Dober dan, lepo pozdravljeni!

Začenjam 53. nujno sejo Odbora za delo družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da ni nihče zadržan, torej se noben ni opravičil, vendar pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Marka Koprivca je z nami Jani Prednik, namesto Marijana Pojbiča je z nami Nada Brinovšek, namesto Andreje Zabret Edvard Paulič, in namesto Jerce Korče Jože Lenart. Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro in kvalitetno razpravo, v kolikor bodo razpravljali. Sedaj pa besedo predajam kolegici Mateji Udovč, predsednici Odbora za gospodarstvo, ki bo tudi vodila današnjo skupno sejo.

Izvoli.

Hvala lepa, kolegica. En lep pozdrav tudi z moje strani, en lep pozdrav vsem navzočim.

Začenjam 32. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da zadržanih tudi na Odboru za gospodarstvo ni. Kot nadomestni člani na Odboru za gospodarstvo pa so naslednji: mag. Meiro Hot nadomešča poslanec Jani Prednik, Franca Rosca nadomešča mag. Karmen Furman, Roberta Polnarja nadomešča poslanec Branko Simonovič, Suzano Lep Šimenko nadomešča Lidija Ivanuša, pa Mihaela Prevca nadomešča Aleksander Reberšek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda skupne seje. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: Ukrepi za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetij, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne verige. Ker do pričetka seja nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je dnevni red določen skupne seje, kot je bilo določeno s sklicem seje.

Tako prehajamo na obravnavo 1. IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA. Poslanske skupine SD, LMŠ, SAB in Levice so 23. 3. 2021 na Odbor za gospodarstvo ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovile zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo predlagateljev za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov. Na sejo so bili vabljeni predstavnik predlagatelja Jani Prednik, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, predstavnik Ekonomsko-socialnega sveta, predstavnik sveta delavcev Adient Slovenj Gradec, predstavnik sveta delavcev Safilo Ormož, ki se je opravičil, in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vse udeležence prosiva, da upoštevajo medsebojno razdaljo in uporabljajo zaščitne maske.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi?

Gospod Jani Prednik, izvolite.

Spoštovani obe predsednici, spoštovani predstavniki Vlade, gostje, kolegice in kolegi, en lep dober dan želim!

Vzemite to nujno sejo tega odbora oziroma tega skupnega odbora kot dobronamerno. Ta odbor je sklican z namenom, da se pogovorimo kaj se dogaja v gospodarstvu in kam želimo gospodarstvo in to barko peljati v prihodnjih letih. Žal lahko ugotovimo, da se po letu dni še vedno na žalost trajajoče epidemije soočamo s tistim, česar smo se takoj na začetku epidemije najbolj bali. Soočamo se z veliko negotovostjo za več tisoč delovnih mest širom po Sloveniji. In verjetno se vsi skupaj strinjamo, da so pred vsemi nami zelo negotovi in zelo težki časi, morda celo najbolj negotovi v času slovenske samostojnosti. In posledice te, kot že rečeno, trajajoče epidemije, so na žalost udarile z vso silo, ne samo na področju zdravstva, ampak na žalost tudi na področju gospodarstva in žal se je že pričel nek val nekih napovedi zaprtja številnih tovarn in obratov širom po Sloveniji. In seveda je z zaprtjem oziroma napovedjo o zaprtju teh obratov ogroženih veliko delovnih mest. Tu naj povem, da v določenih okoljih, v teh podjetjih niso zaposleni samo posamezniki, ampak ponekod tudi celotne družine.

Zdaj, za povrh vsega tega pa so te napovedi o zaprtju teh tovarn odjeknile v razvojno najbolj ogroženih območjih Slovenije. Pred mesecem dni je svoje zaprtje oziroma selitev proizvodnje napovedalo podjetje Adient iz Slovenj Gradca na Koroškem, kjer bo brez dela ostalo 430 zaposlenih. Pred tem je zaprtje že napovedalo podjetje Safilo iz Ormoža, ki je prav tako razvojno ogroženo območje, kjer bo delo izgubilo več kot 550 ljudi. In seveda vse te napovedi že za tako ali tako razvojno prikrajšana območja pomeni pravo socialno katastrofo. In če se bo to nadaljevalo, če bo to pomenil nek modus operandi v prihodnje in nek domino efekt, pa to ne bo samo problem lokalnih okolij, ampak bo to postal problem celotne države in celotnega sistema.

