Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, lepo vas pozdravljam na 47. nujni seji Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da imamo eno pooblastilo, in sicer namesto mag. Dejana Židana je z nami mag. Marko Koprivc.

V skladu s 47. členom in drugim odstavkom 48. člena ter 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem kot predsednica Odbora za zdravstvo sklicala današnjo nujno sejo odbora, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat za ministra za zdravje. Pozdravljam vse prisotne v dvorani, še posebej gospoda kandidata Janeza Poklukarja. Dobrodošli!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje odbora dne 15. 2. 2021 ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda, in sicer kot točko 1 Predstavitev gospoda Janeza Poklukarja, kandidata za ministra za zdravje. Ker v poslovniško določenem roku ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na obravnavo predlagane točke dnevnega reda – PREDSTAVITEV JANEZA POKLUKARJA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA ZDRAVJE.

Nekaj uvodnih pojasnil.

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je predsedniku Državnem zbora Republike Slovenije Igorju Zorčiču dne 12. 2. 2021 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 230. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagal gospoda Janeza Poklukarja kot kandidata za ministra Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je Odboru za zdravstvo poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za zdravje imenuje gospoda Janeza Poklukarja. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora je sklicana današnja seja odbora, na kateri se nam bo predstavil kandidat za ministra za zdravje.

Predlagam, da kandidat za ministra za zdravje najprej predstavi nekaj svojih programskih usmeritev in videnja dela ministrstva, po predstavitvi pa bi odgovarjal na vprašanja vas, članic in članov odbora. Po opravljeni predstavitvi bo odbor predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade Republike Slovenije poslal mnenje o predlaganem kandidatu.

Prosim gospoda Janeza Poklukarja, kandidata za ministra, da se predstavi odboru. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav v mojem imenu vsem poslankam in poslancem!

Z veliko odgovornostjo danes prihajam v Državni zbor in najprej naj povem, da bi bil precej raje v ambulanti, vendar verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi, zato vseeno glede na izziv, ki ga predstavlja pozicija odločitev, da probam iz razloga stroke in vsega, kar sem v zadnjih 15-ih letih spoznal v zdravstvu tudi skupaj z vami implementirati in začrtat pot slovenskemu zdravstvu v prihodnost.

Mene ste že skozi moje direktorovanje v dveh slovenskih bolnišnicah verjetno poznate. Medicinsko fakulteto sem zaključil leta 2004 v Ljubljani. Leta 2010 sem specializiral iz interne medicine, leta 2013 postal predstojnik internega oddelka, dobro leto kasneje pa direktor splošne bolnišnice Jesenice. Na Jesenicah smo se soočili z težko finančno situacijo in skupaj s stroko postavili bolnišnico na pravo pot, hkrati pa seveda, kot da sedaj po mojem vedenju edini v Evropi takrat s podporo tedanje premierke tudi edini v vojaški bolnišnici izpeljali ves program urgentne medicine na Gorenjskem in hkrati postavili nov urgentni center, ki je temelj delovanja današnje urgentne službe na Gorenjskem. Leta 2019 sem se nato odločil, da iz podobnih razlogov pristopim k direkzorovanju v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, v naši osrednji slovenski bolnišnici, v hramu medicinske stroke, v hramu stroke zdravstvene nege in tudi ostalih zdravstvenih strok. V tem letu in pol v kliničnem centru sem spoznal izredne strokovnjake in lahko smo veseli, da jih imamo, kajti samo z njimi smo zmogli izziv zadnjih mesecev oziroma zadnjega leta.

Seveda pa vedno sem sledil izzivom in se na koncu odločil, da pridem tukaj pred vas in probam predstaviti, kot kandidat za ministra tudi nekaj, kar nam bo dalo, sicer v letu in pol, ki ga imamo pred sabo, v kolikor bodo stvari šle tako kot morajo, stvari na zdravstvenem področju začrtati na način, ki bo srednje in dolgoročno vzdržen. Verjetno prihajam v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo, kajti za nami so težka leta poslovanja bolnišnic. Potem manjka vlaganje v kadre in pa infrastrukturo, po drugi strani pa epidemija, ki narekuje neke vrste delovanje izrednih razmer in hkrati je treba gledati naprej in načrtovati kaj oziroma kako ublažiti posledice, ki jih epidemija prinaša in kako bomo zmogli na dolgi rok zdržati ta pritisk oziroma vsem državljanom in državljankam zagotoviti dostopnost do zdravstva oziroma vzdržne čakalne vrste in na primeren način, se pravi s kakovostno, varno in primerno zdravstveno obravnavo v pravem času, / nerazumljivo/ v zdravstvu je tudi, da seveda zdravstveno oskrbo dobiš takrat, ko jo rabiš. Prvo seveda na čemur mora temeljiti naše zdravstvo je močno primarno zdravstvo. Zato je še naprej potrebno krepiti zdravstvene domove, hkrati pa seveda tudi vse programe, ki jih imajo. Zdaj, se pravi, predvsem tukaj govorimo o preventivi, ki mora biti široko dostopna vsem in zagotavljati celostno obravnavo s tega vidika.

Naš glavni problem v zdravstvu, pred seveda epidemijo, ampak vztraja tudi danes, ko imamo epidemijo, je zagotovo starajoča se populacija in pa življenjski slog. Posledično seveda pri potrebah v zdravstvu oziroma boleznih, ki prednjačijo v zdravstvu, tukaj izstopajo srčno-žilne bolezni, se pravi srčna kap, koronarna bolezen, perfierna arterijska bolezen, možganska kap in pa seveda rak. To sta dva glavna zdravstvena problema ali pa največja, ne bom rekel, da sta glavna, ta trenutek največja problema, s katerimi se moramo soočiti. Seveda, če hočemo vse to doseči, moramo krepiti preventivne programe, potem nadgrajevati in pa izvajati dodatne ukrepe na področju promocije zdravja. V zdravstvenih domovih pa prav gotovo krepiti referenčne ambulante in pa centre zdravja. Seveda vse to ne bo prineslo rezultatov oziroma mora biti med temi glavni cilj opolnomočenje našega državljana, da bo se zavedal, kaj in kako se mora vesti, da čim več pripomore k svojem zdravju. V Sloveniji po podatkih Evropske unije seveda izstopa vezano na zdravje nezdrava leta življenja pri starejših od 65 let, in tukaj imamo izziv. Predvsem tukaj govorimo o zmanjšani gibalni sposobnosti oziroma gibalni oviranosti in preventiva na tem področju bo še toliko bolj pomembna.

Kar se tiče optimizacije zdravstvenega varstva je na primarnem nivoju potrebno vzpostaviti krepitev, nekje pa celo vzpostavitev, komunikacijskih kanalov med nivoji zdravstva. Številni pacienti z napotnicami brzijo od specialista do specialista predvsem iz nekih administrativnih razlogov. In tukaj verjamem, da se na podlagi tudi sodobnih tehnologij in povezav med strokovnjaki na različnih nivojih da pomembno izboljšati delovanje in zdravstva in zadovoljstvo pacientov. Seveda bo ob pomanjkanju zdravstvenega kadra, pomanjkanju zadostne in ustrezne infrastrukture, ključna integrirana zdravstvena oskrba na vseh nivojih. Tukaj bo zagotovo na prvem mestu integrirana zdravstvena oskrba geriatričnega pacienta, se pravi tako uvedba tega v terciarni center, klinični center, kot tudi na sekundarni nivo in primarni nivo. Tisto, kar smo že poskušali in zelo daleč tudi uresničili na podlagi nacionalne strategije, v gorenjski regiji je bila tudi, se pravi integrirana zdravstvena oskrba paliativnega pacienta. Tu je treba do neke vrste dosežke in vzpostavitev tega programa na Gorenjskem prenesti v vse regije in pa na vse nivoje. Predvsem mora tukaj dolgoročno to vodenje prevzeti primarni nivo, se pravi moramo opolnomočiti primarjenju z ustreznim znanjem in pa krepitvijo patronažne službe. Izziv bi bil seveda tudi ob tako kot sem rekel pomanjkanju kadra recimo na področju zdravstvene nege in pa na področju zdravništva tudi bolnišnica na domu za kronične paciente s kronično parenteralno terapijo in v sklopu seveda tudi Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi razmislek o temu kaj lahko naredimo v socialno varstvenih zavodih z vidika tega, da za vsako ceno vedno vozimo starejše ljudi v bolnišnico na krajše terapije, kajti imamo usposobljen kader v domovih starejših občanov in marsikomu bi lahko prihranili pot in ga primerno obravnavali in oskrbeli na lokaciji. Kar se tiče organizacije nujne medicinske pomoči je seveda treba nadaljevati s postavitvijo urgentnih centrov nenazadnje smo pred oziroma ob koncu lanskega leta tudi statutarno umestili urgentni center Kliničnega centra Ljubljana v status kliničnega centra in na ta način še zadnji urgentni center postavili na zemljevid slovenskih urgentnih centrov hkrati pa nas je epidemija spodbudila k temu, da smo pospešeno poskusili in nekako do določene mere že vzpostavili tudi dispečerski center za celo Slovenijo. Nikakor pa seveda o nujni medicinski pomoči na nivoju države ni mogoč govoriti tudi z vključevanjem helikopterskega reševanja, ki bo ravno tako pomemben del zakonodaje, ki se nanaša na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ko govorimo o optimizaciji zdravstva ne smemo pozabiti na naše laboratorije. Mi imamo izredno razdrobljen sistem laboratorijev biokemičnih po zdravstvenih domovih, kjer nekatere le z težavo izpolnjujejo kadrovske in tudi vse ostale normative za ustrezno izvajanje preiskav hkrati bo potreben tudi razmislek, ki nam ga je navrgla epidemija v smeri presejalnih mikrobioloških laboratorijev na določenih področjih kot so morda splošne bolnišnice.

