Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenja 24. Nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta z Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na odločitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 19. JULIJ. Gradivo k TEJ točki smo prejeli od vlade 14. julija na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vladi v zadevah Evropske unije. Naprošam ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, da nam predstav izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju Sveta. Spoštovani minister, beseda je vaša.

Hvala lepa spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. Prvič bi se rad zahvalil za to, da smo bili fleksibilni pri določitvi tega današnje, te današnje seje. Ravno včeraj zvečer smo prileteli iz Bruslja, kjer so predstavljali prioritete predsedovanja na treh odborih, torej odbor za kmetijstvo,ribištvo in okolje z vidika, torej našega kmetijskega dela in sem bil od ponedeljka do včeraj ves čas v Bruslju in včeraj popoldne smo pa imeli še eno zelo zanimivo recimo temu skorajda zaslišanje na preiskovalnem odboru ANVI, to je odbor evropskega parlamenta, ki govori o zaščiti živali v prevozu v tranzitu in je bila kar pestra razprava.

Torej drugi teden imamo prvo sejo sveta kot slovensko predsedstvo sveta agrefish v Bruslju. Na tej seji bomo seveda najprej predstavili kot je običajna praksa prednosti pardon prioritete predsedovanja predsedujoče države. Naj omenim, da smo skupaj s triom Portugalske in Nemčije pripravljali te prioritete tega celotnega leta in pol. Mi smo tretja država zadnja država v tem triu in zato bomo tudi nadaljevali oziroma poskušali tudi zaključiti nekatere aktivnosti iz tega tria.

Pa vendarle mi dovolite nekaj misli. Zagotovo bo ena ključnih prioritet našega predsedovanja zaključek zakonodajnega paketa za skupno kmetijsko politiko. Mi smo mislim da lahko vsi tudi sam osebno zelo pozdravljam, da je bilo konec junija torej še pri Portugalskem predsedstvu sklenjen politični konsenz med evropskih torej med svetom, parlamentom in komisiji glede skupne kmetijske politike novega programskega obdobja pa ne veseli samo za to, ker vemo, da nam je s tem prihranjeno mnogo bi rekel truda v tem pogajalskem procesu, ampak predvsem za to, ker kmetijstvo v Evropi rabi neko predvidljivost in predvidljivost pomeni, da čim prej moramo zaključiti te zakonodajne predloge in torej ta predlog je bil zaključen.

Nas kot predsedujočo državo v tem trenutku torej na podlagi tega dogovora, tega konsenza čakajo praktično vsi zakonodajni predlogi. Torej tri uredbe, uredbe o skupni ureditvi trga, horizontalna uredba pa o strateških načrtih. Naj omenim, da v tem delu že izjemno intenzivno delamo in morda bomo že do konca tega meseca imeli vse te tri uredbe usklajene z vsemi treti, torej ravno tako s svetom, torej med državami članicami, komisijo in parlamentom in nekako računamo, da bi morda že na oktobrski seji parlament tudi potrjeval te uredbe, kar zopet pomeni eno tako veliko predvidljivo za države članice.

Nenazadnje moramo države članice do konca tega leta poslati na evropsko komisijo že strateške načrte. Mimogrede strateške načrte imamo tudi mi že v javni razpravi od prejšnjega petka. Prej se ni dalo, ker še ni bilo političnega dogovora in glede na časovnico je javna razprava mesec in pol, ker potem moramo še seveda z vsemi deležniki uskladiti, narediti celovito presojo vplivov na okolje, pripeljati medresorsko usklajevanje čez vlado in do novega leta poslati komisiji.

Torej to je zagotovo ena naša tista prava prioriteta, druga bom skočil na drugo področje ne iz samega kmetijstva, druga izjemno pomembna naloga našega predsedovanja bo seveda v drugi polovici leta vsakič na dnevnem redu določitev kvot za ribolovne možnosti, določitev torej največjega dovoljenega ulova, ribolovne možnosti, kvote, ribolovni napor v različnih delih morja ali pa v različnih ja v različnih delih morja je logika nekoliko drugačna, če govorimo o Severnem morju, Baltskem morju, Atlantskem oceanu, se najprej določa celoten ribolovni možen ulov in se potem določajo kvote. Zdaj po novem tudi z Združenim kraljestvom, Norveško, potem sporazumi z Mauriciusom in tako naprej in skratka ta del nas čaka. V Sredozemskem in Črnem morju pa govorimo o ribolovnem naporu, torej koliko ribolovnega napora lahko posamezne države usmerijo ali pa koliko dni lahko lovijo v teh morjih.

