Spoštovani.

Vse članice in člane odbora ter vabljene ostale lepo pozdravljam. Pričenjam 20. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naš kolega Ferenc Horváth zaradi službene odsotnosti. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: Gregor Židan, ki nadomešča Sama Bevka; Jerca Korče, ki nadomešča poslanko Lidijo Divjak Mirnik; in dr. Matej Tašner Vatovec, ki nadomešča poslanca Luka Mesca.

Na začetku bi samo želela poudarit, da zaradi velikega števila vabljenih prosim vse strokovne sodelavce poslanskih skupin, da zasedejo mesta, ki so v dvorani določena za poslanske skupine in strokovne sodelavce.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: pod 1. točko: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, skrajšani postopek, EPA 1760-VIII; pod 2. točko: Predlog zakona o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, skrajšani postopek, EPA 1795-VIII; in pod 3. točko: Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, skrajšani postopek, EPA 1865-VIII; ter pod 4. točko: razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov, da v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DODATKU K POKOJNINI ZA DELO IN IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU ŠPORTA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, priporočilo zagovornika načela enakosti.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni, kot je razvidno iz samega sklica seje. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 10. junija 2021, v poslovniškem roku pa je bil vložen amandma Poslanske skupine SD. Odboru predlagam, da v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 128. člena poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja.

Imate besedo, Gregor Židan.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane članice in člani Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, spoštovani gostje, pa spoštovani športniki.

Republika Slovenija je po svoji velikosti majhna država, ki le izjemoma pritegne pozornost svetovne javnosti in tujih medijev. Tuji mediji o naši državi največkrat pišejo zaradi njenih naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti. Slovenija pa pozornost svetovne javnosti vse pogosteje pridobiva tudi zaradi vrhunskih dosežkov naših odličnih športnikov v različnih disciplinah, od kolesarstva, smučanja, pa vse do košarke ali balvanskega plezanja. Slovenski športniki s svojimi vrhunskimi športnimi dosežki tako prispevajo k mednarodni prepoznavnosti in ugledu Slovenije kot športno razvite in uspešne države. Zato je tudi prav, da smo leta 2017 sprejeli zakon, ki nagrajuje vrhunske športnike za njihovo delo in izjemne dosežke na področju športa v obliki dodatka k redni pokojnini. Na podlagi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa so tako vrhunski športniki upravičeni do dodatka k redni pokojnini, v kolikor so prejeli olimpijsko ali pa paraolimpijsko medaljo, medaljo z olimpijade gluhih, medaljo s šahovske olimpijade, medaljo s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah, olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Poleg naštetih se med upravičence do dodatka štejejo tudi športniki, ki so prejeli Bloudkovo nagrado za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek.

