povečali. Seveda je zadaj neka racionalna logika lokalnih skupnosti, da je to ceneje, da je to bolj prikladno, da je to organizacijsko lažje, ampak opozarjamo na pedagoške, na učinke negativne, ki prihajajo iz tega naslova, tako da je to nedvomno vprašanje, ki bi mu bilo potrebno posvetiti več pozornosti.

In seveda vprašanje razmerja med zasebnimi in javnimi vrtci, kjer je Državni svet že nekajkrat izpostavil, da bi morale imeti občine večji vpliv na to kako bodo ta razmerja urejala, še zlasti ker prihaja do neke neracionalne pozicije. To je, da mesta v javnih vrtcih niso v celoti zasedena, hkrati pa morajo občine plačevati tudi tiste, ki so vpisane v zasebne vrtce. To je neracionalno trošenje javnega denarja in mi mislimo, da bi morali tu to korekcijo narediti. Če prav razumem je nekaj tudi v zvezi z amandmaji sedaj tukaj. Jaz teh amandmajev ne poznam, zato se opravičujem. Tudi se ne želim opredeliti, ker Državni svet o tem ni odločal. Je pa po svoji vsebini očitno na kateri strani je, kar se tega tiče.

Gospa predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Hvala lepa. Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga. Odpiram razpravo k 1. členu. V okviru razprave pri tem členu in v skladu s parlamentarno prakso bom dala najprej besedo vabljenim na sejo.

Glede na to, da imamo čas, da izpeljemo sejo le do 12.00 ure danes, bi vabljene prosila, da svoja mnenja in stališča omejite nekje na pet minut in prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete ime inštitucije v imenu katere prihajate. Tako da dajem besedo gospodu županu. Izvolite.

Lep pozdrav. Peter Misja, predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Morda niti ne bi rabil nič kaj veliko razpravljati, ker je predstavnik Državnega sveta sedaj skoraj vse povzel, kar smo mi v pripombah občine dali. Pravzaprav ta 34. člen, za katerega mislim, da se je nekaj spremenilo oziroma se bo spremenilo.

Poglejte, občina mora vsekakor imeti pravico do odločanja v primeru, da ima svoje vrtce, pa ima svoj vrtec prazen, in bo v zasebnega dela. Že samo financiranje, jaz verjamem, da tukaj prisotni tudi zelo dobro poznate financiranje vrtcev, da občine financiramo približno 70 % vrtcev. Starši tako ali drugače, bom rekel, ne financirajo tako veliko kot si nekateri predstavljate. Tukaj tudi zeva ena luknja, ki bi jo bilo treba urediti. Predvsem zaradi tega, ker mnogi izkoriščajo vplačilo vrtcev. Sicer to ni tema tega zakona, ampak vseeno bi rad to poudaril.

Potem pa je isto ta 8. in 9. člen, kar je bilo tudi opozorjeno. Poglejte, zadnjih deset let ali pa še več izključno občine s svojim denarjem iz povprečnine in ostalega gradimo in dograjujemo vrtce. Nekih razpisov v tem času ni bilo. Sedaj sicer vidimo, da se v proračunu nek denar pojavlja, ampak tudi sedaj ni razpisa, pa bi po moji oceni tudi že lahko bil.

Ta drugi, tretji, četrti otrok, mi smo zelo veseli v lokalni skupnosti, da lahko vsem omogočimo vrtce, ampak vsekakor bo pa neka vsota se tudi pri nas poznala. Zato bo treba zasigurati neke standarde. Moram povedati, da tudi nekateri župani, ki se tega zavedamo in to nekaj naprej gradimo in vidimo, da se postavlja neki blok in greš naprej, nekako spravimo skupaj. Konkretno tudi v moji občini smo se morali zadolžiti, da smo lahko naredili deset oddelični vrtec. Leta 2010 niti evra nismo dobili od države, ampak smo omogočili kvalitetno življenje. Tako, da tega se mi zavedamo. Opozoril bi vseeno, da po eni strani je v redu, da se omogoča, po drugi strani bi pa morali tudi na drugih postavkah skrbeti, da bi lahko te standarde omogočili. Kar nekaj standardov je tam predstavnik Državnega sveta tudi nanizal in če bomo hoteli tam od leta 2023 do 2030 zasigurati te standarde, bo treba na tem marsikaj narediti.

Glavna zadeva pa se mi zdi ta 34. člen. Verjamem, da ste ga dobro preštudirali in da boste znali v nadaljevanju odreagirati.

Na koncu samo še poudarim, da nimam nič proti zasebnim vrtcem. Samo če imamo mi svoj vrtec, ne moremo potem v drugo hišo financirati.

