Spoštovani. Vse članice in člane odbora, vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam!
Pričenjam 31. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti Ferenc Horváth, kot član odbora, zaradi službene obveznosti in pa kolega Željka Cigler nadomešča Nataša Sukič.
S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, z eno točko: Spolno nadlegovanje v akademskem prostoru. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.
Smo torej pri 1. TOČKI DNEVNEGA FREDA – SPOLNO NADLEGOVANJE V AKADEMSKEM PROSTORU. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljena zahteva Poslanskih skupin SDS, SMC in NSi za sklic nujne seje odbora, z dne 26. januarja 2021. Včeraj pa ste v varni predal prejeli tudi gradivo gospe Astrid Prašnikar, z dne 2. februar 2021.
K točki dnevnega reda so bili vabljeni, tako kot je razvidno iz sklica, zato ne bom brala, dodatno pa sem vabila predstavnici raziskovalne iniciative Rezistenca – Tonjo Jerele in Anamarijo Planšak, ter direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač.
Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklic nujne seje, se pravi, Mojci Škrinjar Poslanske skupine SDS.
Izvolite, Mojca.
Ja, prosim, če se posedete. Upoštevajte razdaljo. Ob straneh so tudi še prosti sedeži. Tisti, ki bo pa želel, ne glede na to, bo tudi dobil besedo, tako da, to je vedno tako potekalo. Pa prosim, če se malo umirite.
Izvolite, Mojca.
Hvala lepa za besedo.
Zakon o delovnih razmerjih v svojem 7. členu pravi, da je spolno nadlegovanje kakršnakoli oblika neželenega, verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Na žalost smo priča takim situacijam vse večkrat, v medijih pa že nekaj let spremljamo zgodbe o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru.
Posledice spolnega nadlegovanja so grozovite, žrtve pa se lahko soočajo s psihološkimi, čustvenimi in telesnimi težavami. To je lahko strah, jeza, sram, krivda, občutek nemoči, krivice, to ima za posledico tesnobo, depresijo, izgubo motivacije, lahko tudi napade panike, težave koncentracije, posttravmatsko motnjo, seveda celo gre do možne zlorabe prepovedanih substanc, razmišljanj o samomoru, prisoten je povišan nivo stresa, žrtve čutijo glavoboli, slabosti in imajo težave s spanjem. In, kljub resnim posledicam takih zavržnih dejanj, se zdi, da v našem prostoru in niti v akademskem prostoru, ne moremo zagotoviti varnega okolja.
Predlagatelji zato menimo, da ne glede na to, da so ta dejanja prisotna povsod, torej tudi v akademskem prostoru in so absolutno nedopustna, neetična, ter zavržna in pričakujemo konkretna dejanja pristojnih, s katerimi se bo ta dejanja obsodilo in preprečilo podobne primere v prihodnosti. Od današnje razprave si obetam, da bomo prišli do zaključkov, ki bodo imeli konkretne učinke, ki bodo rezultirali v tem, da bo naše delovno okolje, konkretno danes govorimo o akademskem delovnem okolju, izobraževalnem delovnem okolju, vendarle varno in pa etično, ter dostojanstveno.
Hvala.
Hvala lepa, gospa predsednica. Dobro jutro vsem!
Zakaj smo se odločili, zato, ker je ta tema aktualna. O tem pričajo ne samo medijski prispevki in objave, priča tudi splošno stanje pogovorov v družbi, kjer je to postala vroča tema, seveda z razlogom, ampak žal in nedopustno je, da je prišlo do tega, da to postane ena najbolj aktualnih tem.
Posebej skrb vzbujajoče dejstvo je, da so ti roki od časa, ko je prijava narejena, bodisi na fakulteti ali na univerzi, da traja zelo dolgo. V enem zadnjih primerov je trajala več kot eno leto in te sankcije, ki so doletele posameznika v enem primeru, niso, tudi ne rabijo biti danes tema, ampak, mi kot zakonodajalec, moramo premisliti in spodbuditi predvsem tudi vse te procese, ki so, da se na nek način »preizprašamo« in pridemo do rešitve, ki bo spodbudila ljudi, ki se jim to zgodi, da se ne bojijo vsaj tako dolgih rokov, ki trajajo, da se pride do neke rešitve, do kazni, pravzaprav, ker zadoščenja tu niti ne more biti.