Kar se tiče primarnega nivoja pa preventive ne smemo v fazi epidemije pozabiti na to, da je kot prepoznan kot najučinkovitejši javno zdravstveni ukrep za zajezitev nalezljivih bolezni cepljenje. Seveda je na predstavnikih Ministrstva za zdravje, da zagotovijo ustrezno količino cepiv, da ustrezno spromovirajo cepljenje in da na ta način zagotovimo čim širše čim bolj bom rekel normalno delovanje naše družbe. Kar se tiče optimizacije zdravstva smo, zaradi krize, v kateri živimo ali pa bomo izpostavljeni tudi potrebam po temu, da krepimo predvsem ali pa nadgradimo področje duševnega zdravja. Vsi poznamo posttravmatski sindrom na srečo že več desetletij nismo bili v pravi vojaški ali katerikoli drugi krizi, zato smo ta del skoraj pozabili oziroma nekako ga nimamo več kot neko redno zdravstveno problematiko. In tukaj bo na področju psihiatrije potrebno dodatno okrepiti ta prizadevanja in tudi verjetno narediti izhodno strategijo na tem področju. Seveda na področju psihiatrije je potrebno krepiti bolnišnično psihiatrično zmogljivost v okviru enodnevnih bolnišnic in vzpostavljanje, to pa je vezano na staranje prebivalstva gerontopsihiatrične oddelke, to je nekaj česar ne bomo mogli tudi ko govorimo o Zakonu dolgotrajni oskrbi. Pomembno pri optimizaciji zdravstvenega varstva pa je, da koristimo tehnologije, ki so nam dostopne in v času epidemije se je izkazalo, da je lahko telemedicina pomembno orodje za obravnavo pacientov, seveda je treba postaviti standarde, treba je vzpostaviti stroškovnike, načine delovanja. Po drugi strani pa je telemedicina lahko tudi podlaga za neko centralizirano izvajanje ločenih služb kot je na primer slikovna rentgenološka diagnostika in podobno. Seveda pa ko govorimo o telemedicini je del tega tudi tisto kar sem že prej poudaril, da ta danes omogoča pomembne kanale za komuniciranje med strokovnjaki in različnih nivojih zdravstva in med različnimi sistemi in na ta način izboljša samo upravljanje zdravstva in izboljša obravnavo pacientov. Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi se bo nemogoče izogniti ločitvi med negovalnimi bolnišnicami, gerontopsihiatričnimi oddelki in pa socialnovarstvenimi zavodi v obsegu kot si ga želimo oziroma kot je bil nekdaj zasnovan. Dejstvo je, da iz razloga slabše ali pa prepočasnega odzivanja na spremembe v prebivalstvo smo prišli do situaciji, da nekoč namenjeni socialnovarstveni zavodi za domovanje starejših so se v pomembnem procentu, v kritičnem procentu prelevili v neke vrste negovalne bolnišnice v standardih, ki pa temu ne odgovarjajo. Zato je treba tukaj čisto na novo zasnovati mrežo in koncept tega. Za primer naj povem, da smo leta mislim, da 2003 imeli 300 tisoč starejših od 65 let in smo hospitalizirali 85 tisoč starejših od 65 let v slovenskih bolnišnicah, hkrati je to pomenilo, da smo hospitalizirali na 25 prebivalcev v Sloveniji enega starejšega od 65 let. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 338 tisoč starejših od 65 let in leta 2015 mislim, da 379 tisoč in danes mislim, da jih je 419 tisoč. Leta 2015 smo ob 379 tisoč starejših od 65 let hospitalizirali 111 tisoč starejših od 65 let. Ko govorimo o hospitalizacijah starejših moramo povedati, da v zadnjih desetih letih je število hospitaliziranih starih med 70 in 79 let padlo za cca 5 %, se je pa za 50 % povečalo število hospitaliziranih starejših od 80 oziroma od 85 let ob enakem številu hospitaliziranih. Še vedno smo pa na slovenskem nivoju hospitalizirali nekje 350 tisoč vseh. Povprečna ležalna doba v slovenski bolnišnici je 7 dni in je primerljiva z Evropo, imamo pa seveda na nivoju bolnišnic, manjše število bolnišničnih postelj, ampak kljub temu imamo slabše zasedanje, kot pa imajo to v tujini. Seveda, od pomembne tujine, s katero se primerjamo, nas loči učinkovit delujoč primarni nivo in verjetno ta razlika izhaja iz tega, je pa res da, ko govorimo o potrebah starejših, je seveda ta starajoča se populacija, za katero sem navedel, da se v bistveno večjem številu v zadnjih desetih letih, potrebuje hospitalizacijo, pomeni popolnoma drugačen nivo oskrbe v bolnišnicah. Se pravi, skladno s tem je potrebno spremenit standard nege, zdravstvene nege, kajti terja ta starejši bolnik, ki je bolj bolan, ima več spremljajočih bolezni in je slabše pokreten, praviloma, seveda, dodatno oskrbo in pa tudi, zdravstvene nege, in pa tudi znanje medicinske stroke. Seveda številni, kljub temu, da so uspešno zdravljeni, potem svojega življenja ne morejo več nadaljevat v svojem okolju, temveč morajo bit premeščeni v drugo institucionalno ali kakšno drugačno varstvo in tukaj bo ta izziv.

Kar se tiče optimizacije delovanja zdravstva, je zagotovo tudi izziv, ko govorimo o bolnišnicah, združevanje bolnišnic, združevanje uprav in pa specializacija bolnišnic. To je nekaj, o kateremu smo se že večkrat v preteklosti pogovarjal, pa nikoli uspeli naredit pomembnega koraka. Ko govorimo o vodenju, predvsem bolnišnic, o katerem smo predvsem zadnja leta poslušal, kako bolj ali manj neuspešna so poslovodstva, je seveda treba opozorit, da je treba tem poslovodstvom dat tudi ustrezna orodja za upravljanje. V obravnavi mislim da je, Zakon o javnem naročanju 3B. Mislim, da tudi tukaj bomo podal ustrezne pobude in pripomb, da opolnomočimo vodstva zavodov, da bodo lahko uspešneje delovali pri zagotavljanju ustrezne opreme, zdravil in pa seveda, da bodo tudi lahko dostopal, na trgih, do ustreznih cen.

En od izzivov, ko govorimo o vodenju in upravljanju, je seveda vprašanje, ali smo z obliko zavoda dosegli tisti maksimum, ki smo ga lahko pri upravljanju bolnišnic in ali je morda na mestu razmislek o storitvi nekega novega statusa, ki bo omogočal poslovodstvom uspešnejše, boljše in pa kakovostnejše upravljanje. Tako da, to je vprašanje naše volje. Ja, ali si to želimo in pa, kaj si želimo, kajne.

Ko govorimo o uspešnosti slovenskega zdravstva, je seveda nujno potrebna digitalizacija tega. To je rak rana in dejstvo je, da rabimo nadgradnjo elektronskega zdravstvenega kartona, na vseh nivojih in pa povezljivost teh različnih informacijskih sistemov, ki jih danes imamo v enotni platformi, na podlagi katerih bo lahko minister, kdorkoli, ki mora, priti do določenih podatkov, seveda imel na razpolago ustrezne podatke. Danes še vedno, med bolnišnicami, do Ministrstva za zdravje in tudi do ostalih inštitucij, delimo podatke s pomočjo Excelovih tabel. Vsi vemo, da je to preteklost in da moramo nadgradit omenjeno, je pa res, da bolj verjamem v povezovalno platformo vseh teh sistemov, kot pa v enoten informacijski sistem, celotnega zdravstva. To iz več razlogov, zagotovo pa tudi iz razloga puščanja konkurenčnosti med provajderji IT sistemov, ki pa morajo imeti neke standarde, po moje je neprimerno, da so to neka garažna podjetja.

