Dober dan, pozdravljam najprej vse članice in člane odbora! Lepo pozdravljam vabljene na današnjo sejo, ter lepo pozdravljam tudi vse ostale prisotne na današnji seji!

Začenjam 29. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Obveščam vas, da na seji, kot nadomestni člani in članice odbora, s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Soniboja Knežaka je z nami gospod Matjaž Nemec, ki ga lepo pozdravljam, namesto gospe Jerce Korče je z nami gospod Jože Lenart, ki ga tudi lepo pozdravljam.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red seje pa je naslednji, najprej 1. točka: Predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, 2. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ter 3. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Vse te tri zakone bomo obravnavali po skrajšanem postopku. Potem imamo pa še 4. točko, to je točka razno.

Prehajamo torej na 1. točko…, / oglašanje iz dvorane/ / medsebojni pogovor/

Gospod Siter, zdaj smo pri 1. točki, vi pa želite torej postopkovno? (Da.)

Izvolite.

Ja, hvala lepa. Želim postopkovni predlog.

Dober dan!

Spoštovana predsednica, Kolegij predsednika Državnega zbora ravnokar zaseda z eno pomembno točko in sicer, razdelitev poslanskih in glasovalnih mest v delovnih telesih. Vsem je znano in ta plošča se vrti že nekaj tednov, v vseh delovnih telesih ima koalicija po tem, ko jo je zapustilo nekaj poslancev, več mest, kot ji poslovniško pripada, kar je seveda poslovniško sporno oziroma nedopustno in posledično tudi odbori, tudi ta, so sklicani v neskladju s Poslovnikom. Torej Državni zbor lahko zaključen zaseda torej nezakonito ali pa vsaj v neskladju s Poslovnikom.

In, danes torej v tem trenutku, Kolegij predsednika Državnega zbora zaseda prav s to točko, torej, z namenom, da to stvar razčisti, da se to neskladje poslanskih in razpravljavskih in glasovalnih mest razčisti, da Nepovezani poslanci, ki so izgubili oziroma zapustili vrste koalicije vlade Janeza Janše, pridejo do svojih mest in do svoje priložnosti in možnosti, z Ustavo in z Poslovnikom Državnega zbora zagotovljene možnosti, da v Državnem zboru, na delovnih telesih, tudi razpravljajo in glasujejo. Mi moramo, predvsem je tukaj ta nahrbtnik na ramenih predsednikov delovnih teles, poskrbet za legalnost postopkov, zakonodajnega postopka, v Državnem zboru in kot rečeno, Kolegij predsednika Državnega zbora ravno v tem trenutku na to temo tudi razpravlja in odloča, torej, odloča se, kako se bodo mesta v delovnih telesih razdelila tudi med poslance Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

Moj postopkovni predlog, spoštovana predsednica, je zelo enostaven. Glede na to, da Kolegij predsednika Državnega zbora o tem razpravlja v tem trenutku, glede na to, da je zasedanje, da je ta seja na tej točki, tega delovnega telesa, nelegitimna, ni v skladu s Poslovnikom, prosim, da jo prekinete. Počakamo, da Kolegij predsednik Državnega zbora s svojo razpravo in glasovanjem konča, počakamo, da se mesta poslank in poslancev po delovnih telesih na novo preštejejo in potem lahko ta odbor te tri pomembne točke, ki ste jih našteli, o njih razpravlja in glasuje povsem legitimno in brez vsakršne težave.

Torej, predlagam pavzo, predlagam prekinitev seje, dokler Kolegij predsednika Državnega zbora ne zaključi in ne pride z novim razrezom poslanskih mest v delovnih telesih, tudi v trenutno »zasedajočem« Odboru za delo.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam za vaš postopkovni predlog, ki je bil podan v skladu z 69. členom Poslovnika, vendar pa vam moram povedati, da je seja seveda legalna, sklicana je bila na podlagi odločitve predsednika Državnega zbora oziroma kolegija, kjer se dogovorijo, katere točke bodo uvrščene na sejo določenih odborov.

Kar pa zadeva vaš predlog, bom rekla takole, poglejte, dokler Kolegij predsednika Državnega zbora ne odloči drugače, bomo delali tako, kot je določeno sedaj, v okviru tega odbora. Torej s poslanci, ki sedaj sedijo in so navzoči in so seveda člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Danes imamo izjemno pomembne točke na dnevnem redu, sploh kar zadevo 1. točko dnevnega reda. Mislim, da je prav, da ljudem, ki so si vrsto let prizadevali, da bi se nekatere stvari tistim, ki so najbolj ranljivi v naši družbi, dejansko popravile, da bi se izboljšal njihov status, zato bom seveda sejo nadaljevala, ker je povsem v skladu z poslovniškimi določili, je legitimna, predsednik Državnega zbora oziroma kolegij je tako odločil in seveda bom z njo nadaljevala. V kolikor pa bo kolegij sklenil drugače, bomo pa potem nadaljevali po tistih postopkih.