Tukaj je tradicionalno so ta pogajanja dolga, tudi težka in decembrski svet je praviloma namenjen temu delu, temu ribolovnemu delu in potrjevanju teh kvot, doseženih dogovorov in kompromisov in ta decembrska seja sveta praviloma traja res celo noč. Še nikoli se ni zaključila pred tretjo uro zjutraj, ker se na koncu res pogajamo praktično za vsako ribo. P malo za šalo in malo za res, če govorimo o Baltiku in govorimo o Zahodni Trski, to je riba, ki j praktično izlovljena in je morje praktično prazno, države bi pa še vedno rade velike kvote, ki jih ni. Enostavno jih in, malo včasih rečemo, imamo dve ribi pa 17 čolnov, zdaj se pa zmenimo, kako bomo to kvoto razdelili. Res jih ni. Ta zahodna trska je praktično, pardon, ja ta trska je praktično izlovljena in po nekih študijah celo govorijo, da če pet let ne ulavlamo nobene bo še vedno v ogroženem stadiju ta. Skratka je to izjemno naporno, na drugi strani pa imamo seveda pritiske držav članic z ribolovnimi flotami, na drugi strani, kjer je potrebno poskrbeti tudi za njihov gospodarski del, za socialni del in torej je ta zadeva zelo taka zanimiva.

Tretje zelo zanimivo področje, ki ga bomo pokrivali, skačem na tretje področje, je področje gozdarstva. Tukaj vsi pričakujemo, težko pričakujemo predlog Evropske komisije glede strategije, evropske strategije za gozdove. Tukaj se bojimo, večina držav članic z veliko gozdnatostjo, torej Švedska, Finska, Slovenija in tako naprej, da bo ta strategija predvsem dala v ospredje socialni in ekološki vidik, okoljski vidik. Vemo pa, da v teh državah, kjer imamo zrele gozdove, med njimi torej tudi Republika Slovenija takšen način upravljanja z gozdovi vendarle predstavlja eno tveganje.

Vsi si želimo, da bi gozdovi dolgoročno bili del prostora za pomor ogljika. V kolikor pa v teh starih gozdovih ne bomo opravljati tudi gospodarske funkcije, torej tudi sečnje, jih pomlajevali in tako naprej pa celo tvegamo, da bodo gozdovi postali vir izpustov ogljika. Skratka zato bomo zelo, zelo z nestrpnostjo pričakujemo to EU strategijo za gozdove. Po prvih informacijah je bila obljubljena že za včeraj. Včeraj ni bila objavljena, mi smo mislili, da bomo že v ponedeljek o tej strategiji govorili na svetu, ampak kot kaže, bo objavljena prepozno in zato države članice ne bodo v tem delu verjetno še pripravljene na kakšno razpravo. Tudi komisija ne želi po naših informacijah še predstavljati EU strategije za gozdove, ampak OK, pustimo, to je čisto tehnikalija za zasedanja posameznih naših sej, ampak vsekakor bo ta EU strategija zelo pomembna. Tudi na to temo se države, smo že države članice v ko smo govorili o tej strategiji konec lanskega leta že sprejela nekaj izhodišča, jih naslovila na komisijo in poudarila ta pomen, torej tudi tega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Še vedno govorimo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi.

No naslednje področje, ki je zelo pomembno v času našega predsedovanja in bomo tudi naslovili, upam, da bo korona omogočila tudi s fizičnimi dogodki, in sicer govorimo o dolgoročni viziji za podeželska območja v tem delu bi vendarle poudaril tri ključne vidike te vizije za podeželska območja.

Eno je izboljšanje komunikacije med podeželskimi in torej med regionalnim in neregionalnim delom. O tem bomo govorili na neformalnem srečanju ministrov v septembru, od 5. do 7. septembra, v kolikor, še enkrat poudarjam in tudi upam in želim, da bo epidemiološka slika to omogočala.