Kar se tiče informatike, je treba razmisliti tudi o prenovi Zakona o zbirkah podatkov, kajti na mestu je, da bi se določil kot upravljavec osebnih podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki mora skrbeti in obdelovati vse naše podatke ter podajati predloge in rešitve za nadaljnje ukrepe na področju zdravstva in tudi na drugih področjih. Tudi eZdravje danes ni povezano z ostalimi IT sistemi v državi, in to na področju zdravstva povzroča precej administrativnega dela. Na primer, samo pregled v določenem IT sistemu neke bolnišnice oziroma izbris tistih, ki so umrli. To je treba vse ročno, na podlagi izpisov in seznamov, ampak verjamem, da se v ozadju na področju države da vzpostaviti varne sisteme, ki bodo omogočali tudi take avtomatizirane procese.

Kar se kadrov tiče. Imamo ene najbolj usposobljenih strokovnjakov na vseh področjih na svetu; to je dokazala ta epidemija, v to sem prepričan in na tem moramo vztrajati. Je pa res, da smo z dvigovanjem standardov prišli po eni strani zaradi tega do nastalega manka kadra, predvsem na področju zdravstvene nege, medtem ko na področju medicine oziroma zdravnikov še nikoli nismo ujeli zadostnega števila, čeprav gredo številke v zadnjih letih v pravo smer. Po drugi strani pa je treba zaustaviti trend odhodov, predvsem medicinskih sester, z delovišč – to vam povem s terena -, z delovišč, ki se izvajajo 24/7 oziroma 365 dni na leto. Se pravi, delovišča, kjer je predvsem neprekinjeno zdravstveno varstvo, je odhajanje s teh delovišč ob vsaki priložnosti, ki se ne pojavi. In po kuloarjih sem že tudi slišal šale, da bo na železnici ali pa v kakšni železarni kmalu več zdravstvenih tehnikov kot pa kakšnih drugih, se pravi, tistih, ki pokrivajo to stroko. Seveda, ko govorimo o kadrih, kadre je treba načrtovati na podlagi potreb, ki jih imamo v zdravstvu. Za to moramo imeti jasne projekcije in strategijo in ni važno, ali je minister Poklukar ali kdorkoli drug, mora neki jasni strategiji potreb prebivalstva slediti vse ostalo. Kadar pride do kakšnih kritičnih situacij, ko morda potrebujemo dodaten kader hitreje, kot nam ga lahko zagotovi sistem. Kajti vemo, od zdravnika, da dobimo specialista, traja od srednje šole naprej, najprej šest let medicinska fakulteta, potem pa še šest let specializacija, za medicinsko sestro štiri leta srednje šole, tri leta potem še visoke šole. Tako iz tega razloga je verjetno poenostaviti določene postopke, seveda z ustreznimi varovalkami, za enostavnejšo zaposlitev zdravstvenega kadra v določenih primerih in pogojih iz tujine.

Določeni sindikati si prizadevajo ali pa razmišljajo, da bodo pomembno pri kadru odigrale plače. Seveda bodo plače, ampak plače bodo potem, ko bomo zagotovili ustrezne delovne pogoje, potem ko bomo omogočili karierni in strokovni razvoj, bodo pomembne tudi plače. Jaz verjamem, da imamo lahko različne variante o tem, kakšne bi morale biti, ampak verjamem, da mora biti širši konsenz celotnega zdravstva, ne samo ene od smeri, kakšna bo naša končna odločitev oziroma rešitev.

Kar se tiče javnega in zasebnega zdravstva so stvari jasne. Javno zdravstvo oziroma javne zdravstvene službe morajo biti jasno razmejene od zasebne zdravstvene dejavnost in tako kot na primarnem nivoju je verjetno tudi koncesionarje na sekundarnem nivoju potrebno vključiti v NZV se pravi v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Kar se tiče kakovosti in varnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti pa je seveda že leta se vrtimo okoli vprašanja Agencije za kakovost in mislim, da mora biti tam še eden od prioritet Ministrstva za zdravje. Potem, posodobitev nabora kazalnikov in seveda čim bolj promptno objavljanje teh kazalnikov tudi javno. V zdravstvu vsi skupaj potrebujemo izobraževanje o načinih in možnosti komuniciranja. V zdravstvu komuniciramo tako med seboj se pravi s sodelavci kot tudi s pacienti v morda enih najbolj občutljivih situacijah ali pa situacijah, ki jih doživimo v življenju in tukaj rabimo z vidika kakovosti obravnave zagotovo vsi skupaj pomembno nadgradnjo. Kar se tiče skrajševanje čakalnih dob smo v epidemiji in zagotovo tudi po epidemiji število pacientov, ki imajo kronične bolezni zelo podobno tistemu kot je bilo pred epidemijo ali pa bo glede na starajoče se populacije še višje, zato je potrebno krepiti tako kot sem rekel preventivo kajti seveda kandidati pacienti nastanejo takrat, ko ne izvajamo ustrezno preventivo oziroma ko pri temu nismo uspešni. Že pri sami pripravi napotnic oziroma pripravi čakalnih seznamov je cel kup administrativnih ovir, s katerimi se moramo soočiti in jih poenostaviti. Obdobje, v katerem smo in seveda sili zaposlene v zdravstvu v defenzivno medicino, zato si ne moremo zatiskati oči pri prekomernem potovanju in tudi tukaj bi si želeli, da naredimo pomemben korak naprej s stroko in definiramo kaj in kdaj potrebuje nekdo v določeni situaciji. Seveda, če hočemo skrajšati čakalne dobe se moramo pogovarjati tudi o učinkovitosti in organiziranosti izvajalcev in pa treba bo zagotoviti ustrezno financiranje tega. Ko govorimo o učinkovitosti in o uspešnem vodenju in izvajanju zdravstvenih storitev je dejstvo, ki sem ga prej izpostavil se pravi insuficientno oziroma nezadostna infrastruktura, ki je temelj za takšne ali drugačne predvsem pa slabše delovne pogoje kot bi jih zaposleni v zdravstvu zaslužili in pa pacienti ravno tako potrebovali. Mislim, da si tako pacienti kot zaposleni v zdravstvu zaslužijo boljše pogoje tako obravnave kot dela in zato je treba nadaljevati z ustreznim prenavljanjem, zanavljanjem in nadgradnjo sedanje infrastrukture, kajti tudi, če je hiša starejše še ne pomeni, da ni uporaba je pa potrebna skladno z časom z novimi tehnologijami in pa postopki zdravljenja nadgraditi tako smo v hiši iz leta 1901 na primer uspešno obravnavali ves čas epidemije 50 pacientov, 48 pacientov s Covidom. Ko govorimo o investicijah tudi že, od kar sem v zdravstvu se pogovarjamo o standardih drage medicinske opreme, tudi to bi moral biti eden od ciljev, ki ga potrebujemo, ki pa seveda hkrati s specializacijo bolnišnic lahko da jasne usmeritve optimizacije izrabe vseh teh virov. Ko sem prej omenjal informacijsko podporo oziroma področje informatike, je eden od pomembnih stari, da seveda bodo na ministrstvu ta pravi čas, ta prave informacije, zato je treba povezati sisteme, po drugi strani pa poenotiti podatke, ki se morajo stekati kontinuirano na Ministrstvu za zdravje tisti, ki jih seveda ministrstvo potrebuje, ostali pa kot sem rekel, kolikor bomo vsi enakega mnenja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki bo seveda pripravljal z obdelavo podatkov ustrezne strategije za ukrepanje. Kar se tiče financiranja.

Dejstvo je, da že sam vzorec, ki sem vam ga prej povedal, starostniki s 300 tisoč, leta 2003, se pravi starejši od 65 let, pa do danes, mislim da 419 tisoč, do leta 2030 bo po projekcijah 511 tisoč starejših od 65 let in do leta 2040 565 tisoč starejših od 65 let, hkrati pa v tem istem obdobju zmanjšanja števila prebivalcev do 65 let. Mislim, da od leta 2015 do leta 2020 za cirka 20 tisoč, do leta 2030 za 130 tisoč, do leta 20140 pa za 220 tisoč. Že same te številke narekujejo, da zdajšen način financiranja zdravstva in še kaj drugega ni vzdržen, zato bo treba najti druge vire, razpršiti, povečati sicer prihodke, kajti potrebe iz istega razloga, ki sem jih navedel bodo vse večje, to je naša realnost, hkrati to je tudi vire iz proračuna definirati kaj spada v osnovno košarico oziroma osnovno zavarovanje in razmisliti o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ko govorimo seveda o zakonodaji, je seveda pomemben del, ki ga je potrebno nekako mu določiti smer z zakonom je Zakon o dolgotrajni oskrbi in jaz lahko povem, da nisem član nobene stranke, nisem član nobene kvote, prišel sem sem z ekipo in pa stroko probati postaviti neke gabarite za uspešno nadaljnje delo, vendar na koncu bomo vsi skupaj potrebovali voljo. Vsi, ne samo stroka in ekipa, ki bodo to pripravljali, ampak vsi skupaj. Tako, da verjamem, da nam ne bo lahko, ampak če se bomo poslušali in jaz upam, da tudi slišali in razumeli med sabo, v luči konsenza in pa najširšega možnega dialoga tudi stvari ustrezno dogovorili in začrtali pot.