Toliko. Hvala.

Hvala tudi vam. Besedo dajem gospe. Tudi vi, če se predstavite za magnetogram.

Lepo pozdravljeni. Hvala za besedo, gospa predsednica. Jaz sem Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in zastopam kar 230 javnih vrtcev v naši državi.

V uvodu bi želela povedati, da v Skupnosti vrtcev Slovenije podpiramo ta zakon, ki nekako razmejuje javno in zasebno in tudi želimo s tem, da se omogoči pač dostopnost javnih vrtcev večjemu številu staršev. Hkrati pa bi želela zelo jasno in kategorično opozoriti na nekatere stvari, ki jih je že izpostavil gospod Štrukelj, in sicer na to, da je pri tem izjemno potrebno paziti na to, da se bo povečalo število vpisov otrok v vrtec. Moramo pa se zavedati, da nekateri vrtci oziroma nekatere lokalne skupnosti že sedaj poslujejo na robu zmogljivosti in obstajajo čakalne vrste.

V Skupnosti vrtcev Slovenije nikakor nismo naklonjeni kakršnemukoli zniževanju standardov in normativov za področje predšolske vzgoje, kajti treba je vedeti, da vrtci v Sloveniji so izjemno kvalitetni, izjemno kakovostno pedagoško prakso peljemo in smo nekako v samem evropskem vrhu in si upam trditi tudi visoko v svetovnem merilu. Zato pozivam ta Državni zbor, da res s skrbno odgovornostjo potem tudi v nadaljevanju odloča in poskrbi, da taki standardi in normativi tudi ostanejo.

Dotaknili smo se že tudi teh prostorskih normativov, ki so nekako sedaj v veljavi. V letu 2023 se določilo tega pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih nekako izteče in jaz vse odločevalce res lepo prosim, da s skrbno odgovornostjo poskrbijo, da vsaj do tega datuma, da se to uredi. Če kdaj je sedaj idealen čas in nujno potrebno zagotoviti dovolj igralne površine, kajti vemo v času epidemije imamo ravno zaradi tega sedaj znižane normative otrok v oddelkih. Verjeti je, da se bo to še kdaj v prihodnosti zgodilo, ampak to ni edini razlog, ki bi nas nagovarjal k temu, da vsak otrok potrebuje dostojno igralno površino. V to igralno površino so všteti vsi ostali prostori vrtca. Sedaj v trenutni situaciji pa teh ostalih prostorov, kot so telovadnice, hodniki, garderobe, jih žal ne moremo uporabljati. Tako da je potrebno tudi ta del smiselno zapisati in tudi dejansko slediti praksi, ki jo imamo v vrtcih.

Potem bi se tudi jaz pridružila temu 44. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa kdaj lahko javni vrtec lahko postane samostojni. To je zelo jasno določilo, da se to lahko zgodi pri desetih oddelkih. Trenutno pa imamo v naši državi takšnole situacijo: Imamo 409 vrtcev, od tega imamo le 108 samostojnih vrtcev, kar pomeni 26 %. Na drugi strani pa je 204 vrtcev pri osnovni šoli, kar predstavlja 50 %. To se mi zdi, da je tudi potrebno urediti tako, da bo pedagoška praksa ostala znotraj vrtčevskega prostora, ki je edino prava in edino smiselna za razvoj in nadaljevanje neke stroke.

Sedaj v tem času pogosto vidim kako se osnovnošolski ravnatelji ukvarjajo v vrtčevsko predšolsko dejavnostjo, ki po svoji profesiji in poklicu jim ni blizu. Breme cele predšolske dejavnosti pa dejansko ostane na pomočnikih ravnateljev in je dejansko tudi v tem kontekstu nekoliko slabše zagotovo poskrbljeno tudi za pedagoško prakso.

Pridružujem se tudi Skupnosti občin Slovenije in sicer, da se uredi ta 34. člen, ker tudi mi v javnih vrtcih opažamo, da morda prostor v nekaterih okoljih je, občina pa je s tem zakonom nekako primorana oziroma financirati zasebne vrtce. Želim, da se v državi podpre mreža javnih vrtcev. Pedagoška praksa, ki izvaja kurikul?, ta praksa je dobra, je bila tudi prepoznavna kot res izjemna tudi v drugih okoljih ne samo v naši državi, zato res želim in podpiram to, da se naredi vse, da se zagotovi, da to predšolsko obdobje ostane tako kakršno je in za kar smo si dolga leta v Sloveniji prizadevali.

Hvala lepa za besedo.