In, sedaj bom torej nadaljevala sejo. / oglašanje iz dvorane/ Poglejte, gospod Siter, jaz sem zelo korektna, vi to veste. Veste tudi, da spoštujem Poslovnik, veste tudi, da v kolikor boste ponovno razpravljali o istem postopkovnem predlogu, ki sem vam ga že obrazložila, bom seveda potem povedala, da vaš postopkovni predlog ni bil v skladu s poslovniškimi določili.

Zato vas prosim, da sedaj ravnate v skladu z 69. členom Poslovnika, da jasno naslovite poslovniško vprašanje, seveda mora biti drugačno od tega, kar sem ga že utemeljila in vam tudi jasno odgovorila, sicer pa ne bom več dovolila postopkovnih vprašanj, ker to štejem kot zlorabo.

Izvolite, gospod Siter, postopkovno, 3 minute imate na voljo.

Ja, hvala lepa. Hvala lepa za besedo.

Pred vami je težka odločitev, seveda, ali peljat zasedanje odbora naprej, legitimno ali ne, vsi se strinjamo da, ali pa, niti ni stvar mnenja, poglejte po dvorani in videli boste, da od Nepovezanih poslancev ni niti enega tukaj, zato, ker jim je bila ta pravica odvzeta, kar je seveda nelegitimno in kar krha osnovno demokratično načelo, to je, da izvoljeni poslanec lahko opravlja svojo izvoljeno funkcijo.

In zdaj, da vas razbremenim te odgovornosti, bi predlagal, da o predlogu, ki sem ga sprva navedel, glasujemo vsi prisotni poslanke in poslanci. Torej predlog, da z nadaljevanjem te seje počakamo, da bo Kolegij predsednika Državnega zbora, ki v tem trenutku razpravlja na to temo, prišel do svoje odločitve in da bodo tudi predstavniki, torej poslanske skupine, legitimno izvoljeni poslanci Poslanske skupine Nepovezanih poslancev prišli do svoje priložnosti, da opravijo, za kar so jih stotine in tisoče ljudi prosili, da opravijo, torej svojo nalogo poslanca v razpravi in glasovanju.

Torej, moj postopkovni predlog je, da prejšnji postopkovni predlog, torej prekinitev seje, date predsednica na glasovanje.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Siter, za vaš postopkovni predlog.

Najprej naj povem, da je kolegij tisti, ki sprejema terminski program. Tukaj se bova verjetno strinjala, nisem to jaz tista, ki to določam. Lahko tudi povem, da Nepovezani poslanci, seveda, so lahko danes prisotni na tej seji, lahko tudi razpravljajo. Jaz jih tudi lepo povabim, da pridejo, da prisostvujejo 1. točki dnevnega reda, ki je zelo pomembna in sem vesela, da so danes z nami vabljeni na to sejo, ki bojo potem podali stališča in da bomo naredili nekaj dobrega za ljudi v tem Državnem zboru, kar se mi zdi najbolj pomembno, v tem trenutku.

Jaz bom delala vse, da se bo to danes izpeljalo, ker se mi zdi to pomembno, predvsem pa je vse v skladu z poslovniškimi določili. Torej, poslanci lahko pridejo in povedo svoje stališče in mnenje do vseh točk dnevnega reda, kadarkoli, ko poteka razprava. Bom pa dala vaš predlog na glasovanje, ampak, ga bom oblikovala takole, ker drugače ga ne morem, da se seja prekine. Takšen predlog bom dala na glasovanje.

Torej, dajte preverit… / izklop mikrofona/ svoje glasovalne naprave. Jaz se opravičujem, očitno sem bila, upam, da ne ves čas, brez mikrofona, ko sem utemeljevala, ampak zdaj bi vas pa torej prosila, da preverite svoje glasovalne naprave in bom dala torej na glasovanje predlog, da se seja prekine, tako, kot ste predlagali. Torej, dajem takšen predlog na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da predlog ni sprejet.

To pomeni, da z sejo seveda nadaljujemo. Hvala vsem poslancem, ki ste podprli ta predlog, zato, da lahko danes opravimo kvalitetno razpravo različnih točk dnevnega reda.

In sedaj torej naj povem, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH.

Kot že rečeno, bomo to točko obravnavali po skrajšanem postopku. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, mnenje Vlade ter tudi vloženi amandmaji.

Naj povem, da sem na sejo vabila predlagatelja, to je skupina poslank in poslancev NSi, SDS in SMC; z nami bo prvopodpisani, gospod Aleksander Reberšek. Vabila sem Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav lepo pozdravljam državnega sekretarja, gospoda Cveta Uršiča. Seveda pa smo vabili tudi Društvo Viljem Julijan, ki sta pravzaprav, to je društvo, ki je pravzaprav dalo to iniciativo in pobudo, da danes razpravljamo o tej točki dnevnega reda in seveda toplo oba pozdravljena danes na današnji seji. V nadaljevanju boste dobili, kot predstavnik Društva Viljem Julijam, tudi besedo. Z nami pa je tudi gospa Spomenka Valušnik iz Društva Vesele nogice, ki jo tudi lepo pozdravljam. Že zelo dolgo sodelujemo na različnih področjih, z gospo Valušnik, verjamem, da bomo tudi v nadaljevanju dobro delali.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 96. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo zato predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika.