Namen zakona je zagotoviti socialno varnost vrhunskih športnikov po upokojitvi, saj se je v praksi izkazalo, da se mnogi izjemni športniki že takoj po končani karieri soočajo s številnimi materialnimi in socialnimi težavami. Socialne stiske so po končani aktivni karieri še posebej težke za tiste izjemne športnike, ki nastopajo v športnih panogah, ki so za sponzorje komercialno nezanimive. Med njimi pa je večina športnikov invalidov. Tem športnikom višina zbranega sponzorskega denarja ali nagrad v času profesionalne športne kariere ne omogoča ustvarjanja prihrankov za upokojitev po končani športni karieri kljub temu, da so dosegli vrhunske športne dosežke. S trenutno veljavnim zakonom je država tako uredila pravno podlago za zagotovitev socialne varnosti vrhunskih športnikov po upokojitvi, saj je bilo ugotovljeno, da do takrat veljavni predpisi niso bili več primerni za podeljevanje izjemnih pokojnin za vrhunske športnike. Na žalost pa se je v praksi izkazalo, da pravna podlaga, ki zagotavlja dodatek k pokojninam vrhunskih športnikov, ni ustrezno urejena, saj prvi odstavek 3. člena aktualnega zakona ne vključuje med upravičence do dodatka vrhunske športnike invalide, prejemnike medalj s svetovnih prvenstev v paraolimpijskih disciplinah. Zato Socialni demokrati predlagamo spremembo 3. člena zakona tako, da se bo krog upravičencev do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa razširil tudi na vrhunske športnike invalide, dobitnike medalj s svetovnih prvenstev v paraolimpijskih kolektivnih in individualnih športnih disciplinah. S sprejetjem novele bomo tako odpravili diskriminacijo in neenako obravnavo vrhunskih športnikov invalidov, dobitnikov medalj s svetovnih prvenstev v paraolimpijskih panogah. Svetovna prvenstva namreč v sistemu športa invalidov in neinvalidov ne glede na sistem organizacije športnih panog in zvez zasedajo primerljivo oziroma enakovredno mesto. Poleg tega smo na podlagi pripombe k razpravi o predlogu novele zakona na komisiji Državnega sveta, ki je pristojno za šport, vložili amandma, s katerim širimo krog upravičencev do dodatka k pokojnini še na dobitnike medalj s svetovnih prvenstev gluhih. S tem bomo zagotovili enako obravnavo vseh športnikov invalidov, vključno z gluhonemimi športniki, ki nastopajo na olimpijskih in svetovnih tekmovanjih, ki so namenjeni izključno gluhonemim športnikom invalidom. Da gre za diskriminacijo športnikov invalidov, je v svoji oceni o diskriminatornosti zakona ugotovil zagovornik načela enakosti. Na podlagi izvedenega postopka je bilo ocenjeno, da je zakon diskriminatoren v prvem odstavku 3. člena, saj 2. člen Zakon o varstvu pred diskriminacijo izrecno zagotavlja varstvo pred diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine na področju povezanih s socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in socialnimi ugodnostmi. Zagovornik je ocenil, da gre za neposredno obliko diskriminacije posameznikov, v tem primeru vrhunskih športnikov invalidov, ki so prejeli medaljo na svetovnih prvenstvih v paraolimpijskih disciplinah, saj so prikrajšani pri pravici do dodatka k pokojnini. Pri tem vprašanju je potrebno upoštevati tudi mednarodno konvencijo o pravicah ljudi z invalidnostmi, s katero se je Slovenija kot podpisnica konvencije zavezala, da bo sprejela ustrezne ukrepe za spodbujanje in uveljavljanje najširšega možnega sodelovanja ljudi z invalidnostmi v športnih dejavnostih ter njihove enake obravnave na vseh ravneh športnega tekmovanja. Da gre za neenako obravnavo posameznikov, je razsodilo tudi Vrhovno sodišče, saj je v reviziji postopka zoper sodbo Upravnega sodišča o tem vprašanju ugodilo pritožniku in vrnilo odločanje o pravici do dodatka k pokojnini za vrhunske športnike na ministrstvo, pristojno za šport. Vrhovno sodišče je razsodilo, da se morajo športni dosežki športnikov invalidov iz svetovnih prvenstev v paraolimpijskih disciplinah prav tako upoštevati pri odločitvi o dodatku k pokojnini za vrhunske športnike. Z našim predlogom novele zakona torej upoštevamo oceno diskriminatornosti zakona in sodbo Vrhovnega sodišča. S sprejetjem novele bomo tako jasno zapisali zakonsko določilo, da so do dodatka za pokojnino upravičeni tudi športniki invalidi, ki so prejeli medalje na svetovnih prvenstvih paraolimpijskih disciplin in svetovnih prvenstev gluhonemih.

Zahvaljujem se za vašo pozornost, pa upam, da boste podprli predlagane spremembe zakona, saj šport daje Sloveniji izredno veliko. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost, šport oziroma državni sekretar, Marjan Dolinšek? Ja.

Izvolite, imate besedo.

Hvala. Lep pozdrav vsem prisotnim.