Potem naslednji pomembni dogodek, ki ga bomo imeli in bomo naslavljali tudi s fizičnim dogodkom v Republiki Sloveniji je digitalizacija in modernizacija slovenskega, evropskega podeželja, se opravičujem, včasih moramo malo preklopiti na evropsko dimenzijo, in v tem delu skupaj z evropskim poslancem Francem Bogovičem pripravljamo 1. oktobra dogodek v Krškem na temo pametnih vasi.

No, tretji dogodek je pa dogodek, ki ga bomo delali ob robu sejma Agre, kmetijsko živilskega sejma konec avgusta, je tudi neko tako neformalno srečanje kmetijskih ministrov s poudarkom bolj na tem balkanskem področju, ker vemo, da v 14 dneh ministri ne bodo prihajali v Slovenijo na neformalna srečanja iz cele Evrope. Torej bomo na Agre vabili sosednje države in ta balkanski del, torej bolj države recimo temu zahodnega Balkana . Tema bo pa vlog žensk na podeželju. To temo naslavljamo iz več vzornih kotov, tako z vidika socialnega vidika kot tudi z vidika razvoja družinskih kmetij, ki postaja pomemben temelj kmetijstva v Evropi, in seveda za družinsko kmetijstvo sta potrebna oba spola in zato je potrebno tudi podeželski prostor temu primerno opolnomočiti oziroma pripraviti za to, da bodo lahko vse generacije obeh spolov kvalitetno živele tudi na podeželskih območjih. To je mislim da zelo pomembno področje.

No na tokratni seji Sveta bomo že govorili tudi o akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo. Mislim, da tukaj v tem delu smo že mislim da lahko naredimo prvi oziroma se že lahko predvidevamo, da se bomo v ponedeljek lahko pohvalili že s prvim uspehom slovenskega predsedstva in z vso ekipo, ki dela na tem delu tudi tehničnem delu, in sicer govorili bomo o akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo. Ta akcijski načrt za ekološko kmetijstvo predvideva predvsem povečanje vlaganj, povečanje ekološkega kmetijstva, predvsem tudi uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, torej več povpraševanja po ekoloških izdelkih na eni strani, na drugi strani tudi povečana pridelava, potem želimo si izmenjati mnenja prakse, kajti nekatere države v Evropski uniji so tukaj zelo napredne. Konkretno sosednja Avstrija, ima že sedaj 25% površin pod ekološkim kmetijstvom, Republika Slovenija ne rabi svojimi 10% zardevat, ker smo še vedno nad evropskim podprečjem, nismo najboljši drži, nismo pa daleč od tega, da bi bili najslabši, ker imamo nekatere države , ki so še bistveno slabše od nas. Seveda povprečje je pod nami, pod 10% in tukaj želimo tudi izmenjati ta stališča.

No in ta akcijski načrt za ekološko kmetijstvo sem danes zjutraj že prejel informacijo, da ga države članice podpirajo in ga bomo zato lahko v ponedeljek, kot kaže sprejeli mnenje, stališče, usklajeno stališče Sveta. Torej vseh držav članic, da ne bo zgolj usklajeno stališče predsedstva, ampak bo, je to zelo pomemben korak v tej smeri.

Zdaj jaz mislim, da so to ključne zadeve v tem našemu delu. Kar se tiče samega predsedovanja, če bo seveda še, ukvarjali se bomo ja seveda na fito področju, na veterinarskem področju se bomo seveda ukvarjali tudi s temi mednarodnimi trgovinskimi, mednarodnimi sporazumi, j tudi glede prevoza rastlin in živali predvsem z vidika preprečevanja vnosa karantenskih bolezni in škodljivcev.

To je mislim da zelo pomemben korak v tej smeri, tudi morda poenotenje nekatere zakonodaje, zlasti zakonodaje za rabo predatorjev, torej živih organizmov za boj proti rastlinskim škodljivcem. Zelo enostavno pikapolonica vemo, da zelo ali pa ja se prehranjuje z ušmi rastlinskimi, kar pomeni, da zmanjšuje njihovo populacijo in tukaj si želimo poenostavitve zakonodaje, predvsem poenotenje zakonodaje, tudi v duhu strategije od vil do vilic ko govori, da moramo razpoloviti količino fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030.