Kar se tiče epidemije, je seveda ta odločilno zaznamovala zadnje leto v zdravstvu. Jaz bi na tem mestu izkoristil priložnost in se vsem zaposlenim v zdravstvu zahvalil za to, da so zmogli, kajti epidemijo ne obvlada zdravstvo, epidemijo ne obvlada vlada. Epidemijo obvladajo ljudje. Zdravstvo je samo tisti del, ki je reševal tiste, ki so potrebovali ob tej epidemiji pomoč in vesel sem, da smo zmogli in zato še enkrat iskrena zahvala vsem v Sloveniji, vsem zdravstvenim delavcem, ki so aktivno pripomogli k temu. Seveda pa tako kot sem rekel, ključ so bili mali ljudje, da smo v fazi v kateri smo danes, da smo ponotranjili te osnovne ukrepe – maska, razkuževanje, distanca – in da smo dosegli in da gremo v pravi smeri. Zdaj, seveda z navdušenjem ali pa z veliko zaskrbljenostjo smo opazovali pred skoraj letom dni številke 50, 40 dnevno pozitivnih, ko so padale. Danes smo še dvajsetkrat nad to vrednostjo, tako da v vseh ukrepih je seveda velika previdnost in še nadaljnja solidarnost v razumevanju tega, da tisto, čemur se danes odpovemo, je z namenom, da zavarujemo najbolj ranljive. Kajti virus ne izbira, virus najde, in to najšibkejše. In te moramo zaščititi. Tisto, kar bo pomembno, da se vrnemo v doglednem času čim bolj normalne življenje, je seveda ustrezna precepljenost in izvajanje ukrepov. Če bi v kliničnem centru, oziroma bom tako rekel, če bi imeli precepljenje starejših od 65 let, bi v kliničnem centru do zdaj sprejeli samo eno tretjino pacientov iz naslova covida. Če bi imeli precepljene starejše od 75 let, bi jih sprejeli polovico. In to mislim, da mora biti naša usmeritev in strategija, seveda z razmislekom kdaj in kje s tem ukrepom zaščititi tudi ranljive skupine in katere so te ranljive skupine bolnikov ali katerih drugih skupin, ki so del naše družbe, sestavni del naše družbe in jo seveda kot take enako pomembno soustvarjajo.

Toliko bi jaz zaenkrat z moje strani. Zahvalil bi se vam za to, da sem vam lahko predstavil ta del. In seveda vam bom probal odgovoriti na vsa vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam za ta uvod in pa predstavitev.

Zdaj pa imam že nekaj prijavljenih, tako da bi začeli kar z razpravo poslank in poslancev.

Izvolite, gospod Jože Lenart, beseda je namenjena zdaj vam. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Ja, spoštovani kandidat gospod Janez Poklukar, glejte. Danes ste, niti tri leta nisem v tem Državnem zboru, pa imamo pred sabo že peti minister za zdravje, četrti, s katerim imamo hearing. Sedanjemu seveda nismo imeli te priložnosti, da bi mu postavljali vprašanje.

In seveda veliko je teh vprašanj, ki sem si jih zdajle pripravil. SE nekako ponavljajo, / nerazumljivo/ enako. To pomeni, da do zdaj je bilo bore malo teh ukrepov napredka na področju zdravja, kar tudi kaže na to, da je zelo trd oreh. Glejte, vaš predstavljeni program, kadri, infrastruktura, ste ga zelo poudarili in seveda epidemijo. Vmes ste se dotaknili veliko enih zadev, ki pa bom želel, da jih boste dodatno obrazložili.

Zdaj, uvodoma bom rekel takole. Glejte, na razpolago imate cca 2 tisoč ervov na Slovenca, na državljana. Avstrijec, Avstrija, Nemčija ima cca 4 tisoč. Zdaj, če to rečemo 50 % gre za plače, Avstriji ostani 2 tisoč evrov, Sloveniji ostane tisoč evrov, ker so tudi plače gor enkrat višje. To se pravi, Avstrijec ima potem za zdravila, za infrastrukturo in vse ostalo 2 tisoč na prebivalca, Slovenec samo tisoč. Oziroma, minister za zdravje, s tem boste morali znati gospodariti oziroma dejstvo je, da Slovenija daje le 8 % BDP-ja za zdravstvo, Avstrija 10, Nemčija 11. Po nekaterih podatkih, moramo gledati tudi neto-bruto in moramo poznati zadeve, kaj gre iz državne blagajne, kaj gre pa iz žepa oziroma dodatnih zavarovalnic in tako naprej, ampak v grobem je to nekako, to je to dejstvo, s katerim se boste morali soočiti, kajne. Zato želim reči, pred nadaljnjimi vprašanji, s temi tisoč evri na prebivalca morate še dosti, dosti bolje gospodariti, da lahko preživimo oziroma nudimo pacientu to, kar od nas pričakuje, oziroma tudi to dejstvo, če Slovenija ne bi imela javnega zdravstva, verjetno ne bi mogla tako kvalitetno vse prebivalce servisirati. To želim uvodoma poudariti. To je eno od vprašanj, na katera želim, da mi odgovorite.

Kot prvo vprašanje bi želel zelo konkretno. Ko ste prišli v UKC Ljubljana, v naši Vladi, veliko smo pričakovali od vas. Saj zdaj je težko ocenjevati, kaj ste napravili, kaj je dobrega, kaj ste premaknili, ampak, glejte, eno zelo konkretno vprašanje. Seveda, kot direktor ste imeli možnost delati tudi na notranji organizaciji. Jaz sem ugotovil naslednje, da ste kar nekaj reorganizacij napravili. Da ste celo določene službe ukinili, prerazporedili. Ampak ne bom se zdaj spuščal v izobraževanje in tako naprej. Glejte, me pa zelo, zelo moti ena zadeva - zakaj ste ukinili kot vodstveno službo na ravni poslovodenja službo za notranjo revizijo. Bili so štirje zaposleni, zakaj ste vse te štiri zaposlene prerazporedili. Zakaj to sprašujem? Glejte, v roki imam revizijsko poročilo Računskega sodišča, ki je bilo v letu 2018 – kot direktor, ko ste prišli, sem prepričan, da ste se seznanili s tem poročilom – zakaj -, ker je imelo posebno težo v preteklem obdobju, glede na nabavo medicinske opreme. Koliko nepravilnosti je v tem poročilu! In priporočila Računskega sodišča, da je treba okrepiti notranje kontrole, te procese, da je bilo kup napak zato, ker notranje kontrole niso delovale in kup teh zadev je bilo. Ko si to prebereš, meni ni jasno, zakaj ste potem to službo ukinili oziroma kaj ste naredili kot protiukrep, da zdaj to deluje. Jaz se bojim, da ste s tem dali ogledalo vsem zavodom, da vas bodo posnemali. Mi vemo, kakšen sloves ima Slovenija v svetu prav na področju zdravstva glede korupcije in netransparentnosti. Jaz se bojim, da s tem vašim ukrepom tega niste zmanjšali, ampak ste dali še večje možnosti, da bo tu še več nereda. Boste na to odgovorili.