Seveda ti dve podjetji Adient in Safilo nista edina primera odpuščanj. Tu naj naštejem še nekaj podjetij, kot recimo podjetje Boxmark s 600 zaposlenimi. Res je, da je Boxmark v tem obdobju tudi že prejel nekaj novih naročil in poslov. Potem Cimos Maribor 100 zaposlenih, april 20, Alpina (?) 20 in Gardenia približno 70 ljudi. In poslovanja teh omenjenih podjetij za razliko od gostincev, turizma in industrije srečanj ni bilo, ni bilo omejeno z vašimi vladnimi odloki o prepovedi poslovanja in zbiranja. Ker pri teh podjetjih gre za predelovalno industrijo, se pravi za tisto industrijo, za katero gospodarski minister, minister Počivalšek trdi, da je treba na vsak način pomagati in da tudi izvzeti iz vseh omejevalnih ukrepov. In kljub temu in kljub dejstvu, da jim je tudi na voljo vsa pomoč v že sprejetih PKP-jih, ki smo jih sprejemali v zadnjem letu pa ta podjetja sedaj zapirajo svoja vrata oziroma selijo proizvodnje v tuje države. Na nek način pa je nek občutek, da se slovenska država na to ne odziva, ali se prepočasi odziva oziroma premalo odziva.

In kar je pri teh podjetjih najbolj zaskrbljujoče je to, da pri teh podjetjih ne gre nujno za podjetja, ki imajo težave. Ta podjetja tudi nimajo zmanjšanega obsega dela. Ta podjetja so tudi del neke širše mednarodne verige in pri teh podjetjih gre samo in zgolj za optimizacijo, finančno optimizacijo lastnikov podjetij. Posebej moram tu izpostavit, da so mnoga ta prizadeta ali na podoben način ogrožena podjetja, imajo še druge skupne lastnosti. Recimo so del dobaviteljske verige, ki so tudi pod vplivom pandemije močno spreminja, saj se krajša in seli s periferije v centre. Njihovi produkti so pogosto del prestižnih blagovnih znamk, ki imajo visoko dodano vrednost. Gre za podjetja z usposobljenimi in izobraženimi zaposlenimi, ki so veljala za stabilna in so vlagala v ljudi in razvoj, pogosto, pozor, tudi z državnimi pomočmi. Pogosto gre za dele velikih korporacij, ki bi jih še nedavno označili za tako imenovane strateške lastnike podjetij s sedežem v Sloveniji. Gre za industrijske dejavnosti, ki jih omejitve gibanja, zbiranja in prodaja blaga in storitev niso neposredno in najhuje prizadele, kar sem že omenil. In seveda gre za izvoznike, katere rast in razvoj Republika Slovenija vedno poudarjala in skušala tudi pospeševati, kar je seveda pravilno.

In z ozirom na vse to, se zdi, da sedimo na neki tempirani bombi, za katero ne vemo kdaj se bo sprožila, kje se bo sprožila, v kakšnem obsegu se bo sprožila in vse to zbuja neko negotovost in po mnenju Socialnih demokratov in tudi celotne opozicije se bo morala naša država in trenutno vladajoči bolj proaktivno lotiti teh zadev, kot ste se to lotili v zadnjem letu. Ker se verjetno vsi strinjamo, da ta val ne bo pojenjal sam od sebe, ampak ga bo potrebno ustaviti z neko hitro in dobro načrtovano akcijo, intervencijo države z vsemi danimi možnostmi in vzvodi, ki jih naša država pač enostavno ima.

Jaz se zavedam, da čarobne palice ni. Nimate je niti vi, nimamo je niti mi, pa vendar smo vsi videli, da zgolj splošno paketno ukrepanje za ohranitev brezposelnosti, kot ga je Vlada predvidela v teh sprejetih PKP-jih, kot kaže sedaj eno leto po začetku epidemije enostavno ne bo dovolj. In kljub našim opozorilom in pozivom skozi celotno preteklo leto, ste se vladajoči odločili drugače, niste podprli nobenega predloga, da bi se pomoč kakorkoli vezala na dolgoročno ohranjanje zaposlenosti. Danes je eno leto po začetku te epidemije, oziroma nekoliko več, pa se žal pojavljajo primeri, da dejavnost opuščajo podjetja, ki so še nedavno, kot rečeno, koristila državno pomoč. Pa ne le za zaposlovanje, ampak so to pomoč koristila tudi za naložbe in za razvoj.

In ta paketni paket predvsem ne naslavlja problema, ki ga ta epidemija vedno bolj kaže, to pa je deglobalizacija. Ko so se prekinili do sedaj vzpostavljeni globalni tokovi in podjetja svojo dejavnost usmerjajo v neke druge, jedrne države. In zapiranje teh industrijskih dejavnosti pri nas kaže, da Slovenija žal, na žalost v tem trenutku ni percipirana kot neka jedrna država, saj ti industrijski obrati pri nas postajajo žrtve tako imenovanih optimizacijskih procesov, ki jih seveda izvajajo lastniki oziroma tuji lastniki.