Torej tudi v tem delu mislim, da bodo tekle te aktivnosti. Ravno tako pri prenosu bolezni živali, kot je afriška prašičja kuga želimo nasloviti to vprašanje, predvsem z izmenjavo mnenj, zato da bomo lahko te bolezni oziroma širjenje te bolezni preprečevali.

Morda če bo še kakšno vprašanje z veseljem še kaj pojasnim, tako da ne bi več govoril o tej točki dnevnega reda, o predstavitvi predsedovanju oziroma prioritet predsedovanja.

O drugi točki, sklepi sveta o akcijskem načrtu za ekološko pridelavo sem ravno tako že omenil.

Tretja točka je zelo pomembna, je trgovina in s trgovino povezana kmetijska vprašanja. V tem delu gre za tradicionalne točke na julijskem zasedanju in ravno tako nas čaka še eno do konca leto predvidoma v oktobru oziroma novembru, kjer poroča predvsem komisija o mednarodnih sporazumih. Vemo, da naš kmetijski argifish svet ministrov ni tisti, ki govori o mednarodnih sporazumih. Govorimo o Merkusurju, govorimo o drugih državah, Novi Zelandiji, Avstraliji, ja ne nazadnje tudi Združenem kraljestvu po Brexitu, zato je odgovoren drug odbor ampak vendarle ga naš odbor obravnava z vidika kmetijstva, kajti vsak takšen sporazum pomeni tudi možnost oziroma bo nedvomno vplivalo tudi na evropsko kmetijstvo.

Prihaja hrana na evropske police od tistih držav, ki imajo bistveno nižje standarde. Mi govorimo tudi o preprečevanju deforestacije, torej uničevanja svetovnih gozdov. Evropska unija je na nek način s svojim uvozom surovine, soje in tako naprej sokriva za nekje 10% svetovne deforestacije, za uničevanje teh gozdov, ker po drugi strani pa vemo, da Evropska unija mora biti aktivna v teh mednarodnih sporazumih, če želi ohraniti to svojo vodilno vlogo ne samo na področju hrane, tudi sicer na področju ekonomike, svetovne ekonomike. V končni fazi Merkosur sporazum se dotika skoraj 800 milijonov ljudi in to je pomemben sporazum, ki ga tudi Evropa na nek način potrebuje.

Opozarjamo pa kmetijski ministri na pazljivost, na presojo glede kot sem že dejal konkurenčnosti evropskega kmetijstva, kajti evropsko kmetijstvo, tudi v novem programskem obdobju bo imel visoke ekološke standarde, visoke socialne standarde, ki jih bodo morali vsi izpolnjevati. Na drugi strani pa bodo dobili verjetno nekatere prehranske izdelke, ki so pridelani pod bistveno nižjimi standardi in s tem verjetno tudi nižjimi cenami.

Skratka ta debata ta tema je tradicionalna na julijskem svetu in še do konca leta verjetno na oktobrskem svetu, kjer potem tudi kmetijski ministri razmišljamo ravni in razglabljamo ravno o teh temah. Po drugi strani pa to vedno je potrebno te mednarodne sporazume jemati tudi iz drugega zornega kota. Evropa je kot smo že dejali uvoznik surovin pa izvoznik hrane, torej prehranskih izdelkov, torej izdelkov z dano vrednostjo. Tudi v tem delu ima pomembno vlogo na svetovnem merilu in vsak takšen sporazum in vsako omejevanju uvoza lahko pomeni tudi omejevanju izvoza ker na drugi strani pa pomeni lahko tudi težavo za nekatere za evropsko živilsko predelovalno industrijo ali pa celotno kmetijstvo.

No, potem gremo še pod točko Razno. Zelo pomembna točka razno je evropska državljanska pobuda »Končajmo dobo kletk«. Tukaj bo komisija poročala o aktivnosti, ki jih bo izvedla za to, da bi , ki jih bo izvedla na podlagi te državljanske pobude, ki je bila podana. Tukaj mislim, da se vsi ministri strinjamo, da je pobuda smiselna, da je pobuda smela. Nenazadnje mislim, da tudi nekatere države članice tudi Slovenija tudi podpiramo nekatere druge pobude. Zdaj v tem trenutku kot predsedujoča država smo seveda pri teh pobudah zadržati, ker predvsem vodimo in ne dajemo komentarjev, ne dajemo pobud, ampak vodimo sejo Sveta pa vendarle v teh neformalnih pogovorih in na tehničnem nivoju pa aktivno sodelujemo tudi pri ostalih aktivnosti. Nenazadnje Nemčija in Nizozemska sta podali na junijski seji sveta pobudo, da bi prepovedali prevoz živih živali na morju zaradi zagotavljanja ali pa nezagotavljanja dobrobiti pri prevozu živih živali na morju.