Naslednje vprašanje, mikrobiološki laboratorij. Glejte, zakaj vam to postavljam. Vemo, da štiri bolnišnice, regijske, tiste najbolj oddaljene, ta mikrobiološki laboratorij imajo. Ampak že ves svoj čas se ta Vlada trudi, da te laboratorije ukine. V Zakonu o nalezljivih boleznih je to jasno napisano, tudi v PKP5 je ta Vlada izglasovala. Vas pa sprašujem zato, ker ste kot peta bolnišnica na Jesenicah oziroma ste se vi kot direktor takrat zelo borili za to, da tudi vi pridete do tega mikrobiološkega laboratorija. Zakaj? Ker je vsem zdravnikom, ki to uporabljajo, to en dober kompas diagnosticiranja hitrega ukrepanja, da v lastni hiši v roku ene ure pridejo do zelo pomembnih rezultatov, kako ukrepati naprej; to vi zelo dobro veste, kajne, kot zdravnik, dosti bolje kot jaz, ampak v tem obdobju sem se tudi z marsičim seznanil okrog tega. In mi ni jasno, zakaj to ukinjate, če pa tudi v Evropi vsaka večja bolnišnica, podobno organizirana kot pri nas, je to praktično zakonsko že, brez tega ne morejo delati, kot da nečesa nimaš v rokah in pacienta spravljaš v dosti večjo nevarnost, če tega ni, da boš čakal potem 24 ur, da boš nekam pošiljal, v nacionalni laboratorij, da dobiš te podatke. Mislim, da je to obupno. Jaz se trudim, zato vas kot kandidata za bodočega ministra sprašujem, ker ste se za to zavzemali, ali boste to preprečili ali boste to podprli. Nekaj ste govorili o teh laboratorijih in tudi potem nekaj popravili okrog mikrobioloških, ampak želim zelo jasen odgovor v zvezi s tem. Naslednje vprašanje malo širše. Poglejte, verjetno veste kaj pomeni v proizvodnji ozka grla to so ena najbolj pomembnih zadev in pa najlažje rešljivih za povečanje produktivnosti, da jih odpravimo ali s kadri ali z novo opremo ali posodobitvijo opremo, zamenjave opreme. Sprašujem, zaradi mreže zdravstvo, standardni normativi po regijah to je zelo široko vprašanje malo ste se nekaj stvari dotaknili teoretično naštevali, ampak to smo poslušali tako od vsakega ministra mene zanima v praksi. Jaz sem to vprašanje tudi postavljal že ministrstvu in pred kratkim sem dobil eden odgovor okoli tega, ko sem spraševal ali ima ministrstvo sploh pregled nad zavodi, kakšna oprema kje obstaja in kje manjkajo kadri, ampak da bova bolj konkretna. Lani smo slišali v Zdravstveni dom Kranj, da ima ultrazvok nima pa kadra. Dve leti je sedaj februarja, kar se trudijo dobiti zdravnico iz Srbije, ki je pripravljena priti, ki je specialistka za laboratorij – včeraj sem preverjal – še danes te zdravnice nimajo v Sloveniji. Nekdanjo, sedanjo državno sekretarko gospo Magajne sem poslušal takrat po radiju, ki ne nekaj dolgo vezla kakšni so ti postopki in kako težko je do tega priti. Še danes to ni rešeno. Ko vem, ko bo ta zdravnica končno prišla, ko se bodo pač zmigali na Ministrstvu za zdravje, da bodo tu uredili bo rabila še eno leto najmanj, da bo dobila znanje slovenščine C1, kar je največja norost. Naši zdravniki, ki na veliko oddajajo in tudi medicinske sestre v tujino od zunaj ne zahtevajo takšnih pogojev, zato pa nam tako lepo na hitro odhajajo mi pa sami sebi delamo takšne ovire, da ne znamo preprostih zadev rešiti pa to je obupno in to ljudi iz nekdanje skupne Jugoslavije delamo take probleme z jezikom. Bil sem na / nerazumljivo/ pregledu pred kratkim tam me je obravnavala zdravnica, ki dela pri nas že več kot 20 let z menoj je govorila v hrvaškem jeziku ni želela govoriti slovensko pa še norca se je delala iz mene kot poslanca žalostno v praksi kaj se dogaja.

Ni ministrstvu so ugotovili, ko sem spraševal ali so evidence preko informacijskega sistema seveda okoli tega, ko ste rekli, da ga je treba seveda povečevati, mimogrede želim tudi odgovor. Naš informacijski sistem na Ministrstvu za zdravje je takšen, da spomladi v prvem valu epidemije niti ventilatorjev treh mesecev nismo znali prešteti lahko bi pa minister e-mail poslal tem 15 bolnišnicam in v roku dveh ur bi bili podatki tam naša Vlada je 25. februarja imela te podatke na sestanku, kjer je vse direktorje povabila na sestanek čez tri dni so morali pa še po e-mailu poslati. Če ta Vlada ni verjela tem podatkov, ki so na ministrstvu bili bi lahko sama v nekaj urah to preverila pa ni. Saj vemo, da je to malo ironično vprašanje, ampak želim tudi, da na to odgovorite ali boste vi tudi takšno prakso nadaljevali, da boste dovolili takšen način dela kot minister glede javnosti, ki se potem zgraža kaj se gremo?

2015 je bilo takrat uvedeno za cirka 15 največjih, najdražjih naprav od kamer gama, mamografije do rentgenskih in ne vem kakšnih naprav, da se začne voditi po teh regijskih bolnišnicah, da se ve koliko je tega po kakšni bolnišnici in kaj manjka. Zakaj to sprašujem, zakaj je to pomembno? Ker tukaj gre za čakalne vrste to so tista ozka grla, s čem sem začel in tu je tisti velik problem. V Slovenj Gradcu imajo 32 let staro gama kamero, ki je praktično 20 % še samo učinkovita. Zdravniki pošiljajo vse paciente 36 vrst bom rekel preiskav se lahko dela za to napravo in ker seveda zdravniki ne zaupajo več tej kameri, ker je še pač imajo pošiljajo vse paciente v Maribor, v Ljubljano pač kje pridejo pacienti na vrsto in tam ustvarijo čakalne vrste. Mi smo namenili v tem obdobju cirka 40 milijonov ali koliko za odpravo čakalnih vrst. Zakaj ne bi ta denar namenili za ta ozka grla, namesto da dajemo denar pa potem še dodatno mučimo ljudi, da morajo v ne vem kakšnih nadurah in turnusih delati, lahko bi pa dobavili takšne naprave in s tem skrajšali čakalne vrste, da ne govorim o varnosti pacientov in učinkovitosti in tako in tako naprej. Gre za notranjo organizacijo, ki praktično nič dosti ne stane, naredimo pa veliko, veliko ukrepov. Okrog tega me bolj konkretno zanima kaj boste napravili? In seveda ko ministrstvo, mi to odgovarja, da 2015 so to začeli uvajati, konec leta 2017 so pa to opustili, niso več posodabljali. In naprej mi odgovarjajo, to vam govorim, da boste vedeli, kaj se vam dogaja na ministrstvu, ker verjetno mogoče niti ne veste. In govori o vseh teh letih določeni zavodi sploh ne pošiljajo podatkov. Ja, pa kje smo za boga svetega. Javno zdravstvo, ali je minister potem kaj pomenil v tej državi ali ni pomenil, da ne zna tega rešiti. Oziroma tako hitro se menjavajo, se menjavate, da verjetno v parih mesecih niti ne morete ugotoviti kaj se je delalo, kaj se ni delalo, kje so problemi, pa se že pride do menjave. Obupno, ne, ko se tako sprašuješ.

Glejte, še mogoče samo to. Ta drugi val. Bili ste na UKC Ljubljana, pa ste tudi potem v tistih desetih dneh potem speljali tisto investicijo oziroma verjetno bolj sedanji minister v desetih dneh, da se je tistih oddelek s tistimi posteljami zgradil, čeprav meni je jasno, da je že vsa oprema čakala naložena nekaj dni na tovornjakih, da se je potem lahko v desetih dneh izpeljalo, vse je bilo vnaprej pripravljeno. Ampak konkretno moje vprašanje je, kaj ste delali preko poletja, julij, avgust, september, da niste pomagali zdravstvu, vi ste bili takrat v zdravstvu konkretno, zakaj ministrstvo ni naredilo več, da bi pomagalo, da bi se pripravilo na drugi val. V moji bolnišnici gor vem, pacienti so čakali v prvem prostoru, ker so še izvajalci delali drugo sobo, da so lahko potem bolnika postavili notri. Prezračevanje so pa tako naknadno reševali, ker se določene zadeve še ni vedelo. Ste pa ja poslušali doktor Trampuša v Berlinu, ki je lepo govoril, pa predstavo kako v nulo ima pripravljeno cele oddelke, v avgustu je bil na televiziji, pa predstavljal kako se pripravljajo, kako pripravljajo kader, prvi val kadra za pomoč. Drugo skupino potem zadaj in tretjo če bo potrebno. Zakaj v Sloveniji se tega ni tako pristopilo. Zakaj ste stisnili vse zaposlene, sami dobro veste kako ste morali delati, da se nismo pripravili, da nismo preobrazili ostale kadre za pomoč in da so mogli čez noč sami klicati po telefonu kolege od drugih bolnišnic kako se pa temu pristopi, kako napraviti in tako naprej in tako naprej. Dovolj za enkrat.

Hvala.

Ja, hvala lepa.

Takoj bom dala besedo kar kandidatu, ker bo odgovarjal sproti, bi pa prosila, da ne postavljate vprašanja v zvezi s tem, kaj ste na ministrstvu naredili do zdaj. To je bilo eno od vaših zadev, si pišem. Tako, da glejte kandidat je delal na UKC-ju, lahko odgovarja o UKC-ju ne more pa zdaj odgovarjati kaj je bilo narobe v zdravstvenem sistemu, če tam ni bil, tako da tisti poslanci, ki imajo na tem področju izkušnje, vedo da so taka vprašanja nekorektna. Tako, da jaz dajem kar besedo zdaj kandidatu, tako da izvolite za odgovore.

