25. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

9. 2. 2021

Transkript seje

Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam! Lepo seveda pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo in tudi ostale prisotne.

Začenjam 25. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Naprej naj povem, da na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo namesto Mihe Kordiša je z nami gospa Naša Sukič, namesto gospoda Vojka Starovića gospod Andrej Rajh, namesto gospe Lidije Ivanuša gospod Franc Breznik in namesto Primoža Siterja je z nami gospod Željko Cigler. Vsem nadomestnim poslancem, ki ste danes prisotni na tej seji želim dobro vsebinsko in konstruktivno delo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. In sicer dnevni red je takšen: 1. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19, skrajšani postopek; 2. točka – Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, druga obravnava; 3. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, druga obravnava ter 4. točka – Razno.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Kot že rečeno bomo obravnavali Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 po skrajšanem postopku. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta zraven ste prejeli tudi vložene amandmaje, pregled amandmajev pa ste prejeli danes in mislim, da jih imate tudi vsi na klopi. Vabili smo predlagatelja te točke dnevnega reda to je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom, Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z nami je državni sekretar gospod Cveto Uršič in vabili smo Državni svet. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 86. seji 4. 12. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona tako obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. K predlogu so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB k 1. in 2. členu. Pričanjem torej z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej sprašujem ali želi besedo predlagatelj te točke dnevnega reda?

Gospod Soniboj Knežak, izvolite. Beseda je vaša.

Hvala, predsednica.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva lep pozdrav!

Ker ne gre za ne vem kakšne velike zakonske spremembe na kratko kaj je bil cilj vložitve te naše spremembe zakona. In sicer je cilj zagotoviti eno pošteno plačilo in nagrado za neposredno delo, ki ga v teh izrednih razmerah opravljajo zdravstveni delavci. Mi smo to zadevo s tem PKP-5 uredili. Razlog je, da smo se mi odločili, da damo predlog izboljšavo tega zakona je nekaj prvo, kar se nam je zdelo, da dosedanji način nagrajevanja ni glede na trud, na vloženo delo pač ni primeren. Drugo pa, ki je pa tudi pomembno, da smo izpustili kar nekaj skupin zaposlenih, ki delajo v zdravstvu v tem sistemu obdelave, če lahko tako rečem covid bolnika od sprejema do seveda kasneje bolnišničnega zdravljenja, ki so bili pri sprejemu tega zakona izpuščeni se pa s tem strinjajo, da jih je pa treba vključiti tako predstavnike zdravstva, sindikati. Skratka, jaz verjamem, da to ni bilo namenoma, da niso bili namenoma izpuščeni, ampak da je šlo pač pri teh ihti, ko se sprejema ta zakonodaja pač da so bili ne namenoma izpuščeni, zato predlagamo, da se jih vključi. Mi smo ta naš predlog zakona predstavili tudi na Odboru za socialo v Državnem svetu - bom omenil, zato ker bom tudi razložil sedaj, ker sem se javil tudi o amandmaju, da se ne bom kasneje še enkrat -, kjer je bila zanimiva debata, kjer smo tudi dobili zeleno luč, ampak zanima debata konstruktivna. Na podlagi te debate smo tudi pripravili nekatere amandmaje, kjer smo nekaj črtali tisto, kar so nas prepričali na podlagi argumentov, da ni smiselno vlagati smo tudi s temi amandmaji spremenili, ampak bom šel postopoma, ko bom razložil ta naš predlog. Upoštevali smo tudi predloge Zakonodajno-pravne službe, ki je imela nekatere … Sedaj pa, če grem v glavnem tisto, kar predlagamo, kar je bistvo tega zakona je to, da predlagamo, da se nagrajujejo vsi tisti, ki delajo neposredno s covid pacienti s 65 odstotkom gornja postavka osnovne plače na zaposlenega to je prvi predlog. Drugo, ki je vplačilo enkratne izredne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v višini 250, 500 ali tisoč evrov. Tukaj bom dal malo dodatne razlage. Mi smo imeli do ukinitve tako imenovane bonificirane delovne dobe v Sloveniji, kjer so bila delovna mesta, kjer so delali pod težkih pogojih so imeli tako imenovano bonifikacijo. Z ukinitvijo te bonifikacije oziroma spremembo zakonodaje se njim vplačuje dodatek za delo v teh izrednih razmerah na posebej račun, ki so ga odprli pri kapitalski družbi, kjer ga imajo tudi odprtega kakor jaz vem vsi ti javni uslužbenci, zato predlagamo, da delo v teh mesecih oziroma sedaj bo že kar leto v teh izrednih razmerah, da lahko tudi primerjamo z delovnimi mesti, ki so bili bonificirani, zato jim predlagamo enkratno vplačilo denarnih sredstev v višini kot smo predlagali 250, 500 pa tisoč evrov glede na opravljeno število ur, da se jim prizna tudi to s strani države kot delo v izrednih razmerah.