Ravno včeraj sem imel na tem preiskovalnem odboru anit evropskega parlamenta, razpravo o prevozu živali tudi po cestnem prometu, po cestah, kjer menimo, da Slovenija ne rabi mislim ni ravno, imamo seveda rezerve za izboljšanje, smo pa verjetno precej boljši kot marsikatera država. Imamo mobilno enoto, imamo eno redkih počivališč v Kopru, ki imamo počivališče za živali, torej morajo iti živali v počivališče pred vkrcanjem na ladjo.

Mimogrede lahko povem, da je uprava za varno hrano prepovedala vkrcanje živali na eno ladjo kljub izjemnim pritiskom ladjarja Luke Koper in tako naprej zaradi nezmožnosti zagotavljanja dobrobiti živali na tej ladji. Torej je prav prepovedala ne vem mislim, da si to vsi predstavljamo, kaj to pomeni glede teh pritiskov, zato menimo, da v tem delu nismo bi lahko bili boljši, daleč pa tega, da smo najslabši. Ampak zelo intenzivno teče ta razprava glede dobrobiti živali. Nenazadnje tudi zdaj bomo imeli med a o be točkami kot kaže. Danes je še zadnji dan za te a o b točke na Svetu bomo govorili tudi o prepovedi usmrtitve enodnevnih moških piščancev pri perutninarstvu in tako naprej.

Potem bomo govorili, mislim, da bo dala Avstrija pobudo za boljšo dobrobit živali za rejo puranov. Torej v tej smeri mislim, da Evropska unija res postavlja visoke standarde v tej zgodbi dobrobiti živali.

Imeli pa bodo tudi, da ne pozabim delovno kosilo skupaj z ameriškim sekretarjem, zdaj mi je pa priimek ušel, … ja Vilsakom, z ameriškim sekretarjem za kmetijstvo, ko bomo govorili predvsem o izzivih podnebnih sprememb, trajnostne pridelave hrane. Sicer bo to delovno kosilo bo ameriški predsednik bo preko AVK-ja z nami, torej ne bo fizično prisoten, ampak kmetijski ministri bomo imeli v tem delu bomo to razpravo vodili.

No in s tem mislim, da lahko zaključimo ta enodnevni svet, ki bo v ponedeljek v Bruslju in mislim, da tokrat kot sem že dejal bo enodnevni svet. Če bi imeli še kakšno gozdarsko strategijo, bi pa verjetno morali že podaljšati na dvodnevno zasedanje, ampak kot kaže je nekako dnevni red takšen, kot ste ga v grobem tudi vi dobili že v pripravi na današnjo zasedanje tega odbora. Hvala.

Spoštovani minister, hvala vam. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil spoštovani poslanec Nik Prebil.

Hvala lepa predsednik. Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni. Minister, hvala za to izčrpno pojasnilo. Sem imel skoraj občutek, da boste vse povedali, kar boste tam na svetu tudi poudaril, ampak saj prav je tako, da so te obrazložitve izčrpne, ker velikokrat jamramo, da niso, tako da hvala za to.