K predlogu so bili tudi vloženi amandmaji in sicer, Poslanskih skupin Nove Slovenije, Slovenske demokratske stranke in Stranke modernega centra. Danes ste tudi rahlo modifikacijo amandmajev dobili v elektronski predal oziroma jih boste dobili tudi na mizo, verjetno. Sedaj torej pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Preden pa dam besedo predlagatelju te točke dnevnega reda, naj samo rečem še enkrat, da sem zelo zadovoljna, da bomo danes obravnavali ta zakon, ki bo nedvomno vsaj malo pomagal družinam, ki imajo otroke s težko hudo boleznijo ali pa z, bom rekla, ki so gibalno ovirani ali pa imajo težko duševno motnjo. Seveda bomo več potem v razpravi sami povedali, zagotovo pa bo sedaj lahko povedal, tudi o samem zakonu, najprej predlagatelj, v imenu Poslanskih skupin Nove Slovenije, SDS in SMC, gospod Aleksander Reberšek.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljam državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, Cveta Uršiča. Lepo pozdravljam tudi državnega svetnika, Petra Požuna. Seveda, med nami prav tako lepo pozdravljam naše goste, Spomenko Valušnik iz Društva Vesele nogice in pa Nejca Jelen in pa Gregor Bezenšek, iz Društva Viljem Julijan. Seveda lepo pozdravljam tudi vse ostale poslanke in pa poslance in vse ostale prisotne!

Pred to sejo sem se pogovarjal z eno mamo, ki ima otroka s posebnimi potrebami in sem rekel, da danes ne pričakujem nobenih presenečenj in da bomo ta zakon gladko in pa skoraj zagotovo podprli. Zato sem še toliko bolj vesel in hvala bogu, da ni bil ta predlog Levice, ki je bil zdaj proceduralno izražen, na začetku te seje tudi izglasovan, da to sejo prekinemo. Starši otrok s posebnimi potrebami so leta in leta čakali na to, da se jim izboljša status, zdaj bi pa mi to sejo prekinjal. Vesel sem, da do tega ni prišlo in hvala vsem poslankam in poslancem, ki ste glasovali, da se naj ta seja nadaljuje.

Če bi me leta 2018 vprašali, to je takrat, ko sem bil izvoljen za poslanca, kaj bi naredil, kateri zakon bi rad spremenil, bi spremenil ravno ta zakon, ki ga danes obravnavamo na Odboru za delo, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Jaz sem, še predno sem postal poslanec Državnega zbora, sem spoznal veliko osebnih zgodb staršev otrok s posebnimi potrebami, ki so bili in so še, mnogokrat preslišani. Še kako dobro razumem njihovo stisko, razumem njihove potrebe, da potrebujejo več terapij, da potrebujejo več plenic, da potrebujejo več pomoči in da potrebujejo več podpore. Zato sem, še predno sem vstopil v Državni zbor, tudi sam zbiral zamaške, papir in pa denar, za osebe s posebnimi potrebami. Enako ste počeli tudi vi, številni državljani, številna društva, številne organizacije in na tem mestu se vsem vam iskreno zahvaljujem. Vsem tistim, ki delate in si prizadevate za izboljšanje statusa oseb oziroma otrok s posebnimi potrebami. Iskreno se zahvaljujem za vse, kar ste dobrega naredili oziroma še boste naredili za osebe s posebnimi potrebami. S konkretnimi dejanji in pa finančnimi sredstvi, ste v tej državi plačali marsikatero uro terapije ali morebiti plenico za otroka s posebnimi potrebami, naši državljani pa so z dejanji odplačali kakšen kredit ali plačali operacijo otrokom, staršem otrok s posebnimi potrebami. Za vse to sem vam izredno hvaležen.

Sedaj, ko sem poslanec Nove Slovenije, stranke, ki je blizu ljudem, je moja želja, da to področje uredimo sistemsko. To pomeni, da lahko pomagamo vsem naenkrat in ne enemu, po enemu, kot smo to počeli do sedaj. Seveda bomo še vedno pomagali po svojih najboljših močeh, prav pa je, da te stvari rešimo tudi sistemsko, kot smo to zdaj počeli, ko smo zbirali zamaške, zbirali finančna sredstva, SMS sporočila in tako dalje.

Bi pa, predno spregovorim o samem predlogu zakona, rad izpostavil, želel bi povedat nekaj stvari, ki smo jih za starše otrok s posebnimi potrebami oziroma za otroke s posebnimi potrebami oziroma za otroke s posebnimi potrebami že uspeli doseči, odkar smo lansko leto marca vstopili v Vlado in to na pobudo Nove Slovenije. V prvem valu epidemije smo vztrajali pri tem, da so solidarnostni dodatek prejeli vsi starši otrok s posebnimi potrebami.