V zvezi s predlogom dopolnitve zakona, ki ga je dne 22. marca 2021 v Državnem zboru dano v obravnavo in sprejem predložila skupina poslank in poslancev, je Vlada Republike Slovenije pripravila mnenje, ki je priloženo, zato na tem mestu samo nekaj osnovnih poudarkov. Na podlagi 9. člena predmetnega zakona Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vodi in vzdržuje evidenco upravičencev do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju, evidenca je javna in objavljena na spletni strani ministrstva. Na podlagi prejete ocene diskriminatornosti je ministrstvo opravilo analizo upravičencev do dodatka po kriterijih iz 3. člena zakona z namenom, da ugotovi, ali je bil krog upravičencev do dodatka k pokojnini ustrezno določen. Ministrstvo je ugotovilo, da je bilo v evidenci na dan 1. januarja 2021 evidentiranih 58 upravičencev. Iz evidence izhaja, da po veljavnih določbah zakona dodatek k pokojnini že prejema 21 športnikov, ki so dobitniki paraolimpijske medalje ali medalje z olimpijade gluhih, kar znaša 36,2 % vseh prejemnikov dodatka k pokojnini. Delež športnikov, ki so registrirani v športnih panogah športa invalidov, pa je na dan 2. februar 2021 znašal 0,32 % vseh registriranih športnikov v Republiki Sloveniji. V evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov, ki jo na podlagi Zakona o športu vodi Olimpijski komite – Združenje športnih zvez, je bilo na dan 2. februar 2021 evidentiranih 74 tisoč 579 registriranih športnikov, od tega 243 športnikov v športnih panogah športa invalidov. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je bilo sprva ocenjeno, da je krog upravičencev do dodatka k pokojnini ustrezno določen glede na sistem in organizacijo športa na mednarodni ravni. Iz evidence je razvidno, da prejemata dodatek k pokojnini kot dobitnika medalje na svetovnem prvenstvu v olimpijskih kolektivnih športnih panogah 2 športnika, kot dobitnik medalje v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog pa dodatka ne prejema noben športnik. Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je ministrstvu naložilo, da mora ob izdaji odločbe upoštevati, da dobitnik medalje na svetovnem prvenstvu v športni panogi športa invalidov izpolnjuje kriterije uvrstitve in ranga tekmovanja iz 3. člena zakona, je sprememba zakona v delu, ki ga predlaga predlagatelj, sicer potrebna, vendar ob tem je potrebno opozoriti, da se bo krog upravičencev do dodatka k pokojnini precej razširil. Tako je ministrstvo po izdani oceni diskriminatornosti in zgoraj navedeni sodbi Vrhovnega sodišča prejelo že 12 vlog, v katerih vlagatelji izkazujejo upravičenost do dodatka k pokojnini na podlagi osvojitve medalje na svetovnem prvenstvu v športni panogi športa invalidov. Vlada Republike Slovenije prav tako ugotavlja, da se pri izvajanju določb zakona tudi v povezavi z različnimi sodnimi odločitvami, sodbami pojavlja vedno več dilem. Nejasno je določeno razmerje med 4., 5., 6. in 7. členom, prav tako ni jasno določeno, ali je do dodatka upravičen prejemnik vdovske pokojnine. Ustrezno je potrebno urediti tudi vprašanje vodenja in vzdrževanja evidenc.

Na podlagi navedenega Vlada Republike Slovenije predlogu zakona nasprotuje, saj ocenjuje, da je potrebno problematiko priznanja pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa celovito urediti in ustrezno spremeniti in dopolniti tudi ostale določbe zakona, kar bo upoštevano v novem predlogu sprememb in dopolnitev, ki jih bo pripravila Vlada Republike Slovenije. Toliko za začetek.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog zakona z vidika svojih pristojnosti in nanj nismo imeli pripomb.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Je z nami Branimir Štrukelj? Ne.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odpiram razpravo o 1. členu. V okviru razprave pri tem členu in v skladu s parlamentarno prakso bom dala najprej besedo vabljenim na sejo. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete inštitucijo, v imenu katere prihajate. Želi kdo razpravljati?