Jaz bom res hiter no, ker se mi mudi še na Kolegij. Dve stvari ste izpostavil, ki so zame pomembne. Prvo je ta trgovinski sporazum z Merkosurjem. To vsi vemo, da sta Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj, štiri države. Ta sporazum je 20 let se pacal, sporazum po vašem mnenju sicer pomemben, po mojem zelo slab predvsem za države članice Evropske unije, saj poseg v evropsko kmetijstvo in to močno. Mi namreč temu ne moremo konkurirat, nikakor ne, poleg tega smo na prejšnji seji govorili o povečanju ekološkega kmetovanja, kjer je cena še višja in enostavno te konkurence ne mislim nemogoče je to sodelovati tako, da v bistvu glede na to, da jaz vem, da se ratifikacija in vse ostalo stoji zaradi nasprotovanj kar nekaj držav članic me zanima, kje tukaj smo. Druga stvar, ki bi pa na njo opozoril pa ste tudi omenil pa je ribištvo. Mi se tako kot v Sloveniji kot celotna Evropska unija ne zavedamo pač res hudega problema pretiranega izkoriščanja morja. Morje je v nekaterih delih tako izkoriščeno, da pravzaprav niti tega morskega dna, ki je obstajalo in združevalo neko morsko floro ni več. Ta ribolov z globokimi mrežami pač res uničuje morje do te mere, ker pač ne vem koliko zadev poznate, ampak morje vsrka 90% CO2, gozdovi so sicer prav, da jih varujemo in moramo jih varovati ampak pljunek humorja proti temu, kar vsrka morje in takšna vrsta ribolova sprošča ta zadržan CO2 nazaj v ozračje, tako da jaz bi si res želel minister tudi, da mi kot Slovenija kot Evropska unija naredimo nek bolj odločen korak k temu in če kje bi verjetn pri področju ribištva suverenost morali prenesti državne članice v celoti na Evropsko unijo.

Iz vidika da bi se lahko dogovorili kje je meja, tako kot ste rekli, da se pogovarjate skoraj za vsako ribo, čeprav teh rib več ni, ampak da se pač jasno reče, kje je meja in kje se pač moramo ustaviti, ker človek kljub najbolj inteligentni vrsti na planetu imam občutek včasih, kot da je najbolj neumna, ker uničuje svoj prostor za življenje, zato druge vrste pač ne počnejo. Tako d tukaj si želi, da tudi Slovenija je ena bolj ekoloških bolj zelenih držav. Tisti, ki razumejo kmetijstvo opozori na te stvari in predvsem tudi pač da na mizi neke rešitve, ki bi omogočale, da ne samo Evropa ampak seveda Evropa kot globalni partner potem lahko vpliva tudi na tiste države, ki pač imajo tega največ, da pač se s tem preneha oziroma vsaj v potrebni meri omeji. Hvala.

Ja, hvala kolegu Niku Prebilu. Besedo ima poslanka gospa Tomić.

Hvala za besedo. Vse lepo pozdravljam, tudi vas spoštovani minister. Ja dejstvo je in se ga moramo zavedati, da je Evropska unija največji trgovinski partner globalno in zato je zelo odvisno, kakšne standarde si postavi Evropska unija.

Tako da jaz bi vam položila na srce, da bi mogoče bilo vendarle modro na nivoju Evropske unije v okviru predsedovanja vendarle sprejeti standarde, da Evropska unija se odreče vsem izdelkom, ki so izdelani na ekološko sporen način z otroškim in suženjskim delom, kajti ta tekma za čim cenejšimi proizvodi povzroča grozljive neenakosti in če bi Evropska unija kot veliki partner pač sprejela ta standard, bi pripomogla veliko k globalni ustavitvi segrevanja planeta kakor tudi izkoriščanju najšibkejših.

Zdaj meni se lepo sliši dobrobit živali in vse to, tako da ja vi ste se pa dotaknili Luke Koper in takrat seveda na ladjo se niso vkrcali, vendar so tisti, ki skrbijo za dobrobit živali zagnali vik in krik, kajti te živali so bile dolgo, dolgo časa tam v Luki in kolikor smo slišali, ni bilo najbolje poskrbljeno za njih in so obstale, obtičale, saj nismo vedeli ali grejo naprej ali nazaj ali v klavnice ali na kmetije.

Skratka, druga stvar na katero glede dobrobiti živali so opozarjali na tem odboru smo tudi, ne na tem, na Odboru za kmetijstvo, pardon obravnavali pa je prevoz živali in mejni prehodi. Naj vas spomnim, mi smo Shengen in ko stojijo tovornjaki z živimi živalmi na žgočem soncu pri 45 stopinjah, noter pa vprašanje, jih je 50, 60 so že lokalni prebivalci tam pri Brežicah nosili vedra vode tem živalim. Tako da podpiram omejitev oziroma popolno prepoved prevoza živali kajti čim krajša pot od vil do vilic je zelo pomembna in tudi kot piše v dokumentih tukaj, ki ste nam jih dali, Evropska unija tudi pričakuje kvaliteto izdelkov, ki pa nikakor niso na podlagi mučenih živali, kajti veste kako potem dobimo vase ves ta negativni adrenalin.