Jaz bi rad opozoril, za uvod, še na eno raziskavo, ki je narejena na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Bilo je anketiranih 210 študentk in študentov. 38 % anketiranih, torej 80 od 210, je izjavilo, da so doživeli spolno nadlegovanje. Ampak, samo ena oseba od teh 80 se je odločila, da to dejanje prijavi. In, če pomislimo, da ne gre za neke neuke ljudi, ki ne vedo, kaj je in kako se tej stvari streže, je očitno, da gre za neverjetno velik strah ali zavedanje, da pomoči ne bo in to je nekaj, kar moramo zagotovo ustvariti načine, da se vsaj to izniči, da se ta strah nevtralizira in da se o tem spregovori takoj in seveda, se na take primere reagira takoj.
V enem članku, ki opisuje primere nadlegovanja v akademskih krogih na enem od nemških znanstvenih inštitutov, je v izpostavljenem delu besedila navedeno nekaj, kar bom kar prebral. Citiram: »Znano je, da se študentje in mlajši raziskovalci dobro zavedajo, kako jim lahko priporočilno pismo ali samo omemba njihovega imena na srečanjih priznanih strokovnjakov, odpre ali popolnoma zapre znanstveno pot.« Konec navedka.
Scenariji, ki bi temu lahko sledili, so seveda različni, vodijo pa lahko tudi v izsiljevanje in spolno nadlegovanje. Ta citat je najbolj zgovoren primer, kdaj se lahko zgodi in kako se lahko dogaja zloraba moči, kako se zgodi in kako se izvaja načrtno poniževanje in napad na človekovo dostojanstvo. Mi smo danes tukaj, ne da se zgražamo nad primeri, ki so nam znani in ki si bodo najbrž zaradi plaza, ki so se začeli vsak dan pojavljati, na žalost, ampak zaradi tega, da se v tem medsebojnem pogovoru skušamo »preresitirati« in orientirati k boljšim, potem, reševanja te nedopustne situacije, ki je žal postala očitno del našega, tudi akademskega vsakdana.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Če lahko samo v dveh besedah tudi še sama, v imenu predlagatelja.
Naj povem, da v Novi Sloveniji zagovarjamo ničelno toleranco do spolnega nasilja. Da je bilo v preteklosti ali pa dobro leto nazaj, na pobudo Nove Slovenije, sprejeta sprememba Kazenskega zakonika, ki podaljšuje vse zastaralne roke, skoraj trikratno, s področja spolne nedotakljivosti in da vsekakor je nesprejemljivo, da prihaja, da se dogaja zloraba moči, kar pomeni močnejšega nad šibkejšim in da, seveda, si želim, da bi današnja razprava mogoče tudi kakšnemu dala pogum, da spregovori in da vendarle vsi skupaj sklenemo, da je nedopustno tudi v celotni družbeni, družbenih sistemih, ne samo v družini, v službi in tako naprej, celotnih družbenih sistemih, nedopustno spolno nasilje in verjamem, da tudi akademske vrste, krogi, niso nobena izjema in da se tudi tam, bom rekla, se zadeve postavijo na mesto, tako, kot mora bit.
Tako da, s tega vidika si želim res dobre razprave. Predlagali smo tri sklepe.
Prvi je ugotovitveni sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ostro obsoja vsakršno verbalno in neverbalno spolno nadlegovanje s strani zaposlenih v akademskem prostoru in poziva h kazenskemu pregonu kršiteljev.«
Drugi: »Odbor predlaga vsem univerzam in visokošolskim zavodom, da v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, do konca leta 2021 opravijo temeljito raziskavo o pojavu spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru, ter v skladu z izsledki raziskave oblikujejo akt o preprečevanju spolnega nadlegovanja, ter odločenem in takojšnjem ukrepanju, v primeru, ko se dejanja že zgodijo.«
In tretji sklep: »Odbor predlaga vsem visokošolskim zavodom, da sprejmejo vse ukrepe iz njihove pristojnosti, da takoj preprečijo nadaljevanje akademskega delovanja tistim zaposlenim, zoper katere je podana prijava in obstaja utemeljen sum spolnega nadlegovanja.«
Naj samo povem, da že v delovnopravni zakonodaji, ima določilo o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja v 7. členu, pa jaz člena ne bom šla brat, ampak, že v delovnopravni zakonodaji, v 7. členu, je opredeljeno, kaj je dopustno in kaj ni dopustno.
Tako da, to bi bil nek moj prispevek, kot tretje skupine, ki je predlagala. Sedaj pa dajem besedo tudi predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državnemu sekretarju, Damirju Orehovcu.
Izvolite.
Damir OrehovecJa, predsedujoča, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem poslancem in ostalim gostom.
Moram priznati, da nisem pričakoval, da bo v Državnem zboru razprava na temo spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru, a žal ankete govorijo, da je spolno nadlegovanje in nasilje v akademskem prostoru vendarle prisotno. Na ministrstvu izražamo skrb in obžalovanje, da do tovrstnega in kakršnegakoli nasilja sploh prihaja, tako med zaposlenimi, seveda tudi do šibkejših deležnikov, torej do študentk in študentov.