Hvala za besedo. Hvala tudi za zastavljena vprašanja.

Ja, res je eden od pomembnih podlag za dobro delo je kontinuiteta, tudi kontinuiteta vodenja in to je eden od problemov tudi Ministrstva za zdravje. To je bil edini resen pomislek, ki sem ga imel kot direktor Kliničnega centra Ljubljana, da se odločil za tako kandidaturo. Kajti, tudi največja osrednja slovenska bolnišnica potrebuje kontinuiteto s tega vidika. Samo toliko, da se v tem delu popolnoma z vašim razmišljanjem strinjam.

Kar se tiče notranje revizije; notranja revizija je seveda del teh poročil, kot pomemben element, dejstvo pa je, da v vseh teh letih nismo v kliničnem centru uspel vzpostavit uspešnega delovanja notranje revizije oziroma na način, ki bi dejansko dajal rezultate, ki so potrebni, zato, ali pa s katerim bi bilo vodstvo ali pa jaz, kot poslovodja, zadovoljen, zato smo se odločil, da seveda preložimo ali pa, damo, tako kot je prav, odgovornost, na nižje nivoje, ja, hkrati pa seveda opravimo razpis za zunanjega izvajalca, ki nam bo nastavil ogledalo, kaj se dejansko dogaja na teh področjih, v kliničnem centru.

Kar se tiče mreže mikrobioloških laboratorijev, dejstvo je da, tako kot sem povedal že uvodoma, potrebujemo mrežo. Potrebujemo mrežo tako biokemičnih laboratorijev, kot tudi mikrobioloških in to zato, kot ste tudi sam povedal, zato, da imamo oziroma da imajo strokovnjaki v pravem času prave podatke, da lahko pravilno ukrepajo in da smo tudi v primeru izrednih razmer, kot so epidemije, potresi in še kaj drugega, pripravljeni, oziroma da lahko, da imamo dovolj resursov, rezerv, s katerimi lahko pokrijemo take izredne dogodke oziroma potrebe.

Kar se tiče administrativnih postopkov za tuje delavce; sam sem večkrat tekel ta krog, kot direktor tako na Jesenicah, kjer ravno tako manjka radiologov, kot v Kranju in zagotovo je treba te postopke poenostavit, zagotovo je treba, če ne drugače, če vztrajamo na evropski usmeritvi, da se govori C1 jezik, je treba, tako kot v tujini, uvesti C1 strokovni nivo, se pravi, da tisto zagotovo kandidat obvlada, kar je na strokovnem nivoju slovenščina C1, kar je nekoliko, bom rekel, ožje, vendar specifično za delo, ki ga ta zdravstveni delavec iz tujine opravlja.

Kar se tiče evidenc opreme; vaše ugotovitve so povsem pravilne, s temi tabelami, verjamem da, oziroma ne tabelami, s podatki, kajne, se slabo, tudi po mojem vedenju, razpolaga oziroma upravlja in zagotovo je treba tukaj poenotit te evidence, ki morajo bit kontinuirane in stalne in seveda tega, da se od 2017 ne spremlja več tistega, kar je bilo predhodno uvedeno v vezanost teh evidenc, to, mislim da lahko obžalujemo in da je treba takoj na tistemu delu nadaljevat.

Kar se tiče ozkih grl, ki izhaja iz nezadostne infrastrukture ali pa opreme; dejstvo je, da smo v preteklosti… Prvi so seveda kadri in ti naj se odlikujejo na srečo in na teh je treba delat in tudi, ne samo strokovnost in kvaliteti, temveč tudi zadostnosti, po številu, kajne. Ampak, seveda, treba je tudi ustrezno infrastrukturo in opremo imet in tukaj je v preteklosti seveda se premalo dajalo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, sredstev za ta del. Jaz vam lahko povem, da v kliničnem centru imamo cca, iz amortizacije, skozi cene zdravstvenih storitev, 20 milijonov evrov na let, imamo pa 600 milijonov, bo letos, prometa. Tako da, ta odstotek je zagotovo dva, če ne trikrat premajhen, zato, da bi lahko ustrezno »zanavljal« svojo infrastrukturo. Po drugi strani pa na Ministrstvu za zdravje, ki že leta odstopa po tem, da ima iz naslova tega, da je država ustanovitelj bolnišnic, premajhna sredstva za vzdrževanje in obnavljanje infrastrukture in pa drage, nakupovanja drage opreme. Kar se tiče epidemije, dejstvo je, da smo v Kliničnem centru po prvem valu epidemije prenovili pandemski načrt skupaj s stroko, da smo naredili akcijski načrt ukrepov, in sicer glede na podatke, ki smo jih imeli s strani tako svetovne zdravstvene organizacije, ki je planirala za Slovenijo mislim, da septembra cca 80 maksimalno dnevno pozitivnih prebivalcev na koronavirus petkratnih spomladanskega vala. Se pravi spomladi smo imeli v Kliničnem centru največ mislim, da 54 pacientov okuženih s koronavirusom, zdaj v drugem valu smo jih imeli največ 354, mislim, da jih je Slovenija v prvem valu imela 110 največ v enem trenutku, zdaj v tem drugem valu smo jih imeli 1314 tam okoli 1320 pacientov, se pravi 10, 11-kratnik tistega kar je bilo spomladi. Glede na projekcije, ki so bile dane, smo naredili petkratnik in ta se je zdel skoraj neverjeten. In to ni bila neka samovolja ali pa manj nevednost vodstva kliničnega centra ali pa stroke kliničnega centra, temveč projekcije celega sveta, vsaj kolikor jaz vem. In dejstvo je, da smo vezano na epidemijo bili vsi v Evropi in tudi kjerkoli drugje presenečeni nad tem, da se je zgodilo nekaj kar nihče od nas ni videl do sedaj. Bili smo postavljeni pred dejstvo kljub temu, da smo se pripravljali, če se ne bi pripravljali skozi ta akcijski načrt sigurno ne bi zmogli. Tako smo vedeli do kam Klinični center v teh gabaritih zmore in tudi vedli smo načelno kateri koraki so potrebni, če pridemo do teh gabaritov. In z vidika tega, da bi mogli iti v neke velike športne dvorane ali pa gospodarstva razstavišča se je ta odločitev z vidika logistike in vsega kar je na tej lokaciji na investiciji, ki se izvaja od leta 2008 in od leta mislim, da 2012 bolj ali manj nedokončana stoji, se je zdelo optimalno za obvladovanje situacije. Hvala.

Hvala lepa.

Naprej ima besedo kolega Željko Cigler. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, gostje!

Gospod kandidat Janez Poklukar, želim vam oziroma želim si, da bi bilo v kolikor boste izvoljeni vaše ministrovanje čim bolj uspešno, ker gre dejansko za življenja, za zdravje ljudi in po pogojih v katerih zdaj sprejemate ministrstvo za bivšimi ministri za zdravje Fakinom, Šabedrom, Gantarjem in Janšo daleč od tega, da bi bili takšni, da bo lahko delo na tem področju, še posebej zato, ker pogledamo poročila zavoda za zdravstveno zavarovanje november november 68 tisoč manj je bilo obravnav pri družinskih zdravnikih, 800 tisoč manj specialističnih obravnav, 600 tisoč manj zobozdravstvenih obravnav, skoraj 40 tisoč manj operacij in posegov, vse to stoji in čaka. Zdravje ljudi se slabša, mnogi so zaradi tega umrli. Zraven je nastopila korna, zelo huda, zelo tragična za našo državo, upam, da bomo kdaj dali minuto molka za vse naše sodržavljanke in sodržavljane, ki so v tej tragični nesreči umrli. Ampak vseeno bi rekel, glejte, zdravstvene storitve se praktično niso izvajale, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa vsi plačujemo tudi tisti z najmanjšimi prihodki neprekinjeno 35,7 pa še nekaj evra. Nabralo se je ogromno denarja, ogromno denarja iz tega naslova pri zasebnih zavarovalnicah. Jaz upam, gospod minister, da boste tu potegnili kak ukrep ali ta denar v okvir javnega zdravstva noter nazaj, ki se zdajle nujno rabi, bom povedal zakaj, ali pa zmanjšali zavarovalno premijo za zavarovance, ki praktično ob tem, ko plačujejo, za to ne dobijo ničesar.

Naprej bi rad povedal tole, poglejte. Zdravstvo je v Sloveniji podfinancirano, to na tem odboru vseskozi ugotavljamo poslanke in poslanci, ki tukaj notri sedimo, še posebej na področju investicij v infrastrukturo, skratka v potrebne prostore z opremo za izvajanje zdravstvenega varstva. In če je predhodnik minister Gantar nekje predvideval, da bi 540 milijonov evrov za to rabil, se je stvar prepolovila.