Jaz sem takrat izjavil, če je denar za tiste zdrave posameznike, ki prejemajo denarno socialno pomoč, se bo našel denar tudi za starše oziroma za otroke s posebnimi potrebami. V prvem valu smo jim tako zagotovili dodatek. V drugem valu, v PKP6 smo poskrbeli za brezplačno sobivanje staršev z otroki v bolnišnicah do 15. leta starosti oziroma, ko govorimo o otrocih s posebnimi potrebami, o osebah s posebnimi potrebami brez starostne omejitve. Do tega ukrepa so morali starši otrok, ki so bili starejši od 6. let, za sobivanje z otrokom v bolnišnicah doplačati in sicer, do 20 evrov na dan, za stroške nastanitve in pa prehrane. Tukaj se človek vpraša, v kakšni državi živimo oziroma smo živeli. Pri tem pa niso bili upravičeni do bolniškega nadomestila, ker so bili odsotni z dela. Prav tako ni bilo krito sobivanje v zdraviliščih. Te dopolnitve smo na pobudo Nove Slovenije, skupaj z koalicijo, pred kratkim tudi vnesli v Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, skupaj v sodelovanju z Državnim svetom.

Ta zakon je že sprejet in s tem je nadomestil podoben ukrep iz PKP6. S tem je tudi uveljavljeno brezplačno sobivanje staršev otrok do 15. leta starosti, za posebno težke primere pa sta dodani seveda še dve kategoriji, in sicer, za težje bolnike oziroma za neomejeno, kadar govorimo o osebah s posebnimi potrebami, ki potrebujejo 24 urno nego in pa oskrbo. Prav tako staršem samodejno pripada bolniško nadomestilo, v višini 80 % osnovne plače, za čas sobivanja v bolnišnici in to brez posebnega potrjevanja zdravniške komisije, se pravi, da smo ta postopek debirokratizirali in poenostavili.

Nazadnje, smo v PKP7 zagotovili, da se vsi starši otrok s posebnimi potrebami, ki prejemajo dodatek za nego, dobili mesečno za 100 evrov višji dodatek za nego od začetka epidemije do konca epidemije. To gre za začasen ukrep, zato starše otrok s posebnimi potrebami, zato tega ne rešujemo na dolgi rok, kar bi si vsi skupaj želeli. Ob vseh teh dobrodošlih ukrepih, ki sem jih zdaj naštel, pa sem si ves čas prizadeval, da bi našli neke dodatne trajne rešitve, s katerimi bi pomagali staršem otrok s posebnimi potrebami za stalno.

In ena izmed teh je danes pred nami. Ena izmed teh rešitev je gotovo dvig nadomestila za izgubljeni dohodek in s tem sprememba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga imamo danes na dnevnem redu. Do delnega plačila za izgubljeni dohodek so upravičeni samo tisti starši, ki zapustijo trg dela in so njihovi otroci ali odrasli družinski člani, osebe, ki izpolnjujejo pogoje glede stopnje oviranosti, invalidnosti, prizadetosti. Tisti starši, ki pa še vedno delajo in imajo otroke za odrasle družinske člane, z enakimi oviranostmi, invalidnosti, prizadetostjo, ne prejemajo nikakršnega nadomestila ali dodatkov, razen dodatka za nego otroka, v višini 200 evrov, ki ga prejmejo tudi tisti, ki prejemajo delno plačilo za izgubljeni dohodek. Starši, ki pa ne želijo zapustiti trga dela in ostati doma z otrokom ali odraslim družinskim članom, pa so seveda primorani, da si najdejo oblike pomoči ali varstva za otroka ali odraslega družinskega člana in se morajo, na žalost, znajti na različne načine.

Potrebovali bi enakopraven in pa pošten pristop do vseh in rešitev za vse, ne samo za starše, ki zapustijo trg dela. Poleg tega bi moral stremeti k temu, da se starše teh otrok seveda spodbuja, da ostanejo na trgu dela, kjer je to seveda mogoče, delodajalcem, ki bi pa jih zaposlovali, pa omogočiti neke dodatne olajšave, saj v praksi vemo, da je lahko tak starš večkrat odsoten zaradi potreb otroka, posledično pa za trg dela manj zanimiv.

V Novi Sloveniji smo seveda pripravljeni delati na teh ureditvah in pripraviti kar se da, glede na razmere, pravičen in pa vzdržen predlog zakona, ki ureja prejemnike nadomestila za izgubljeni dohodek, pri tem pa bi rad posebej poudaril oziroma povedal, da ne želimo obljubljat ničesar, kar finančno ni vzdržno in s tem zavajati vseh teh ranljivih skupin. Jaz se še kako zavedam, da bi starši otrok, ki prejemajo nadomestilo za izgubljeni dohodek, morali prejemati vsaj predsedniško mesečno plačo, vendar v Novi Sloveniji govorimo in delamo tisto, kar je ta trenutek realno, realno pa je minimalna plača.