Tu je treba poudariti, da tu ne gre za nek nov pojav. Ta trend se je pojavil skoraj nemudoma in vzporedno z izbruhom epidemije in so ga takoj prepoznale tudi določene institucije, tudi določene mednarodne ustanove. Tu naj omenim, da je julija 2020 Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD označila deset trendov za značilnost krize, v kateri se še vedno nahajamo. Te krize še ni konec. In sicer, prvo – močna gospodarska recesija, dva – večja zadolženost držav, podjetij in gospodinjstev, tri – nižje obrestne mere za »daljšoročnost« in nekonvencionalna denarna politika, štiri – rizik prehitrega izhoda iz ustanovitve aktivnosti socialnega distanciranja in obratno, pet – spremembe v dobaviteljskih verigah kot grožnja in priložnost, šest – spreminjanje investicijske odločitve, ki jih je težko napovedati, sedem – manj priložnosti za migracijske delavce v tujini, osem – nižje cene surovin kot pozitivna olajšava, devet – vse več populizma in ekstremizma, in deset – okrepljene globalne varnostne tenzije med ZDA in Kitajsko z učinki seveda na celoten svet.

In v vezi s to tem, temu zahteve za sklic te seje lahko izpostavim predvsem točke 5., 6. in 7., torej spremembe v dobaviteljskih verigah, spreminjanje investicijske odločitve in manj priložnosti za migracijske delavce v tujini. Spremembe v dobaviteljskih verigah so namreč priložnost le, če po spremembi ostaneš njihov del, če ne, nastane seveda problem. Investicijske odločitve, ki se spreminjajo izjemno hitro, pa pomenijo več negotovosti tako za zaposlene in tudi za okolje, v katerem je investiran ta kapital in seveda je v tem primeru potrebno bolj aktivno delovanje države za zagotavljanje neke stabilnosti. In če se bo ta prej omenjeni trend nadaljeval in ki se na žalost že kaže tudi pri teh napovedih zaprtja podjetij Adient in Safilo, pa naši državi seveda to lahko skupaj ugotovimo, preti velika nevarnost, da postane država nekega obrobja in ne jedrna država, kar bi si vsi v naši državi seveda želeli.

In grem proti koncu, tu bi gospoda državnega sekretarja, gospoda Zajca bi na tem mestu vprašal, ker gospoda ministra Počivalška žal ni. Minister Počivalšek je ob obisku Slovenj Gradca ob napovedi zaprtja tega podjetja 23. marca povedal, da se investitorji zanimajo za podjetje Adient, da bi vstopili v to podjetje in me zanima kako daleč je to, kdo so ti investitorji in predvsem iz kakšne branže prihajajo. Zdaj, če ne morete povedati kdo so ti investitorji, pa lahko poveste iz kakšne branže prihajajo. Zakaj je to pomembno – to je pomembno zato, da ne bomo spet čez leto, dve ponovno prestrukturirali teh podjetij in seveda, ko začnemo prestrukturirat podjetja, delavce odpuščamo, jih damo na zavod in potem nazaj v podjetje in s tem nastajajo tudi drugi stroški in seveda stres za te ljudi. In ob zaprtju določenih podjetij je pač … je potrebno potem pač poskrbeti tako za te delavce, kot tudi za celotne njihove družine.

In naj bo to za nek uvod to. Mi smo pripravili osem sklepov, ki jih sedaj ne bom bral, so precej dolgi. Dobili ste jih na mizo. Jaz upam in pričakujem, da jih boste v dobri veri tudi koalicijski poslanci podprli. V opoziciji smo te sklepe pripravili dobronamerno, ne z namenom obračunavanja z Vlado, kajti ohranjanje delovnih mest je prioriteta tako vladajočih, kot trenutne opozicije. Na to smo tudi v opoziciji celo leto opozarjali. Žal večkrat nismo bili slišani, vendar pa na tem mestu moramo narediti vse, da ta delovna mesta ohranimo, da odpiramo nova, kajti če imamo dobro delujoče gospodarstvo, potem bomo imeli tudi dobro delujoče javne sisteme in podsisteme. Če nam klecne gospodarstvo in začne brezposelnost rasti, potem bodo začeli hirati tudi vsi javni sistemi.

Predsednica, hvala.

Hvala lepa predlagatelju za vašo dodano obrazložitev.

Preden nadaljujemo s sejo, bi želela prebrati še eno pooblastilo, mag. Alenko Bratušek nadomešča poslanec Marko Bandelli. Sedaj bi predala še besedo kolegici Evi Irgl.

Eva, izvoli.

Najlepša hvala.

Tudi mi imamo še eno pooblastilo. Namesto gospoda Primoža Siterja, ki je sicer naš član, je z nami gospod Boštjan Koražija, ki ga lepo pozdravljam.

Izvoli.

Tako, nadaljujemo s sejo. Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo?

Državni sekretar Simon Zajc, beseda je vaša.

Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali vabljeni, dober dan!