Ko ste bili še direktor kliničnega centra, ste za RTV Slovenija povedali, da ste med epidemijo dobili tudi izkušnje, kaj vse potrebujete, da bo lahko UKC deloval normalno in da je cilj, da je tudi infekcijska klinika, ki je zdajle tako pomembna, v bolnici UKC-jev urejena. Jaz mislim, da ker ste bili tudi direktor bolnišnice na Jesenicah, poznate zdravstvo, razumete, kako potrebujemo krvavo zdajle tudi denar in ga je treba pridobiti v tem proračunu v tej državi za investicije v zdravstvo. In vas sprašujem. Še zagovarjate projekt nove infekcijske klinike, ki je vreden 133 milijonov? Taka je bila ocenjena vrednost. Pripravljal se je ta projekt pod vašim vodstvom. In koliko lahko jamčite, da bo ta bolnica zgrajena? Kljub temu, da ste bili direktor UKC-ja, je to ipak zelo pomemben zdravstveni sistem slovenskega zdravstva, klinični centri. Ali boste zahtevali, da se v načrtu za okrevanje in odpornost zagotovijo zadostna sredstva, ne samo 90 milijonov, da to kliniko zgradimo? In če ne, me zanima, glejte, dajemo stotine in stotine milijonov privatnemu kapitalu, da funkcionirajo gospodarski sistemi, ne znamo pa najti nekaj 10 milijonov za zdravstveni sistem, od katerega so odvisna zdravja in življenja državljank in državljanov.

In še naprej bi lahko tole vprašal. Ste malo povedali približno, kako si predstavljate, kateri, predvsem ste odprta vprašanja navajali v vaši predstavitvi. Tele stvari pri zdravstvenem sistemu me zanima, ki jih zagovarjate, kako boste na njih odgovorili. Ali podpirate ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno? Ker vi ste v vašem nastopu predvsem povedali, da bo treba definirati dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali redefinirati. To si jaz ne znam predstavljati, kakšna bo smer, vsebina. In drugič, povedali ste zelo pomembno zadevo, preveriti košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To ni nepomembna stvar, še posebej, če se v socialni situaciji, ki je zdajle v Sloveniji, kakšna je zdravstvena prizadetost, zmanjšuje nabor pravic iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Dalje, ali menite, da je vlada v odnosu do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v času epidemije delovala ustrezno? In ali menite, daj je potrebno uveljaviti proračunsko zavarovanje za kritje negativnega izida Zavoda za zdravstveno zavarovanje? Mislim, da ste nekaj tega celo omenili ko ste govorili, ampak ni bilo dovolj jasno, da bo očitno potrebno pri nas tudi iz proračuna začeti zagotavljati sredstva za zdravstveni sistem.

Dalje, ali menite, da imamo preveč, preobširno košarico pravic? Če da, zakaj?

In naprej tole bi vas rad vprašal. Glejte, zelo pomembno je, kako je prav Nacionalni inštitut za javno zdravje lociral pomemben krog širjenja okužb korone v Sloveniji zlasti v okviru velikih gospodarskih organizacij, kjer se ljudje na manjših prostorih družijo. In sprašujem ali podpirate predlog, da bi bilo potrebno uvesti 100-procentno nadomestilo delavcem za odrejeno karanteno oziroma okuženim s covidom ne glede na to, kje so se okužili.

In kakšne rešitve podpirate glede nabav v zdravstvu glede na to, da se praksa nabav UKC, ko ste bili zdajle direktor, praktično ni spremenila v bistvenem?

Rekli ste, da je potrebno zagotoviti ustrezno financiranje zdravstvenih izvajalcev. Zdajle je pa tole, mislim, da izjemno pomembna zadeva. Po podatkih, ki smo jih dobili prav v zadnjih trenutkih zdaj kakšen sistem teče in vaša naloga je vse prej kot lahka. Glejte, zdravstvena blagajna je za zdravljene ene osebe lani je bilo zdravljenih devet tisoč 56 covid bolnikov, zato se je porabilo 128,5 milijona evrov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Torej zdravstvena blagajna je za zdravljenje ene osebe s covidom v povprečju porabila 14 tisoč 187 evrov. Za primerjavo. V preteklosti se je rejskim bolnišnicam priznal strošek za zdravljenje bolnikov z običajnimi infekcijami dihal, to kar je zdaj prisotno tudi pri covidu, tisoč 130 evrov. Bistvena razlika. In Zavod za zdravstveno zavarovanje, to iz medijem lahko preberemo trdi, da je osem tisoč evrov za zdravljenja bolnika s covidom brez zapletov preveč in to kaže tudi primerjava z nekaterimi drugimi cenami za bistveno zahtevnejša zdravljenja.

Glejte in kar je, gospod kandidat pomembno, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni sodeloval pri določanju cen, niti izdelavi stroškov analize v zvezi s tem, kako se obravnava in zdravi covid bolnike, niti se ni o tem pogajal v okviru vladnega aneksa k splošnemu odgovoru o cenah. Ampak omenjeni aneks je zavezujoč, Zavod za zdravstveno zavarovanje in bo te cene moglo plačevati. Namreč na Zavod za zdravstveno zavarovanje se od Ministrstva zahtevali finančno analizo dosedanjih hospitalizacij in vnovični izračun stroškov. To so zahtevali od ministrstva in prvič v zgodovini se je zgodili, da je vlada naložila Zavodu za zdravstveno zavarovanje višino plačila stroškov, ne pa da bi bili ti določeni z vsakoletnim splošnim dogovorom, ki določa skupen doseg programov zdravstvenih storitev in tudi sredstev za plačilo. In zdaj tole, kar je ključno in je kolega prej že iz Koroške vas tudi vprašal. Vlada je 22. oktobra lansko leto sprejela sklep, s katerim je močno zvišala cene zdravljenja covid bolnikov. In te dni pozneje pa premier v obisku UKC v Ljubljani bil in isti dan ste rekli direktor brez razpisa je izbral izvajalca za začasno ureditev prostorov za namestitev dodatnih bolnikov za covid. Skratka, v zapuščenem objektu, ki ste ga prej uredili, diagnostično terapevtske službe se je vložilo 2,3 milijona evrov, da so se pridobili nov 100 postelj.

Ampak če upoštevamo to, kar sem prej povedal, da so bili bolniki v UKC Ljubljana v povprečju nekje več kot 10 dni, vam je samo ta projekt do konca leta iz zdravstvene blagajne prinesel najmanj štiri milijone evrov, tako da se je zadeva pokrila. Glejte, govorim o tem, da so dejansko bolnišnice dobile očitno preveč velika sredstva iz tega naslova, ob tem da so dobile 80 % plačane tudi ostale obvezne programe, ki jih morajo izvajati za zagotavljanje zdravstvenega varstva, čeprav ti program, kot sem prej po številkah povedal v velikem delu niso bili izvajani in če upošteval, da so še dobili dodatke za zdravstvene delavce za delo s covid bolnikom, so praktično dobili 100 % plačo. Sredstev v sistemu zdravstvenega zavarovanja bo očitno v letošnjem letu kar zelo močno zmanjkalo, ne glede na to, da bodo verjetno cepljenja prinesla svoj efekt, ampak ljudje, tudi z drugimi boleznimi čakajo. In na koncu bi še tole rekel. Spoštovani kandidat za ministra, jaz sem postavil eno poslansko vprašanja ministru za zdravje prej, to je bil predsednik vlade bil, ampak ne vem kdo bo zdaj na to mi odgovoril, na kakšen način se bomo lotili, se lotevamo te zadeve našega saniranja zdravstvenega sistema in zdravljenja bolnikov, če se hkrati ob tem politično nastavlja potrjeno nesposobno, poslovno in strokovno kadre na mesta največjih bolnišnic v Sloveniji, na primer v Celju, ki pokriva 300 tisoč državljanov. Kako bo to vplivalo vse na javno zdravje? In gospod kandidat, zanima me koliko v enih takšnih pogojih bo javni zdravstveni sistem deloval v korist bolnikov in tudi uspešno.

Hvala za vaše odgovore.

Ja, izvolite kandidat.

Hvala za besedo in pa hvala za ta izčrpna vprašanja.