Zato v Novi Sloveniji, skupaj s koalicijo, predlagamo, povišanje nadomestila za izgubljeni dohodek staršem otrok s posebnimi potrebami in sicer tako, da je enak bruto minimalni plači. Delo staršev, ki uveljavljajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek je izjemno težko, odgovorno ter tudi fizično in pa psihično zelo naporno. Zahteva po minimalni plači je v tem smislu upravičena in tudi skromna, glede na dela in pa naloge, ki jih ti starši tudi izvajajo. Povišanje delnega plačila za izgubljeni dohodek na vsaj znesek minimalne plače je torej nujno za izboljšanje njihovega materialnega položaja.

V Novi Sloveniji, skupaj s koalicijo, bi seveda to uredili s spremembo 83. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, glede na postopek sprejema zakona pa je predviden datum uveljavitve tega zvišanja nadomestila 1. julij 2021. Zelo pomembno se mi zdi, da sem v stiku s starši otrok s posebnimi potrebami in tudi drugimi društvi in pa drugimi posamezniki, ki se ukvarjajo s to problematiko otrok s posebnimi potrebami.

Zato sem se 15. marca virtualno sestal z 11 predstavniki društev in pa iniciativ, ki si prizadevajo za izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. Na vabilo so se odzvali predstavniki Zavoda 13, društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan, Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice Zveze Sonček, skupne iniciative staršev in civilne iniciative oseb s posebnimi potrebami. Temu virtualnemu sestanku, če lahko temu tako rečem, se je seveda pridružil tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, za kar sem mu izredno hvaležen. Hvala, Cveto. Na sestanku pa sem izpostavil, da si želim, da se vsa društva in iniciative, ki delujejo na področju oseb s posebnimi potrebami, uskladijo in najdejo skupne rešitve, za katere tudi želijo, da se uresničijo.

Moja pobuda je bila in je še vedno, da se vsa društva, ki delujejo na tem področju, poenotijo in da skupaj predlagajo, kaj vse je potrebno narediti. Kar najbolj se bom potrudil, to vam garantiram, da spremenimo in popravimo krivice, ki so bile leta in leta spregledane in za katere leta in leta ni bilo nikakršnih rešitev. Društva in iniciative so na tem sestanku predstavila tudi svoja videnja, kaj bi bilo po njihovem mnenju še potrebno urediti, spremeniti, na področju oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin, smo se pa na tem sestanku seveda dogovorili, da pristojnemu ministrstvu predlagamo ustanovitev neke delovne skupine, v okviru katere naj se odpre poglobljena razprava o tem, ali je bilo delno izplačilo za izgubljeni dohodek in dodatek za nego otroka smiselno nadomestiti z nadomestilom, ki bi bilo vezano na družino z otrokom s posebnimi potrebami in ne na posameznika. Delovna skupina naj se na podlagi skupnih zaključkov pripravi tudi predlog prenove zakonodaje v zvezi z osebami s posebnimi potrebami.

Prav tako smo se dogovorili, da se zberejo tudi predlogi, kaj vse je potrebno postoriti in izboljšati, za lažje življenje oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Nato se bodo seveda vsi sodelujoči, ki smo pri tem sodelovali, uskladili v skupnih predlogih in z njim enotno, tukaj bi rad posebej poudaril, enotno nastopili, ter jih seveda predložili Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vesel sem, da so društva in pa iniciative proaktivno pristopile k temu in se nadejam nekih dobrih rešitev, za katere se bom potrudil, da tudi najdejo pot v zakonodajo in zaživijo, koliko je glede na trenutno stanje in pa okoliščine realno in pa seveda, kolikor je vse to skupaj tudi mogoče.

Ne vem, ali se vsi zavedate, da družine otrok s posebnimi potrebami živijo v nevzdržnih razmerah, ki jih v socialni državi sploh ne bi smelo biti, poleg tega pa so fizično preobremenjene, živijo globoko pod pragom revščine in so socialno izključene. Številni starši tudi zbolevajo za težkimi boleznimi in so tudi izčrpani, tako fizično, kakor fizično in ni prav, da stiske teh družin rešujejo nevladne organizacije, s številnimi humanitarnimi akcijami, namesto, da bi država sistemsko uredila, da bi te družine lahko dostojno živele. Na nek način je zelo žalostno, da družine zbirajo star papir, finančna sredstva, da družine zbirajo SMS sporočila in še kaj, da bi zbrala denar za terapije, da bi zbrala denar za plenice, za kolikor toliko normalno življenje. Žalostno pa je, da država do sedaj ni poskrbela, da bi staršem otrok s posebnimi potrebami dala toliko, vsaj toliko, kolikor je prag revščine.

V Sloveniji je po podatkih za mesec februar 2021 943 prejemnikov nadomestila za izgubljeni dohodek in 268 je še družinskih pomočnikov, ki jih trenutno še ureja prav ta zakon. Starši, prejemniki nadomestila, ki je v zakonodajo umeščen kot socialni transfer, so v podrejenem položaju glede na obremenitve, ki jih nosijo zaradi invalidnosti otrok. Zaradi obsežne problematike je nujno potrebno, po mojem mnenju, oblikovati neko delovno skupino, ki bo proučila vse te predloge, ki so bili naslovljeni in na odgovorne, ter poiskati ustrezne rešitve, ki bodo pomagale tem družinam, da bodo lahko živele kakovostno in človeka vredno življenje, kar si mi vsi skupaj tudi želimo.