Naslednje dodatni bon za tako imenovani vavčer za koriščenje dopustov in pa naslednji je bil tudi dodatni dan dopusta, ki pa ga z amandmaji danes črtamo, ker so nas prepričali na odboru v Državnem svetu, da je čisto brezsmiselno, ker imajo dopusta še starega več kot polovico, ker dejansko delajo 10, 12 ur in tudi za enkrat baje, da imajo tudi moratorij na koriščenje dopustov in bi bil dodaten dopust popolno nesmisel tako, da se nam je zdelo smiselno in smo tudi sledili temu, da smo črtali, ampak kljub temu kot kaže se situacija postopoma umirja, upam da bo prišel tudi slej kot prej čas, da bodo tudi zdravstveni delavci lahko koristili kakšen dopust in iz tega smo tudi predlagali, da se jim kot ena izmed oblik te nagrade da dodatni bon za to letovanje. Notri še predlagamo tudi vse ostale, ki so povezani zraven v tem sistemu dijakov in pa študentov. V glavnem jaz mislim, da sem te glavne značilnosti oziroma te točke poudaril tudi obrazložil. Seveda smo jih tudi finančno ovrednotili pride nekje znesek okoli 26 milijonov, kar pa glede na to, da imamo v paketu za reševanje teh sprejemanja protikoronskih ukrepov cirka mislim, da že do sedaj rezerviranih malo manj kot 7 milijard, da je bilo od teh 7 milijard pri teh dosedanjih ukrepih koriščeno dobra tretjina tega nekaj preko 2 milijarde. Se mi zdi, da tudi 26 milijonov ne bi smel predstavljati niti kot izgovor, da tega ni v proračunu, ker imamo sredstva za tovrstno reševanje več kot dovolj. Se nam pa zdi, da je eden korekten odnos do zdravstvenih delavcev, ki govorimo kako so pomembni, kako brez njih ne bi mogli vsi skupaj se tudi strinjamo, da so izčrpani, da so največ doprinos k reševanju te zdravstvene krize se odvijal preko njihovih hrbtov se nam zdi, da tisto, kar predlagamo, da je realna ena primerna bi rekel zahvala za to delo tako, da upam, da dobimo danes zeleno luč in da gremo naprej tudi v Državni zbor v sprejem tega zakona. Morebiti samo še dva stavka. Tudi s tem dosedanjim načinom nagrajevanja zdravstvenih delavec je kar nekaj težav potrjeno. Jaz vam konkreten primer iz našega konca iz Zasavja. Zaposleni v Trboveljski bolnici so mislim, da prejšnji teden dobili sredstva za izplačilo tega covid dodatka za mesec oktober, november, december, da ne govorim, da sedaj bo že januar. Skratka tudi tukaj škripa. Jaz mislim, da se to ne bi smelo dogajati, da ti moraš dodatke dobiti tekoče za nagrado ne pa, da bo sedaj čakal, da bom dobil ne vem par evrov za mesec oktober. Za enkrat toliko. Se bom še po potrebi oglasil.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za vašo dodatno obrazložitev. Vsekakor kot predlagatelj se lahko, potem oglasite v kolikor boste želeli kadarkoli med razpravo.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Cvetu Uršiču.

Izvolite.