Kar se tiče izvajanja storitev oziroma ne izvajanja storitev, zaradi epidemije je potrebno povedati, da smo v kliničnem centru z vsemi sredstvi ne planirano samo Covid, ampak predvsem ne Covid, kajti kljub temu, da imamo epidemijo je največji del storitev zdravstvenih predstavljali ne Covid programi. To se morda v času epidemije malo pozabilo in izgubilo, vendar v kliničnem centru smo še – za danes ne vem, ampak še prejšnji teden lahko povem tekoče podatke dnevno gledali 4 tisoč 600 do 4 tisoč 800 pacientov v ambulantah dnevno, kar je več kot smo gledali na primer v začetku jeseni in najvišje številke v kliničnem centru pri izvajanju zdravstvenih storitev v ambulantah po prvem valu epidemije so dosegli 5 tisoč 200 iz vidika seveda varnostnih ukrepov, da zagotavljamo varno obravnavo teh pacientov in kljub temu, da danes živimo ali pa smo živeli do sedemkratnik prvega vala in da imamo danes mislim, da cirka 210 – 215 Covid pacientov v bolnišnici, kar je še vedno štiri, petkratnik delamo praktično enako kot ob koncu prvega vala, ko pacientov skoraj ni bilo. Tako, da vse naše sile praktično, kar imamo le kakršnihkoli prostih kapacitet predvsem kadra usmerjamo, da izvajamo ne Covid programe in to je bila tudi ena od glavnih zavez predvsem kliničnega centra, kajti izvaja pa tudi hkrati za celo državo terciar in tukaj je bila zaveza kliničnega centra, da z vsemi sredstvi branimo trdnjavo znanja in pa najvišje medicine v Sloveniji in da izvajamo vse tako kot pred epidemijo z vidika vrhunske stroke. Tako smo v letu 2020 presegli število transplantacij leta 2019. Kar se tiče še teh zdravstvenih storitev naj povem nimam sedaj svežega podatka kako je bilo na 31. 12. oziroma ga ne vem iz glavne, ampak vam povem za datum 30. 11. so bile čakalne vrste, ki jih poročamo na NIJZ v kliničnem centru za 10 % krajše kot so bile 31. 12. 2019 seveda k temu je pripomoglo več stvari od tega, da so bili ali pacienti obravnavani po drugi strani, da so bili klicani telefoni s tem, da so se prevetrili čakalni seznami, kajti nekateri več niso potrebovali storitev, zato ker so jih že dobili, nekateri jih niso več hoteli in tako naprej. Na koncu kot pravim je bilo 10 tisoč čakajočih krajša čakalna vrsta kot na dan 31. 12. 2019, vendar hkrati glede na to, da smo imeli epidemijo in da vseh programov nismo mogli izvajati v enakem obsegu je bilo pa število čakajočih nad najdaljšo dopustno čakalno dobo 5 % daljše. To moramo biti korektni in povedati tako kot je.

Kar se tiče podfinanciranosti zdravstva. Tako kot sem že omenil Ministrstvo za zdravje je bilo tukaj vedno verjamem, da v skladu mogoče, vendar vseeno glede na potrebe insuficientno oziroma pod financirano tako kot ste ugotavljal. Kar se tiče nove infekcijske klinike je seveda kompleten projekt rušenja sedanje infekcijske klinike in pa na istem mestu postavitve nove tako kot ste rekli vredno 135 milijonov evrov pri deljenju sredstev med zdravstvom in ostalimi ne vem kako je prišlo dejstvo je, da je prva faza se pravi faza izgraditve novega dela infekcijske klinike, se pravi, kot prizidek starega, z novimi 18 tisoč kvadratnimi metri ocenjen na ca 90 milijonov evrov, medtem ko ima zdaj stari del pa 8 tisoč kvadratnih metrov. Želja je, seveda, da se enkrat naredi celovito, se pravi, da se tudi stari del prenovi in obnovi. Treba je pa tudi povedati, da klinični center ima zaradi prej omenjenega podfinanciranja tako v amortizaciji kot v ostalem za 480 milijonov evrov predlogov za prenove in novogradnje, zato da bo to vrhunski regijski center zdravstva. In zato ta odgovor ni tako enostaven in enoznačen, kateri del bo s starim delom infekcijske klinike.

Kar se tiče dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zagotovo ni nobene skrbi za to, da bi se to ukinjalo. Se pravi, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je kvečjemu stvar debate o preoblikovanju. Je pa dejstvo, kot ste tudi sami ugotavljali, da moramo najprej prevetriti glede na vse skupaj, kar imamo, kaj zmoremo v osnovnem zdravstvenem zavarovanju, kakšna je osnovna pravica. Cilj pa mora biti univerzalno, široko dostopno vsem javno zdravje; to je pa izhodišče, ki ga moramo zasledovati in mu moramo slediti.

Proračunsko kritje ZZZS. V tej fazi epidemije se je to praktično tekoče dogajalo. V letu 2020 so se vsi stroški covida krili iz proračuna, bili so preneseni preko ZZZS na proračun. Je pa res, da so zaenkrat izhodišča ZZZS pri oblikovanju finančnega načrta bolnišnic oblikovana na način, da se finančni načrt oblikuje iz realizacije leta 2020. Kar pomeni, da je osnova – tisto, kar ste prej našteli – pomembno zmanjšanje količine zdravstvenih storitev. Prvič, tu se postavlja vprašanje o vzdržnosti, dostopnosti do zdravstva oziroma čakalnih vrst, po drugi strani pa so manjkajoče storitve pomemben del financiranja zdravstva. Zato ne vem, ali je dogovorjeno kako drugače, da to razliko za uravnoteženo poslovanje bolnišnic krije proračun; tega podatka ne poznam, ga nimam, in ko ga bom dobil, vas bom seveda seznanil s tem.

Kar se tiče bolniškega staleža pri covidu. Dejstvo je, da nekdo, ki zboli na delovnem mestu, mu je priznan 100 % bolniški stalež, recimo, praviloma. Res smo v fazi epidemije, je stvar različnih pogledov na to, ali je pravilno to ali ni, ampak mislim, da stališče, ki je, je sprejemljivo, vedno pa je stvar diskusije. In sicer, meja v tej smeri, ki je, mislim, da mora biti in da je to zastavljeno vsaj za moje oči ustrezno.

Kar se tiče covida in poslovanja bolnišnic. Kar mi je poznano, cene za storitve covida so nastale na podlagi prvega vala, ko je bilo obravnavanih ca 200, 300 pacientov. Danes, kot ste prej rekli, jih je 24-krat več, se pravi, 9 tisoč. Zagotovo ob takih spremembah terja to novelacijo teh cen, saj fiksni stroški ostajajo enaki in je dejansko potrebno, da ZZZS odgovorno, tako kot pri postavljanju vseh ostalih cen, sodeluje tudi pri določitvi, verjetno nove cene za leto 2021, z naslova Covid. V kolikor se seveda, kaj se bo pa izkazal, ali je ta cena potem, na podlagi teh številk pravilna ali ni pravilna oziroma je zaradi fiksnih stroškov ob večjih količinah nižja, seveda stvar dokončnih potem analiz, zagotovo pa ne, tega ni možno, tudi z vidika znanja, ki ga imajo na tem področju naše glavne zavarovalnice, se pravi ZZZS-ja.

Rekel ste, da je bila izpeljana investicija brez javnega razpisa, vsaj jaz sem vas tako zastopil, tako da, bil je postopek, ki je mogoč na podlagi nujnosti, vezano na izgradnjo teh dodatnih kapacitet. Tukaj bi vas samo v tej smeri dopolnil. Je pa res, da je treba hkrati pri Covidu izpostavit, da končne ocene, ali je klinični center pozitivno posloval v letu 2020 ali ni, jaz danes še nimam. Ja, jo bom imel v naslednjih dneh, skladno z vsemi predpisi, ki jih bo izdala ZZZS, zaključnim računom, in če bo klinični center pozitiven, ne bo zaradi Covida, to je osnovno. Prihodki iz naslova Covida v kliničnem centru predstavljajo 5 %, res pa je, da je država ob težki likvidnostni situaciji določenih bolnišnic, v letu 2020, le te dokapitalizirala iz naslova, zagotavlja njihove likvidnosti, tako da klinični center je iz tega naslova dobil, mislim da, 4 milijone in še nekaj, evrov. Tako da, to bo tudi pomembno vplivalo na poslovanje.

Klinični center ima čez 80 milijonov, 87 milijonov kumulativne izgube, v vseh teh letih, cca 40 milijonov dolga do dobaviteljev. Poslovodstvom bolnišnic ves čas očita negativno poslovanje in neučinkovitost, verjetno je primerno, da jim ne očitamo slučajno pozitivnega poslovanja, važno pa je, seveda, da so ta sredstva del javnega sistema in da se vanj tudi vračajo, kajti, na koncu je vse seveda izgube treba pokrit s strani ustanovitelja, se pravi, države.

Še enkrat bi izkoristil priložnost, no, in se vsem zdravstvenim delavcem zahvalil, ker so s svojim požrtvovalnim delom omogočili, da smo to epidemijo v zdravstvu zmogli, se pravi, da smo lahko pomagali vsem, zdravja potrebnih in samo želim si, da zdravstvo, ki smo ga poznali pred epidemijo, čim prej normalno steče in da predvsem ne Covid, tako kot sem rekel, čeprav tega ne poudarjamo, ampak »gro« 95 % praktično vsega v kliničnemu centru predstavlja, kljub vsemu ne Covid, da to čimprej normalno steče.

Hvala.