Zavedat se tudi moramo, da prejemniki nadomestila za izgubljeni dohodek delajo 365 dni na leto, velikokrat tudi po 24 ur na dan, razen kadar je oseba s posebnimi potrebami vključena v nek izobraževalni proces ali drugo dnevno varstvo, kar je dostopno le 5 dni v tednu po nekaj ur, po nam znanih podatkih, v povprečju od 5 do 6 ur dnevno. Če je oseba bolna in je ves čas v domači oskrbi, tudi po več tednov ali tudi mesecev, je to breme v celoti na plečih starša, kar lahko traja tudi po več tednov in mesecev. Zavedat se je treba, da imajo prejemniki tega socialnega transferja doma težko bolne otroke in v veliki meri gre tukaj za ženske, zato upravičeno trdim, da je delo teh staršev in skrbnikov izjemno težko, odgovorno, ter fizično in pa psihično zelo naporno.

Prejemniki transferja nimajo pravic iz delovnopravne zakonodaje – dopust, regres, bolniški stalež. Tudi če oni sami zbolijo, skrbijo za osebo s posebnimi potrebami, kar je ravno problematično pri enostarševskih družinah. Vedeti moramo, da trenutna ureditev te družine potiska v globoko socialno revščino. Prepričan sem, da vsi ti starši, ne le, da potrebujejo več, ampak da vsi ti starši si zaslužijo mnogo več, kot minimalno plačo, glede na zahtevano delo, naloge in pa poslanstvo, ki ga opravljajo, bi bila tudi povprečna plača zanje premalo. Zavedat se je treba tudi, da je ta oseba, ki prejema delovno nadomestilo za izgubljeni dohodek, s prejetimi sredstvi preživlja ne le sebe, ampak preživlja tudi svojega mladoletnega otroka, kar je v primeru enostarševskih družin in družin z več otroki še dodaten socialni problem. V primeru, da pa ima družina dva invalidna otroka, lahko ta status uveljavlja samo en starš, njegove obremenitve pa so dejansko nepredstavljive. Breme, ki ga nosijo, pa za socialno razvito državo, za vse njih, nedopustno. Jaz sem si pred kratkim tudi šel pogledat eno tako družino, tukaj v Ljubljani. Človeka kar pri srcu stisne, ko vidiš, da imajo starši ne enega, ampak dva otroka s posebnimi potrebami. Koliko je to enega odrekanja, koliko je to dela, koliko je to enih finančnih sredstev, zbiranja sredstev za kolikor toliko normalno življenje. In, v primerih, ko je otrok vključen v času izobraževanja v zavod, starši lahko uveljavljajo del pravice do nadomestila za izgubljeni dohodek, 10 %, a le, če je otrok doma več kot 170 dni na leto, kar je v praksi, bom rekel, zelo težko izvedljivo, zaradi počitnic, bolezni osebe s posebnimi potrebami.

Zavedam se, da nas čaka še kar nekaj korakov, preden se ta institut zares dobro in pa pravično uredi, da bo v korist uporabnikom, predvsem pa, da bo v korist vseh otrok. Da bo tudi v praksi izvedljiv in tudi vzdržen, kar zadeva javne finance. Zato predlagam Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da sestavi neko delovno skupino, ki se bo lotila reševanja te problematike in na podlagi njenih ugotovitev pripravi neko spremembo zakona, ter ga posreduje v Državni zbor v sprejem.

Predlagam tudi, da naj delovno skupino sestavljajo različni pobudniki, stroke, nevladne organizacije, ter vse pristojne institucije s tega področja. Naj ponovim, da prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek nimajo ne bolniške, nimajo ne dopusta, izplačila regresa za letni dopust in če niso začasno zmožni skrbeti za otroka v primeru bolezni, nimajo prav nobene pomoči oziroma nadomeščanja, prav tako ne more partner uveljavljati bolniškega staleža, če zboli otrok s posebnimi potrebami in ali oziroma kdo od sorojencev.