Soočanje s posledicami globalne pandemije covid-19 je sicer eden zadnji v vrsti izzivov, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo. Podnebne spremembe, dostop do strateških surovin in druge trajnostne zahteve, demografski trendi povezani s staranjem prebivalstva, urbanizacija, nova industrijska revolucija, nevzdržne zadolženosti, vse večji ekonomski nacionalizem in trgovinski protekcionizem, geopolitično merjenje moči ter negotova gospodarska politika so že pred globalno zdravstveno krizo izjemno vplivali na mednarodno trgovino, ki v letu 2020 beleži izjemen upad. Tudi sedanji upad svetovne trgovine z blagom in storitvami sledi večletni negativni ali pa stagnirajoči rasti tujih neposrednih naložb, ki je posledica prej omejenih izzivov, predvsem pa nestabilnosti v globalnem poslovnem okolju.

Zavedamo se, da je zaradi odvisnosti od zunanjih trgov in močne vpletenosti v globalne verige vrednosti Slovenija še posebej ranljiva za globalna dogajanja. Ravno zato smo v vseh razvojnih strategijah upoštevali aktualne trende in razvili ukrepe za posodabljanje in prestrukturiranje ter odpornost gospodarstva za hitrejši zeleni in digitalni prehod, katero bo bolje pripravljeno na tveganje, ki jih prinaša vpetost v globalne verige vrednosti.

Vsakršno odpuščanje proizvodnih aktivnosti oziroma prenehanje dejavnosti, kot sta recimo omenjena Safilo in Adient, nas seveda izjemno skrbi in delamo vse, kar je v naši moči, da do tega ne bi prišlo. Vendar pa se moramo zavedati, da v samo odločanje lastnikov pa Vlada ne mora in ne sme posegati. Je pa ključna naloga Vlade vzpostavljanje konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja. Verjetno bi bilo podjetij, ki zapirajo svoja vrata, še mnogo, mnogo več, če ne bi Vlada pristopila z aktivnimi ukrepi pri reševanju krize, katerih cilj je, kot tudi sami ugotavljate, ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest.

V primeru podjetij, kot so Safilo in Adient, je Vlada Republike Slovenije takoj odreagirala. Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta se takoj sestala z vodstvom podjetja z namenom iskanja rešitev za ohranitev proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji. Glede na to, da je poslovna odločitev lastnikov sprejeta, se zavzemamo za iskanje potencialnih novih investitorjev, ki bi na teh lokacijah vzpostavili podobno ali drugačno proizvodnjo ter omogočiti možnost posodobitve vzpodbud in pridobitve vzpodbud za nove domače ali pa tuje investicije.

Zdaj vprašanje je bilo vmes kdo se zanima. Jaz v tej, na tej točki na to vprašanje ne bi odgovarjal. Ko bomo tako daleč, da bomo lahko kaj več povedali, bomo takrat seveda z veseljem obvestili javnost. Poleg tega pa ima država za primer odpuščanja delavcev pripravljene sistemske ukrepe in to so prekvalifikacije in usposabljanja presežnih delavcev z namenom pridobitve novih in potrebnih kompetenc, aktivno iskanje novih delovnih mest ter s tem prezaposlitev v druga podjetja, spodbude za zaposlovanje pri drugih podjetjih v regiji in izven regije.

Vsekakor bomo aktivno pomagali podjetju, podjetjem in sodelovali z lastniki, da bi preprečili gospodarsko in socialno škodo v regiji. Pomembno je, da bi prišlo do dogovora o novem investitorju. Takrat, če pride do tega, lahko vzpodbudimo podjetje s sofinanciranjem stroškov investicij. V kolikor pa obstaja interes podjetja in njegovih lastnikov ali pa potencialnega novega investitorja za novo investicijo, se bomo pogovarjali v smeri finančnih spodbud, kar lahko ponudimo po Zakonu o spodbujanju investicij, ali pa po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

V kolikor pa do dogovora glede morebitnih novih investicij oziroma pomoči podjetju ne bo prišlo, pa je ključno, da se tudi vodstvo podjetij čimprej poveže z regijskimi zavodi Republike Slovenije za zaposlovanje in pripravi program reševanja presežnih delavcev. Le na ta način lahko pomagamo brezposelnim tako na socialnem področju, kot tudi pri iskanju nove zaposlitve. Na tem področju ima država že sistemske ukrepe in te ukrepe je smiselno v takšnem primeru izkoristiti.

Slovenija je v zadnjih nekaj letih uspela izjemno povečati pritok tujega kapitala, med drugim tudi večje multinacionalke, naj bo / nerazumljivo/ sta Yaskawa in Magna, zato ne drži, da Slovenija ne zna izkoristiti in privabljati tujih neposrednih investicij in da se investitorji selijo v druge države. Tako zgoraj omenjeni podjetji nista izbrala nam konkurenčnih držav ali pa katero drugo državo za svojo novo lokacijo, ampak prav Slovenijo in to zaradi znanja, kompetenc, delovne sile, odličnih strokovnjakov oziroma inštitutov na področju razvoja in raziskav, geografske strateške lege in pa, kar ni zanemarljivo v teh primerih – zelo pomembno, da se tudi državni organi proaktivno odzovejo in tudi občinski, tam, kjer se da, kjer so tudi na občini zainteresirani, se potem marsikaj, marsikateri investitor lažje odloči za investicijo.