Cveto Uršič

Hvala lepa, gospa predsedujoča.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Strinjam se s tem, kar je v svoji uvodni predstavitvi rekel v imenu predlagatelja poslanec, da so največje žrtve najbolj obremenjeni v času epidemije zaposleni na področju socialnega varstva posebej na področju institucionalnega varstva, domov za starejše, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrih, pomoč na domu in tako naprej in pa seveda tudi v zdravstvu, zato smo v vsakem izmed protikoronskih paketov od 1 do 8 namenili posebno pozornost tej skupini. Dopolnjevali smo predpise oziroma podaljševali posamezne ukrepe, zato menim, da je obstoječi način nagrajevanja zaposlenih, ki delajo neposredno v okolju s pacienti ali stanovalci v domovih za starejše ali za uporabniki v različnih centrih torej okuženimi s Covid-19 ustrezen, zato mi predloga zakona ne podpiramo. Nekaj pojasnil. Zaposleni torej dodatek za delo v sivi, rdeči coni naj bi se povečal. Zaposleni, ki delajo v rdeči in sivi coni prejmejo za ure dejansko opravljenega dela dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve v rizičnih razmerah, višini 65 % urne postavke osnovne plače in k temu 30 % urne postavke osnovne plače še dodatno torej skupaj 95 % urne postavke. Poleg tega pa v primerih, ko so, zaradi delovnih potreb zaposleni začasno prerazporejeni k drugemu delodajalcu pa prejmejo še dodatek v višini 30 % urne postavke, zato menimo, da je sistem dodeljevanja dodatkov že na ta način ustrezno urejen. Poleg temu je treba dodati še to, da se v skladu za PKP-7 ti dodatki ne vštevajo v davčno osnovno za leto 2020 torej vmes smo ugotovili, da bi bili na neki način pri posebej prizadeti ti zaposleni, ki so delali v rizičnih razmerah, ki so dobili dodatek in bi v letu 2021 za leto 2020 plačali višji znesek dohodnine, zato smo posebej še v PKP-7 uredili, da se dodatki ne vštevajo v davčno osnovno za leto 2020. Drugi predlog je, da predlagatelj predlaga vplačilo enkratne izredne premije kolektivnega dodatne pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Po našem mnenju je predlagan način nagrajevanja javnih uslužbencev in zaposlenih pri koncesionarjih z vplačilom dodatne premije kolektivno oziroma individualno dodatno pokojninsko zavarovanje neprimeren, kolikor bo potrebno bomo kasneje morda tudi generalni direktor ZPIZ lahko pojasnil. Tretji predlog, da bi dobili enkratni dodatni bon in dodatni dan dopusta za vsakih 80 delovnih ur in nadaljnji dan dopusta za vsakih 72 delovnih nadur. Menimo, da so do sedaj sprejete spodbude v PKP zadovoljive. Pri obravnavanju dodatnih dni dopusta pa je treba upoštevati tudi vzdržnost sistema izvajanja storitev. V primeru odsotnosti kadra, zaradi dodatnih dni dopusta bo namreč potrebno zagotavljati nadomeščanja, kar pa bo v primerih, kjer je kadrovsko pomanjkanje že sedaj prisotno težko zagotoviti.

Predlogu za denarni dodatek za dijake in študente, ki opravljajo praktično izobraževanje oziroma občasno ali začasno delo in sicer v višini 165 % minimalne urne postavke tudi ta dodatek se nam zdi neprimeren, saj dijaki in študentje že sedaj dobivajo za neposredno delo s covid pacienti oziroma stanovalci dodatek v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila.

To je zelo na kratko pojasnilo katere dodatke že dobivajo od PKP-1 do PKP-8, zato se nam zdi ta ureditev primerna in ne moremo tega predloga zakona podpreti.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Hvala tudi za to dodatno obrazložitev se mi zdi, da je zelo pomembna tudi za potem morebitno nadaljnjo razpravo v kolikor bodo članice in člani tega odbora in ostali poslanci želeli razpravljati. Preden dam besedo predlagatelju bom dala najprej besedo še dvema vabljenima na današnjo sejo najprej Zakonodajno-pravni službi, potem pa še gospodu Kastelicu.