Stvar je na nek način kaotično urejena in v nasprotju z načeli socialne države. Delajo, kot sem prej rekel, 24 ur na dan, njihovi dohodki pa so tako zelo nizki, da včasih z njimi ne morejo pokriti niti stroškov za otroka, kaj šele svojih. Na osnovi svojega dohodka ne dobijo kredita in živijo pod pragom revščine. Staršem se delno plačilo za izgubljeni dohodek do nedavnega več let ni dvigovalo in ne usklajevalo z drugimi transferji. Prav tako bi bilo podrobno potrebno preučit način pridobitve te pravice in razjasnit, ali gre za dohodek družine ali dohodek starša. Mislim tudi, da delno plačilo za izgubljeni dohodek glede na veliko obremenitev in delo, ki ga starši opravljajo, ko skrbijo za svoje otroke, ki so pogosto v zelo težkem zdravstvenem stanju, ni dejansko in pa tudi ni pravilno ovrednoteno. Po mojem mnenju je treba prejemnikom nadomestila za izgubljeni dohodek zagotoviti dostojno plačilo - ravno to urejamo danes – zagotoviti je treba neke normalne delovne pogoje, kot tudi pravice iz delovnopravne zakonodaje - tisto, kar sem prej povedal, povračilo prehrane, regres za letni dopust, bolniški stalež, dopust – in zagotoviti dodatno pomoč v obliki tretje osebe družinam, ki imajo otroke v najtežjem zdravstvenem stanju. Ta točka se mi zdi zelo pomembna.

Kot ste slišali, je težav nemalo in potrebne bo veliko politične volje, če lahko temu tako rečem, in pa pogovorov, da bomo lahko tem otrokom, mladostnikom, odraslim in njihovim družinam, ustrezno pomagali. Kot vidite, se problematike med seboj prepletajo med različnimi resorji, ministrstvi. Starši in pa osebe s posebnimi potrebami, pa tudi nevladne organizacije tavajo od enega do drugega, na ustrezne rešitve pa se v tej državi na žalost predolgo čaka.

Zato me žalosti, da država, številne vlade do sedaj, niso imele posluha za naše najranljivejše državljane. Zelo žalostno. In če se ozrem v preteklost, lahko ugotovim, da se je delno plačilo za izgubljeni dohodek od leta 2011 uskladilo samo enkrat in sicer, iz 734,15 evra na 751,77 evra, kolikor nadomestilo za izgubljeni dohodek znaša tudi danes. V neto znesku je to 588 evrov. Ne vem, ali si predstavljate, da mora starš s tem denarjem preživeti sebe in še enega ali več otrok. Poskusite vi preživeti s tem denarjem. V enajstih letih se je torej nadomestilo povečalo le za 17,62 evra, kar je 1,6 evra na leto. 1,6 evra na leto se je povečalo nadomestilo v zadnjih enajstih letih. V tej Vladi pa želimo povečati, dvigniti nadomestilo za izgubljeni dohodek za skoraj 150 evrov na mesec. Se pravi, ta Vlada dela.

Hvaležen sem, da sem v stranki, ki ima posluh za naše najšibkejše državljane. To smo v preteklosti že velikokrat dokazali. Če omenim samo Zakon o osebni asistenci, ki prinaša invalidom večjo vključenost v družbo in večje dostojanstvo s pomočjo druge osebe. Ponosen sem na svoje predhodnike v Novi Sloveniji, ki so pripravili tako dober zakon. Prav tako pa sem ponosen na Novo Slovenijo, na ministra Janeza Ciglerja Kralja in na našega državnega sekretarja, Cveta Uršiča, ki imata posluh za naše najšibkejše državljane in bomo končno skupaj s koalicijo, hkrati pa upam, da tudi ob podpori opozicije, uredili, da se nadomestilo zviša iz zdajšnjih 588 evrov na 736 evrov, kolikor trenutno znaša minimalna plača.

Dovolite mi, da vam predstavim še amandmaje, s katerimi želimo priti naproti staršem, ki skrbijo in negujejo za dva otroka z najtežjimi motnjami, gibalnimi oviranostmi in hudimi boleznimi. Zanje k amandmaju k 1. členu uvajamo 30 procentov višje delovno nadomestilo za izgubljeni dohodek. Gre namreč za starše, ki se soočajo s posebej težkimi življenjskimi okoliščinami in posebej visokimi stroški. Z ostalimi amandmaji seveda sledimo mnenju ZPS. Tako jasneje določamo, da gre pri / nerazumljivo/ za mesečni prejemek v višini bruto minimalne plače, preoblikuje se tudi prehodna določba, po kateri se znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek, z dnem uveljavitve tega zakona, ne bo veš usklajeval z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, saj ne bo več določen v nominalnem znesku. Znesek minimalne plače pa se po Zakonu o minimalni plači uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin, enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta.

Jaz se zahvaljujem vsem poslankam in poslancem, ki boste prepoznali pomen današnjega predloga in ga seveda tudi podprli. Upam, da ga danes, na tem odboru, potrdimo in seveda pošljemo v obravnavano celotnemu Državnemu zboru.

Naj zaključim s tistimi besedami, ki jih velikokrat izrečem in se mi zdi prav, da jih izrečem tudi sedaj. Odgovorni smo za sočloveka in za to, da mu omogočimo dostojno življenje. Dejanja štejejo. Vse besedo so odveč, če ni dejanj.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Cvetu Uršiču.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni Državnega sveta, predstavnika Društva Viljem Julijan in predstavnice članice Društva Vesele nogice!

Dobro je bilo slišat uvodno predstavitev zakona, ki jo je podal prvopodpisani, pod skupino poslank in poslancev, ki ste vložili ta predlog, ker nam je na celovit način orisal preteklost tega inštituta, delnega plačila za izgubljeni dohodek, kot tudi nekaterih drugih inštitutov, povezanih oziroma pravic ukrepov, povezanih z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami.