Od leta 2017 do 2020 smo uspeli tako privabiti in podpreti šestnajst novih investitorjev. Tudi od zadnjega kvartala lanskega leta je v fazi odločanja za investiranja v Sloveniji okrog dvajset potencialnih investitorjev, tako domačih kot tujih, in sicer govorimo o vsaj desetih manjših in pa kar je pomembno, desetih večjih investicijah. Z različnimi ukrepi še naprej aktivno delujemo na področju privabljanja novih tujih investicij z višjo dodano vrednostjo, saj se zavedamo, da preusmeritev multinacionalk na geografsko bližje dobavitelje, kar se dogaja povsod po svetu, ne samo pri nas, predstavlja priložnost prav za naša slovenska podjetja, ki bodo ustrezno avtomatizirana in digitalizirana, saj danes multinacionalke dajejo večjo prednost večji varnosti oskrbe, pa čeprav to pomeni nekoliko višje stroške. Z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo smo spremenili tudi del Zakona o spodbujanju investicij, ki se nanaša na pogoje za dodelitev spodbud na področju števila novih delovnih mest, ohranitev obstoječih delovnih mest in vrednosti investicije po posameznih panogah.

Namen predlagane spremembe je tako podpora ohranitvi števila delovnih mest v večjih gospodarskih sistemih v spremenjenih gospodarskih okoliščinah zaradi covida, kot tudi spodbujati investicije z višjo dodano vrednostjo. Višja dodana vrednost je tesno povezana z višjo produktivnostjo. To pa je najlažje povečati s pravilno usmerjenimi investicijami, tako da bi podjetja reinvestirala čim več dobičkov v nove projekte z visoko dodano vrednostjo. Hkrati pa moramo kot država ohranjati stabilnost vladne politike, povečati učinkovitost sodnega sistema, transparentnosti, zmanjšati birokracijo pri pridobivanju dovoljenj, zagotoviti ustrezno finančno in davčno okolje, ter povečati ukrepe za krepitev talentov in ohranjanje bazena talentov v Sloveniji. Tega se zavedamo in ravno na tem delamo tudi v sklopu vladne strateške skupine.

Zavedati se moramo, da bodo spremembe na področju pretoka kapitala tudi v prihodnje obstajale in se bodo dogajale ne samo v Sloveniji. Vendar smo si po našem mnenju začrtali prave smernice in trdno verjamem, da bomo v Slovenijo uspeli privabiti visokotehnološke trajnostne investicije z višjo dodano vrednostjo.

Hvala, gospa predsednica.

Hvala, državni sekretar Simon Zajc za predstavitev stališča Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Sprašujem, želi besedo tudi predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državna sekretarka Mateja Ribič?

Beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi gostje, lepo pozdravljeni!

Skupna seja Odbora za gospodarstvo in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bila sklicana, da proučimo oziroma opravimo razpravo o ukrepih za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetjih, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne vidike. Gibanje brezposelnosti je v večini primerov odraz gospodarskih razmer, pri čemer pa se soočamo s situacijo, ki ni specifična le za Slovenijo, temveč je zajela globalni trg. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi padca gospodarske aktivnosti tako močno vplivali tudi na gibanje na trgu dela, ne samo v Sloveniji, temveč na ravni celotne Evrope. Da bi preprečili negativne posledice epidemiološke krize na zaposlovanje in podjetja, je Vlada Republike Slovenije uvedla ukrepe namenjene tako podjetjem s ciljem pomagati gospodarstvu, ter pomagati pri ohranitvi delovnih mest, kot posameznikom, s ciljem ublažitve socialne stiske.

V Sloveniji sta bila že ob prvem valu epidemije sprejeta dva ključna ukrepa za pomoč pri ohranitvi delovnih mest in pomoč gospodarstvu, in sicer nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma, ter subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki sta preprečila še večji priliv v evidenco brezposelnih ter bistveno pripomogla k ustalitvi števila na današnjih 80 tisoč registriranih brezposelnih.

Naj še poudarim, da je število brezposelnih še konec leta 2020 preseglo 90 tisoč registriranih brezposelnih oseb, napovedi pa so bile še slabše. Kljub temu pa že od januarja dalje beležimo konstanten upad števila registriranih brezposelnih oseb. Da sta ta dva in pa tudi drugi ukrepi učinkoviti, pa nenazadnje kažejo tudi odzivi delodajalcev, ki se ukrepov množično poslužujejo ter tudi vseskozi podpirajo morebitno podaljševanje. Ob rednem spremljanju odzivov delodajalcev tako ugotavljamo, da sta ukrepa ne le dobro sprejeta, temveč tudi pogosto uporabljena, s čimer se tudi dosega njun namen.