Izvolite gospa Mira Palhartinger.

Miroslava Palhartinger

Dober dan. Hvala za besedo.

Mi smo pripravili svoje pisno mnenje z vidika naših poslovniško določenih nalog. V uvodnem delu podajamo temeljno ugotovitev, ki pa je ta, da je bilo besedilo člena že po vložitvi tega predloga zakona, ki ga obravnavamo že večkrat dopolnjeno, spremenjeno in dopolnjeno ne samo v smislu novele tega člana, ampak tudi z dodatnimi ureditvami, ki pomenijo odstop ali začasne ukrepe. Iz te ugotovitve izhaja naše opozorilo, ker se pač deloma to predlagano besedilo podvaja z nekaterimi od teh predlagano besedilo podvaja z nekaterimi od te ukrepov tukaj smo posebej navedli problematiko plačila dijakov in študentov se pravi na tej podlagi smo opozorili, da hkrati obstoj večih in različnih pravnih ureditev, ki se seveda med seboj prekrivajo. Z vidika pravne varnosti, da je tak pristop nedopusten. Iz te ugotovitve izhaja tudi nomotehnično opozorilo, kar se tiče navajanja objave zakonov, ki so v besedilu 56. člena PKP-5 posegli. Kar se tiče nomotehničnih pripomb je treba ponoviti tudi opozorilo, ki se nanaša na predlagani način urejanja. Ta je namreč, zaradi združitve različnih vsebin zgolj v enem členu precej nepregledno, premalo jasno, premalo izčrpno, kar je pravzaprav tudi podlaga za pomislek ali bo zagotovljena ustrezna izvedljivost te ureditve ali bo zagotovljen ustrezen nadzor organa, ki je za posamezno vsebino pristojen in ali je čas trajanja ukrepov dovolj jasno določen.

Kar se tiče trajanja ukrepov tukaj bi želela pač ugotoviti, da je v podanem amandmaju ta rešitev spremenjena, vendar ker določa pooblastilo Vladi, da ukrep tukaj bi opozorila, da ne gre samo za eden ukrep, ampak jih je več podaljšuje s sklepom. V zvezi s tako rešitvijo, zato Zakonodajno-pravna služba tako kot je to storila tudi pri sprejemanju PKP zakonov opozarja na spornost take rešitve z vidika 120., 87. in 2. člena Ustave.

Toliko. Hvala.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Danijelu Kastelicu.

Izvolite.

Danijel Kastelic

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni prav lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 54. seji 3. februarja in se pri tem seznanila z mnenjem pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve z Ministrstvom za zdravje in pa Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Komisija se je tudi seznanila s predloženimi amandmaji opozicije pardon predlagatelje, ki jih je tudi predstavil gospod poslanec in pa seveda tudi s pripombami, ki jih je že takrat podala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Komisija dodatno ugotavlja, da so v predloženih amandmajih zajete tudi številne določbe k sprejemu, katerih je Vlado RS na različne načine pozivala tudi sama. Iz tega vidika je predloženim amandmajem izrazila podporo in predlaga, da se jih v nadaljevanju zakonodajnega postopka upošteva na nekatere pa je tudi izrazila pomisleke. V razpravi smo se dotaknili predvsem vprašanja ustreznosti predlaganja nagrade v obliki dodatnih dni dopusta za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, ki delajo s covid pacienti in navedeno med drugim tudi glede začasne odločbe Ministrstva za zdravje, ki v času epidemije, zaradi omejenih kadrovskih virov zaposlenih, ki delajo v zahtevnih razmerah praktično onemogočajo koriščenje dopusta. Pri tem predlogu smo izrazili veliko skepso enako tudi Združenje zdravstvenih zavodov in kot smo danes slišali gospoda poslanca so ta del tudi umaknili. Vseeno pa komisija opozarja tudi, da se bo po končani epidemiji moralo sprejeti odločitve o tem ali se bo dajalo prednost počitku ali zaščiti zaposlenih ali skrajševanju čakalnih vrst, ki bodo zagotovo nastale, zaradi trenutno zelo okrnjenega delovanja zdravstvenega sistema. Obje hkrati, zaradi kadrovske stiske za to zagotovo ne bo mogoče izvesti brez ustreznih dodatnih rešitev. Komisija opozarja tudi na težave, ki se pojavljajo pri obravnavi zahtevkov za povračilo izplačanih dodatkov v skladu z interventno zakonodajo. Ministrstvo za zdravje namreč zahtevke pogosto zavrača in sproti spreminja pogoje za povračilo nastalih stroškov. Vseeno je komisija glede na nedorečenosti nekaterih odločb predloga zakona slednjemu izrazila podporo. Prepričana namreč je, da je del predlaganih rešitev potrebno upoštevati, da se popravi pomanjkljivosti posameznih interventnih zakonov ostale predlagane rešitve pa se po mnenju komisije še da nadgraditi ali nadomestiti z boljšimi rešitvami oziroma izločiti tiste, ki so ocenjene kot neprimerne ali v praksi tudi neizvedljive.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala gospod Kastelic za vašo obrazložitev mnenja Državnega sveta.