Hkrati bi rad povedal, da na ministrstvu ostro obsojamo vsakršno spolno diskriminacijo, nadlegovanja ali neenako obravnavo. Tovrstno ravnanje meče slabo luč, tako na univerzo, kot na celotni akademski prostor. Univerza je s svojo ustavno zagotovljeno avtonomijo dolžna to preprečiti in preprečevati in seveda ustrezno zaščititi akademski prostor.
Naj povem, da na tej podlagi tudi podpiramo vse tri predloge, ki jih je predlagatelj dal ob sklicu nujne seje in ministrstvo bo skupaj z univerzami in samostojnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, do konca leta 2021 opravilo temeljito raziskavo o pojavu spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru.
Mogoče toliko, za začetek.
Hvala lepa.
Sedaj pa dajem besedo še vabljenim na sejo. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavitve z imenom in priimkom, tudi predstavite in navedete inštitucijo, v imenu katere prihajate. Da pa bo lepo danes današnja razprava potekala, pa mislim, da je potrebno podat nekaj osnovnih navodil.
Današnja seja naj bi bila do 12. ure, tako da ob 12. bomo morali prekinit, ker imamo potem tudi ostale obveznosti in med drugim je tudi žalna seja in pa seja Državnega zbora kasneje. Če do 12. ure – pa kar si želim, da bi bilo zelo priporočljivo, da bi do 12. ure zaključil, zato, da se potem naredi neka celota, kajne – bomo… če to ne bo uspelo, no, bomo odbor prestavili na nek drug čas, ampak jaz si res želim, da bi to uspelo, zato bi tudi prosila no, da je nekje tistih 5 minut, tudi uvodniki smo bili zelo kratki, tudi ministrstvo, no, seveda bom pustila kakšno minuto dlje tudi vsem ostalim vabljenim, pa vendarle mislim, da v petih minutah se lahko dogovorimo, da zadevo nekako zaobjamemo, no, da bi zadeva lepo tekoče tekla in da bi do 12. ure zaključil.
Sedaj pa dajem besedo, če želi se kdo javit, če ne grem pa lahko kar po seznamu, ki ga imam, pa prvi je na moje seznamu seveda dr. Roman Kuhar, redni profesor in dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ja, ja, kar izvolite.
Roman KuharHvala lepa za besedo. [Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete.]
Spoštovana gospa predsednica, spoštovane, spoštovani prisotni.
Vodenje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sem prevzel oktobra 2017. V tem času sem prejel tri prijave zaradi nasilja na fakulteti. Dve sta se dotikali aktualnih dogodkov, ena pa preteklih. Nobena od teh prijav ni bila prijava kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, kot jih določa Kazenski zakonik. Pri vseh treh prijavah smo na fakulteti nemudoma sprožili ustrezne postopke v skladu z univerzitetnimi pravilniki.
Kot dekan namreč izredno resno jemljem sporočilo, zapisano v poslanstvu Filozofske fakultete, ki nas zavezuje k humanosti, svobodi, solidarnosti, pravičnosti, ter enakosti, vključno z enakostjo spolov. To pomeni tudi nad ničelno toleranco do vsakršnega nasilja. Zato je bilo moje sporočilo žrtvam, ko so o možni prijavi razmišljale, jasno – če je kdo žrtev kakršnegakoli nasilja, naj ga prijavi, ker bomo žrtev zaščitili in sprožili vse potrebne postopke, v zasledovanju ničelne tolerance do vsakršnega nasilja.
Vsi trije postopki, ki jih omenjam, so končani. Na tej poti pa se je vendarle pokazalo, da na univerzi kljub pravilnikom nimamo še prave pravne prakse. Pravilniki v praksi pravzaprav niso bili pogosto preizkušeni. Naš namen izpeljati postopke hitro in učinkovito, je naletel na nekaj odprtih vprašanj, na katere smo v dani situaciji iskali najboljše odgovore in morda bomo v prihodnje, na osnovi izkušenj strokovnega pristopa in poznavanje dobrih praks iz tujine, našli boljše.
Skozi dosedanjo prakso smo ugotovili, da so potrebne bolj jasne usmeritve, tako za prijavitelje, kot za sam postopek. Potrebni so jasnejši časovni okviri, jasno določene odgovornosti med fakulteto in univerzo in bolj premišljen način delovanja neodvisne komisije, ki po prijavi vodi postopek. Predvsem pa smo ugotovili, da je treba celoten postopek bolj približati žrtvam, zato smo na Filozofski fakulteti nemudoma imenovali tri zaupne osebe, ki so opravile posebno izobraževanje in se zdaj nanje lahko obrnejo študentke in študenti, kot tudi zaposleni, če doživljajo spolno nadlegovanje, nasilje na podlagi spola ali mobing.