Izpostaviti je potrebno tudi, da so interventni ukrepi oblikovani ob upoštevanju preteklih izkušenj in ob upoštevanju sprejetih primerljivih ukrepih držav članic Evropske unije. To je vsekakor pripomoglo k temu, da so učinkovitost obstoječih ukrepov za ohranitev delovnih mest prepoznale tudi številne evropske oziroma mednarodne institucije, ki Sloveniji priznavajo učinkovito spopadanje z epidemiološko krizo iz vidika trga dela. Ocenjujemo, da bi brez ukrepov za ohranitev delovnih mest število brezposelnih zagotovo močno narastlo in se približalo številkam registriranih brezposelnih oseb v času recesije, to je preko 120 tisoč oseb vpisanih v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Očitno je, da je država odreagirala pravočasno in kljub trem epidemiološkim valom brezposelnost utegnila obdržati na sprejemljivi in obvladljivi stopnji.

Danes smo z ukrepi dosegli, da je stopnja brezposelnosti v Sloveniji nižja kot brezposelnost na ravni Evropske unije. Sezonsko prilagojena stopnja anketne brezposelnosti, ki jo na osnovi podatkov ankete o delovni sili izračunava Eurostat, je bila konec februarja 2020 v Sloveniji 4,9 odstotkov, kar je pod povprečjem Evropske unije, v kateri je bila stopnja 7,5 odstotkov. Že ta podatek kaže, da se je ministrstvo tega vidika epidemije lotilo primerno in učinkovito. Omenjenim ukrepom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so komplementarni še številni drugi ukrepi, ki jih je oblikovalo Ministrstvo za delo in ki pomembno dopolnjujejo interventne ukrepe drugih resornih ministrstev. Na ta način smo lahko naslovili vse vidike epidemije v okviru danih zmožnosti.

Univerzalni temeljni dohodek za samozaposlene, izplačilo fiksnih stroškov za upravičena podjetja, turistični vavčerji, solidarnostni dodatki za različne upravičence in še bi lahko naštevali številne ukrepe oblikovane na ravni države. Prizadevanja ministrstva za ohranitev delovnih mest pa niso nastala zgolj na ravni interventnih ukrepov. Ažurno smo namreč že pred epidemijo, še bolj pa vse od pričetka epidemije prilagajali že obstoječ sistem aktivne politike zaposlovanja trenutnim razmeram na trgu dela. Ena izmed takih sprememb, ki jo lahko omenim, je razširitev naborov upravičencev pri subvencijskem ukrepu »zaposli.me«, ki prispeva k zaposlovanju brezposelnih oseb za nedoločen čas. Ciljna skupina subvencioniranja zaposlitev po spremembi tako niso več le dolgotrajno brezposelni, temveč tudi osebe, ki so izgubile delo iz poslovnih razlogov, zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, kot posledica epidemije covid-19.

Sprememba bo vsekakor imela pozitiven učinek pri hitrejšemu zaposlovanju oseb, ki so se znašle na seznamu presežnih delavcev v podjetjih, ki v zadnjem času odmevajo po medijih. To je Adient in Safilo. Kar želim na tem mestu poudariti je, da država tako z interventnimi ukrepi, kot s prilagodljivim sistemom aktivne politike zaposlovanja, ki je bil vzpostavljen že pred pandemijo, lahko učinkovito naslavlja izzive, s katerimi se sooča. In ravno temu je sistem aktivne politike zaposlovanja namenjen – prilagodljivem odzivanju na vseskozi spreminjajoč se trg dela.

Poleg podrobnega spremljanja premikov in anomalij na trgu dela, ministrstvo tudi intenzivno sodeluje s preostalimi ministrstvi. Še posebej bi želela izpostaviti sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo. Obe ministrstvi sta se namreč v preteklem letu intenzivno lotili reševanja vsakršne problematike, ki nam je prišla na pot. V medijih se morda ne pojavljajo številni tedenski sestanki in delovna srečanja, ki sta jih ministrstvi na strokovni ravni imeli s sindikati, vodstvi podjetij, Zavodom za zaposlovanje in vsemi ostalimi institucijami, kar pa ne more biti merilo za to, da se ustvari vtis, da se problematika zanemarja. Ministrstvo ima vzpostavljen mehanizem odzivanja na razmere, ki teče, ne glede na medijske pritiske in katerega cilj je, da se pomaga pri ohranitvi delovnih mest, posameznikom pa zagotovi socialno varnost v teh kritičnih časih. Ravno intenzivno delo ob vsakršni napovedi odpuščanja, je privedlo med drugim tudi do tega, da Gorenje, ki je še pred nekaj meseci napovedovalo odpuščanje presežnih delavcev, danes ponovno zaposluje. Da je temu tako, ni naključje, temveč plod trdega dela, angažmaja pristojnih ministrstev in že vzpostavljenega sistema, ki se hitro odziva na morebitne šoke in anomalije na trgu dela.