Sam bom bistveno krajši, bom pa zelo jasno poudaril, da ta Vlada, ta koalicija, ima posluh za socialne stiske ljudi, posebej še za ljudi iz ranljivih skupin. Poslanec Aleksander Reberšek je naštel vrsto ukrepov, ki so bili sprejeti v tem sklicu Državnega zbora. Današnji je zadnji, ampak ne zadnji. Vlada pripravlja tudi na pobudo Komisije Državnega zbora za peticije in človekove pravice, še spremembo družinskega pomočnika. Ravno tako je bilo sprejetih oziroma bo še sprejetih tudi popravki zakonov, ki so bili sprejeti in so na ne celovit oziroma so zgrešili posamezne skupine otrok ali pa odraslih s posebnimi potrebami invalidov, ki so bili prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo in dodatka za tujo nego. Tudi tukaj pripravljamo popravke, res pa je to, kar je poslanec Aleksander Reberšek rekel, da pa ima ta Vlada dve leti časa za svoje delo, ne štiri leta, tako kot je običajno in eno leto smo bili soočeni z veliko epidemijo, ki je tudi v svetu in v Sloveniji, v desetletjih nismo izkusili, zato ne bomo mogli pristopit k celovitemu reševanju teh vprašanj, ampak samo popravljamo tiste najbolj vpijoče nepravilnosti, nepravičnosti in ena izmed njih je tudi ta, da je višina delnega nadomestila za izgubljeni dohodek bistveno pod pragom revščine, da se ni usklajevala z minimalno plačo in, ja, Vlada seveda podpira tak predlog.

In dovolite, da, če še dodam, da če bo zakon sprejet pravočasno potem in se bo začel uporabljat s 1. julijem, potem bodo centri za socialno delo uskladili višino delnega nadomestila obstoječim upravičencem do 31. julija in izplačilo v avgustu bo zato v višjem znesku. In mi si želimo in tudi z naše strani velja povabilo poslankam in poslancem, da ta predlog zakona podprete.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sem vesela, da ste omenili tudi družinske pomočnike, ker to drži, kar ste rekli. Ravno Komisija za človekove pravice, ki sem jo jaz takrat vodila, je tista, ki je dala pobudo za to, da se dejansko uredi status družinskih pomočnikov in jaz sem zelo ponosna na to in mogoče bom v nadaljevanju tudi kaj več rekla o tem. Moram pa reči, da sem bila ravno še dva dni nazaj, s predsednico sekcije družinskih pomočnikov, na telefonski zvezi, gospo Majo Lombardo, ki sicer redno sodelujeva.

Tako da, jaz na nek način vem, da malo pritiskam na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s tem zakonom, ampak se mi zdi pomembno, to sem večkrat že izpostavila, da je potrebno uredit status družinskih pomočnikov, kajti to so ljudje, ki delajo 24 ur na dan, vse dni v tednu, vse, se pravi, celo leto, nimajo nobenih pravic iz delovnega razmerja, ne regresa, ne počitnic, ne česarkoli drugega, bolniške plačane in tako naprej. Tako da, ta status nedvomno moramo urediti in jaz sem tukaj se prizadevala od vsega začetka in sem vesela, da je ministrstvo prepoznalo ta moj napor, da danes lahko rešujemo problem družinskih pomočnikov, ampak, mogoče bomo več v nadaljevanju, zagotovo bo tudi gospa Spomenka Valušnik kaj rekla v sami razpravi, mogoče tudi o tem.

Sedaj pa dajem besedo naprej predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Z nami je gospa Sladjana Ješić.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona, skladno s poslovniško določenimi nalogami, pripravila pisno mnenje. Pripombe iz mnenja so v večji meri ustrezno upoštevane z vloženima amandmajema Poslanskih skupin koalicije oziroma sprememba teh amandmajev.

Na tem mestu bi ugotovila, da se z amandmajem k 1. členu dodaja nova vsebina. Določa se, bom rekla, dodatno povečanje delnega plačila za izgubljeni dohodek, če so podane izjemne okoliščine, glede te vsebine pa ZPS nima pripomb. Bi pa opozorila, da glede na to, da je bilo prvotno predvideno, da bo predlog zakona obravnavan na aprilski seji Državnega zbora, da je treba preučiti, ali je uveljavitvena določba, torej 1. julij 2021 še zmeraj ustrezna. Namreč, daljše trajanje vakacio legisa od običajnega 15-dnevnega je v tem primeru potrebno zaradi prilagoditve informacijskega sistema, tako izhaja iz obrazložitve 4.a člena predloga zakona, zato je vprašanje ali bo glede na zamik obravnave predloga zakona dovolj čas za prilagoditev informacijskega sistema na novo ureditev, skratka na seji zbora se potem lahko odpravi končna določba tudi amandmia, če bi bilo to potrebno. Hvala.