Sedaj pa predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo po vrsti torej o vsakem členu. Zakon ima tri člene in potem glasujemo še o amandmajih. Po glasovanju o amandmajih pa bomo, potem glasovali še o vseh členih skupaj. Najprej je želel besedo predlagatelj gospod Soniboj Knežak, potem bom pa odprla razpravo k 1. oziroma že odpiram razpravo k 1. členu. Tukaj bom dovolila malce širšo razpravo, potem pa bomo seveda še razpravljali še o 2. in 3. členu.

Izvolite, gospod Soniboj Knežak.

Hvala, predsednica.

Čisto par pojasnil, zaradi lažjega razumevanja, ker ne vem v kolikor je Državni sekretar videl amandmaje, ki smo jih vložili, kar iz tega stališča je prav, da ga malce dopolnim. Mi smo črtali odstavek za nagrajevanje dijakov in študentov z vloženim amandmajem, ker kakor je bilo že rečeno, da se to v bistvu podvaja s tem, to ureja že 88. člen PKP-7 to se pravi, da dvojna ureditev istega vprašanja ni mogoče, zato tudi ta naš umik in tudi določili smo novi datum katerega naj bi se izplačeval dodatek to je 30. junij 2021.

Sedaj morebiti samo še okoli procentov, ki jih je državni sekretar omenil tudi tistih famoznih 65 %, ki jih zaposleni dobijo iz kolektivne pogodbe. Do tega dodatka bodo upravičeni za čas trajanja epidemije mi pa vemo, da oddelki v bolnicah se bodo tudi po tem, ko ne bo več formalno razglašene epidemije, da v zdravstvu se bodo še ukvarjali s temi covid bolniki posebni oddelki bodo še kar obstajali se pravi to ne bo izginilo čez noč in takrat tudi so pa opravičeni do teh naših 65 %. Vprašanje je bilo tudi okoli akumulacije teh 2 %. Mi predlagamo, da se lahko skupna višina obeh teh dodatkov doseže največ 100 % urne postavke to se pravi tako kot je bilo nekako urejeno mislim, da pri prvem oziroma drugem PKP, ko smo ta zgornji plafon limitirali.

Sedaj okoli pomislekov pri teh nakazilih okoli dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Jaz sicer nisem glih ne poznam dobro te zakonodaje, ampak nekako so pomisleki, ki so jih imeli predvsem v tistem delu za tiste, ki nimajo odprtih računov nekako predlagamo, da se ta izredna premija za zaposlene pri koncesionarjih, ki nimajo sklenjenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja izplača v bistvu zaposlenemu na njegov račun na podlagi vloge, ki jo zaposleni vloži pri delodajalcu seveda bi bila to v primeru zdravstva Ministrstvo za zdravje, v primeru zaposlenih ali pa eden del tudi v Ministrstvo za delo.

Toliko okoli pojasnila kaj so prinašali tudi amandmaji.

Hvala lepa.