Ministrstvo se sooča tudi z očitki, da bi moralo zaostriti pogoje za prejemanje državne pomoči in podaljšati obdobje prepovedi odpuščanja zaposlenih. Na tem mestu je potrebno jasno povedati, da je obdobje prepovedi odpuščanja v času trajanja koriščenja ukrepa, rezultat pogajanj s socialnimi partnerji, sestavljenimi tako iz predstavnikov delodajalcev, kot predstavnikov delavcev. Kar nekaj zakonskih rešitev je tako tudi posledica sindikalnih pogajanj in kompromisnih rešitev, ko je učinkovito potrebno nasloviti tako zahteve delodajalske, kot sindikalne strani, zaradi česar v takih primerih ni mogoče slediti očitkom o neprimernosti ukrepov.

Obstoječa zakonska rešitev je tako kompromis vseh udeleženih s strani in ne enostranska odločitev brez utemeljene podlage. Če ob tem pogledamo še statistiko upadanja števila registriranih brezposelnih oseb v evidenci Zavoda za zaposlovanje, pa je povsem jasno, da zakonska določba ne preprečuje učinkovite ohranitve delovnih mest. Dejstvo je, da bi bilo podjetij, ki zapirajo svoja vrata še mnogo več, če ne bi Vlada pristopila z aktivnimi ukrepi pri reševanju krize, katerih cilj je ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest. Tudi danes, ko se ponovno soočamo s problematiko napovedi odpuščanja zaposlenih v nekaterih javno izpostavljenih podjetij in pritiski, da državne pomoči niso učinkovite pri ohranjanju delovnih mest, ne smemo pozabiti – država se lahko na več ravneh učinkovito spopada s temi izzivi, obenem pa ima tudi možnost, da ta sistem nadgrajuje s prilagoditvijo ukrepov glede na trenutne razmere na trgu dela.

In točno to je ministrstvo že storilo in vseskozi tudi počne. S sodelovanjem z drugimi ministrstvi pa lahko s komplementarnimi ukrepi kar najbolje naslovimo izzive, ki so pred nami. Naj ponovno izpostavim, primernost in učinkovitost ukrepov nam priznavajo tudi evropske institucije. Registrirana brezposelnost v Sloveniji pa je skoraj 3 procentne točke pod registrirano brezposelnostjo v Evropski uniji. Zgolj od januarja pa do sredine aprila se je število brezposelnih v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje znižala za več kot 9 tisoč oseb, to je 10 odstotkov glede na prijavljeno število brezposelnih v evidenci na začetku tega leta. V kolikor ukrepi ne bi bili učinkoviti, bi bila krivulja vsekakor obrnjena v drugo smer. Prav odzivnost tega sistema je pripomogla k hitrejšemu ponovnemu zaposlovanju oseb, ki so se znašle v evidenci brezposelnih in prav ta sistem se je izkazal za učinkovitega, ko pogledamo statistiko padanja števila registriranih brezposelnih oseb.

Prilagodljivost in hitra odzivnost sistema se je nenazadnje pokazala v sposobnosti Zavoda za zaposlovanje, da je praktično preko noči prevzel pomembno vlogo dodeljevanja in izplačevanja številnih državnih pomoči, kljub temu, da je njegova osnovna dejavnost prvenstveno namenjena drugim vsebinam. Ministrstvo in Zavod za zaposlovanje sta tako v le nekaj dneh poskrbela za vzpostavitev sistema, ki uspešno izpolnjuje svojo nalogo že vse od marca 2020 dalje, in se preko noči nadgrajuje ob vsaki zakonski spremembi. To med drugim kaže tudi število vlog, o katerih je zavod odločil v preteklem letu dni in pa višina izplačanih sredstev, ki že presega 570 milijonov evrov. Naj poudarim, da gre za sredstva, ki predstavljajo državno pomoč in niso povratna, skupaj z ostalimi ukrepi pa bodo imeli od teh sredstev korist tako delodajalci, kot njihovi zaposleni.

Zavedati se moramo, da odpuščanj žal ni mogoče povsem preprečiti, nenazadnje pa mora država spoštovati tudi ustavno pravico svobodne ustanovitve gospodarskega subjekta in pa njegovo vodenje v skladu z ekonomski načeli, upoštevaje prisilne predpise. Odpuščanje tako ostaja pravica posameznega gospodarskega subjekta, pri čemer pa je še vedno podvržena prisilnim predpisom Zakona o delovnega razmerja. Na kratko; nobeno podjetje ne more delavca odpustiti, če za to niso izpolnjeni zakonski pogoji v temeljnem delovnopravnem zakonu. Kot ministrstvo si lahko prizadevamo, da se ohrani kar največje število delovnih mest, ter da se izvaja dosleden nadzor nad morebitnimi, neutemeljenimi odpuščanji, kar tudi sicer že počnemo. Ali to pomeni, da na področju ni več možnosti za napredek? Vsekakor ne. In k napredku ter izboljšanju ukrepov sledi tudi Ministrstvo za delo. Navsezadnje smo tekom sprejemanja interventnih zakonov vseskozi prilagajali ukrepe izkazanim potrebam oziroma oviram, ki so se pokazale pri njihovih izvajanjih, neprestano pa prilagajamo tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