Ja, gospod Lobnik, izvolite.

Spoštovana gospa predsednica odbora, gospa Dimic, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade in pozdravljeni vsi prisotni. Hvala za vabilo, hvala za besedo, hvala za priložnost, da danes govorimo o pomembnih vprašanjih, povezanih z enako obravnavo ljudi z različnimi invalidnostmi, v tem primeru na področju športa in športnih dosežkov.

V primeru Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa gre za primeren in dobrodošel odziv zakonodajalca na zagovornikovo oceno o diskriminatornosti meril iz veljavnega Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Ta merila opredeljuje 1. alineja prvega odstavka 3. člena, ki ureja priznanje in pravico dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zagovornik je primer obravnaval na podlagi 38. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo, kjer je novembra 2020 prejel pobudo športnikov invalidov, jo obravnaval in ocenil, da so navedena merila neposredno diskriminatorna zaradi njihove invalidnosti, ker namreč ne omogočajo pravice pridobitve do dodatka k pokojnini v primeru osvojenih medalj na svetovnih prvenstvih v paraolimpijskih športih. O izdani oceni je najprej obvestil resorno ministrstvo ter Državni zbor in jima priporočil, naj pristopita k procesu spremembe zakonodaje in tako odpravita sistemsko diskriminacijo v zakonodaji, da bo ta med upravičence do ugodnosti pridobitve dodatka k pokojnini vključevala tudi vrhunske športnike, dobitnike medalj s svetovnih prvenstev v paraolimpijskih kolektivnih in individualnih športnih panogah oziroma disciplinah. Pri zagovorniku smo se prejšnji teden seznanili tudi z informacijo, ki je bila podana na seji pristojne komisije Državnega sveta, in zato pripravili še eno dopolnilno oceno diskriminatornosti tega zakona. Izdali smo jo 10. junija letos in ocenili, da gre za diskriminacijo tudi v primeru izključevanja vrhunskih gluhih športnikov invalidov od upravičenosti do dodatka za pokojnino. Vrhunski gluhi športniki invalidi, dobitniki medalj s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali disciplinah gluhih športnikov, olimpijskih v smislu disciplin, zastopanih na olimpijadah gluhih, so po naši oceni v bistveno dejanskih in pravnih prvinah v primerljivem položaju kot ostali vrhunski športniki. Veljavna ureditev, ki jih spregleda, zato predstavlja neupravičeno neposredno diskriminacijo zaradi njihove invalidnosti. Ti vrhunski gluhi športniki so namreč neupravičeno prikrajšani pri pravici do dodatka k pokojnini. Zato smo Ministrstvu za šolstvo priporočili, naj tudi to nepravilnost čim prej odpravi. K Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa je predlagatelj zakona 10. 6. vložil amandma k 1. členu, s tem se je odzval na zagovornikovo oceno diskriminatornosti. Sprejetje tega amandmaja bi odpravilo tudi diskriminacijo gluhih vrhunskih športnikov, dobitnikov medalj s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih in individualnih športnih panogah oziroma disciplinah gluhih športnikov.

Sklepno ugotavljamo, da predlog novele zakona in omenjeni amandma sledita priporočilom zagovornika in odpravljata diskriminacijo vrhunskih športnikov z invalidnostmi. Zato priporočamo in podpiramo predlagano rešitev v navedenem zakonu, ki ljudem z invalidnostmi za delo in izjemne dosežke na področju športa priznava enake ugodnosti, kot gredo ostalim drugim vrhunskim športnikom.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo razpravljati od vabljenih? Vidim, da ne. Sedaj dajem besedo še članicam in članom odbora. Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati? Tudi ne. Se pravi, da zaključujem razpravo oziroma dajem na glasovanje amandma k prvemu… / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno, ja, Tomaž Lisec.

Ja, hvala spoštovana predsednica.

V imenu Poslanske skupine SDS prosim za 15 minut premora pred odločanjem o amandmaju in o samih členih zakona.

Hvala.