Odkar smo na fakulteti vzpostavili sistem tako imenovanih zaupnih oseb, se je nanje obrnila ena zaposlena oseba. Vsi pogovori seveda nujno ne bodo vodili v prijavi, je pa pomembno, da imamo vsi zaposleni in tudi študentke in študenti, možnost zaupnega pogovora in svetovanja. Anketa, ki je bila izvedena kot del pilotne projekta in so jo opravile študentke na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete in je bila danes že omenjena, je pokazala, da se nasilje pogosteje dogaja horizontalno, znotraj študentske skupnosti, a vsekakor tudi vertikalno. Ne glede na to, kdo je storilec, je ta nedopustna dejanja treba nasloviti in ustrezno sankcionirati.
Tudi zato smo maja lansko leto, kot prva fakulteta v državi, sprejeli načrt za uveljavljanje enakosti spolov, ki vključuje posebno poglavje prav v povezavi s spolnim nadlegovanjem, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola. Treba se je namreč zavedati, da je zgodba širša in se ne dotika zgolj vprašanja nasilja, pač pa kulture izključevanja, na različnih področjih, na osnovi spola.
Na osnovi tega načrta je bila imenovana delovna skupina oziroma več delovnih skupin in ena med njimi se posebej ukvarja prav s pripravo jasnega protokola za ustreznejše ukrepanje v primerih vsakršnega nasilja. Protokol bo končan v kratkem in bo služil tudi za napovedano dopolnitev univerzitetnega pravilnika. Veseli me, da se je rektor Univerze v Ljubljani nemudoma odzval in da bomo ta pravilnik lahko dopolnili tudi na osnovi naših dosedanjih izkušenj.
V protokol Filozofske fakultete bomo vključili tudi predloge, ki so se oblikovali v dosedanji razpravi, k temu pa sam dodajam še potrebno po posebnem izobraževanju oseb, ki zasedamo različne vodstvene funkcije na univerzi in zunaj nje. Moja pobuda je torej širša, ker spolno nadlegovanje ni zamejeno na univerzitetni prostor. V zadnjih dneh sem namreč videl preveč nerazumevanja in celo minimaliziranja spolnega nadlegovanja, da bi lahko rekel, da tovrstne »senzibilizacije« in izobraževanja ne potrebujemo.
Prva študentska prijava spolnega nadlegovanja v stoletni zgodovini Univerze v Ljubljani se je zgodila na Filozofski fakulteti ne zato, ker bi bilo tega nasilja na Filozofski fakulteti več, pač pa ravno zato, ker smo na fakulteti glede teh vprašanj izredno senzibilni in ker smo v vodstvu ves čas jasno sporočali, da nasilja ne pometamo pod preprogo. Hkrati imamo organizirane študentke in študente, ki se zavedajo, kaj pomeni prekinitev začaranega kroga nasilja. Pred časom smo v sodelovanju z SOS telefonom organizirali plakatno akcijo, s katero smo sporočali ničelno toleranco do nasilja. Enako je lansko leto storil tudi Študentski svet Filozofske fakultete.
Vem, da plakati ne bodo rešili problema nasilja, vendar pa je jasno izražena usmeritev fakultete proti nasilju, prvi korak stran od kulture minimaliziranja nasilja in pometanja pod preprogo. Zavedamo se, da je ključna zaščita žrtev in dosledna izpeljava postopkov, zato potrebujemo »senzibilizacijo« vseh, ki smo vključeni v visokošolski prostor. Potrebujemo smiselne pravilnike, ki bodo zaščitili žrtev in potrebujemo jasno sporočilo o ničelni toleranci, ki opolnomoči žrtev, da nasilje prijavi. Storilci bodo namreč izvajali nasilje dokler jim bomo to dopustili.
Zato me toliko bolj žalosti, da je nekdo na fakulteti, tik pred zaključkom postopka, zaupne dokumente Senata Filozofske fakultete, predal točno določenemu mediju, čemur je sledilo nedopustno politiziranje primera, javna gonja in pavšalno napadanje visokega šolstva. Ostro zavračam politizacijo katerega koli primera nasilja in pri tem ne nameravam sodelovati. Spolno nasilje ne pozna politične usmeritve, prav tako ne storilci in ne žrtve in mislim, da smo na Filozofski fakulteti to s svojimi dosedanjimi dejanji že dokazali.
Hvala lepa.