V luči predhodno navedenega tako tudi ne moremo podpreti številnih predlaganih sklepov v predloženem gradivu za sklic seje. Vezano na predlagano prvi sklep bi želeli opozoriti, da navedbe v sklepu ne držijo, saj so bili ukrepi tudi na mednarodnem parketu prepoznani kot učinkoviti, zaradi česar ga ni mogoče sprejeti. Celo Mednarodni denarni sklad, ki je podrobno več mesecev ocenjeval interventne ukrepe države, je ocenil, da je Slovenija na negativne posledice epidemije odgovorila s hitrimi, obsežnimi in dobro usklajenimi ukrepi, ki so ublažili gospodarske in socialne učinke krize.

Prav tako ni mogoče podpreti tretjega sklepa, saj je ministrstvo v preteklih letih, predvsem pa mesecih že večkrat prilagodilo programe aktivne politike zaposlovanja, ter s tem omogočilo reintegracijo oseb, ki se znajdejo na seznamu presežnih delavcev. Tudi sicer ima ministrstvo vzpostavljen obsežen sistem v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki se aktivira že takoj ob ogroženosti delovnega mesta, ter oseb, ter osebi, ki bo postala iskalec nove zaposlitve nudi usposabljanje, prekvalifikacijo, izobraževanje, pridobivanje specifičnih kompetenc, potrebnih za zaposlitev pri novem delodajalcu, nenazadnje pa tudi subvencijo ob ponovni zaposlitvi. Naj tu omenim, da se je tak sistem aktiviral pri Adientu in se bo tudi pri Safilu, kjer bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v poslovne prostore podjetij namestil svetovalce, ki bodo delavcem na voljo neposredno v podjetju, ter jim tako vsakodnevno pomagal pri vključevanju v navedene programe ter pri iskanju nove zaposlitve. Ministrstvo je mnenja, da je potrebno ukrepe pripeljati k ljudem in to z zavodom tudi uresničuje.

Iz vidika našega ministrstva tudi ne moremo podpreti sklepa številka 6, saj ukrepe, ki se lahko financirajo iz evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, že sofinanciramo iz drugih virov in sicer iz ekonomsko-socialnega sklada. V primeru hkratnega financiranja iz evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, bi to pomenilo dvojno financiranje, kar pa uredba striktno prepoveduje.

Nenazadnje ni mogoče podpreti niti osmega sklepa, saj Vlada vseskozi že zagotavlja potrebno financiranje vseh programov. Ministrstvo je tako med drugim že večkrat poskrbelo za zagotovitev dodatnih sredstev in tudi za dodatno financiranje subvencijskih programov, pri katerih so bila porabljena vsa sredstva. Dodatno je namenilo sredstva tudi za programe javnih del. Ministrstvo že vseskozi skrbi za zadosten dotok sredstev pri vseh programih, ki presegajo zastavljene kazalnike vključitev oziroma kjer je potem glede na stanje na trgu dela potreba. To je ministrstvo počelo do sedaj in to bo počelo tudi v prihodnje.

Naj še omenim, da so ukrepi in programi aktivne politke zaposlovanja živa materija in ne le črka na papirju. Prilagajajo se na mesečni ravni in vseskozi nadgrajujejo in ravno to je specifika aktivne politike zaposlovanja, ki ministrstvu in Zavodu za zaposlovanje omogoča, da se odzove na spreminjajoče izzive na trgu dela. Vezano na preostale sklepe izpostavljamo, da ne sodijo v pristojnost Ministrstva za delo in skladno s tem ne podajamo podrobnejše obrazložitve.

Na koncu bi želela ponovno poudariti, da se Ministrstvo za delo za rešitev izzivov epidemije ne zanaša le na interventne ukrepe, temveč je komplementarno dopolnjuje z že obstoječimi ukrepi v okviru sistemske ureditve, vseskozi pa tesno sodeluje tako z Zavodom za zaposlovanje, kot drugimi ministrstvi. Skupek tega sodelovanja pa se odraža v pozitivnem trendu zmanjševanja števila brezposelnih v evidenci Zavoda za zaposlovanje.

Hvala.

Hvala lepa državni sekretarki za vaše stališče.

Kdo od vabljenih želi besedo? Vidim, da ja. Prosim, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom, ter navedete institucijo iz katere prihajate. Hkrati bi vas želela opozoriti, da ker imamo sejo časovno omejeno, vabljene prosim, da svoje razprave strnejo oziroma stališče na cirka 5 minut.

Izvolite, beseda je vaša.