Tako da Avstrija, ki je zelo ekološko osveščena predlaga ta zahteve glede reje puranov kar je dobro in je vredno prisluhniti. Omenili ste tudi usmrtitev enodnevnih moških piščancev. Ne gre ravno za usmrtitev, gre za mletje in to je res nedopustno in to je treba dejansko ustaviti. Na to smo že skušali opozarjat, vendar sem vam hvaležna, da ste končno izkoristili to priložnost in mislim, da jo bomo izkoristili v okviru predsedovanja, da bomo to.

Tudi deforestizacija, v tej tekmi do dna po profitih se nam dogaja globalna ekološka katastrofa in glejte na eni strani imamo suše neznosne, imamo toče in to je vse posledica izseka med drugim tudi kot je kolega Prebil omenil teh uničevanja oceanov, po drugi strani pa požiganje celih amazonskih gozdov. Govorim o Braziliji, kjer zavoljo govedoreje, ki pa povzroča še večji izpust toplogrednih plinov posekajo oziroma požgejo na stotine hektarjev gozda, ki so pljuča celega planeta.

Tako da mislim, da ko govorimo o trgovinskih embargih bi morali raje razmišljati v tej smeri komu dati embargo na podlagi uničevanja okolja kot pa uporabljati embargo kot politični pritisk. Jaz intimno odločno nasprotujem embargu državam za to, da bi se izvajal političen pritisk, kajti ne doseže se namena nikoli se ne doseže namena. Oblast ostane ista, ljudstvo pa trpi. Izključno samo ljudstvo.

Rusi so dovolj veliki sicer d so postali dovolj samooskrbni in je bolj naše kmetijstvo trpelo zaradi embarga kot pa rusko. Mi smo bili velik izvoznik sadja v Rusijo in še marsičesa in tukaj bi morali biti bolj produktivni ko se tiče naših interesov. Če pa je primer Kube ali pa Venezuele nič se ni spremenilo, samo ljudstvo živi mizerno zaradi ravno embarga. Pač to je moje osebno mnenje in si ga dovolim tukaj izreči.

Vloga žensk na podeželju tudi pozdravljam, čeprav verjetno še v celi Evropski uniji še zdaleč ni položaj kmečkih žensk tako slab kot pri nas. Pri nas vemo, da so najbolj revne upokojenke na kmetijah in to ni prav, kajti celo življenje so skrbele za kmetijo, potem pa če ne bi imeli mladih, ki prevzemajo bi verjetno težko preživeli.

Dvojna merila glede embargov tudi bom omenila. Turčija zelo debelo trguje z ribo in z zelenjavo in brez problema na drugi strani pa dajemo politične embarge prej omenjenim državam ne glede na to, da pobijajo Kurde in ne glede na to, da so posegli v ozemlje zahodne Sahare. Mi vemo, da 43 let ljudstvo zahodne Sahare čaka za največjim zidom, ki mu rečejo volov sein zid sramote. Poglejte si to, izgnani so v Saharo iz svojega ozemlja, med tem, ko Turčija trguje z njihovimi. Tako da jaz bi vas samo opozorila, da Evropa tukaj mora malo več pravičnosti pokazati.

Ribištvo, ja ti ogromni poboji, veliki poboji tun ali pa tjulnov so kar hudi zato ker vidimo cela krvava morja in tako naprej, po drugi strani pa smo že pred kratkim omenjali na seji plastika. Vsa plastika pristane v morju in ta se zapleta in mi posledično jemo plastiko, ker se spremeni v mikro plastiko in ko mislimo, da jemo ribo in jo tudi drago plačamo, ker je riba pač velja za kvalitetno hrano vase dobimo ogromno mikro plastike posledice so kar težke bolezni, tako da v oceanu atlantskem plava kontinent plastike, ki se je zbral in tudi to bi lahko Slovenija med predsedovanjem naslovila, tako da ja, toliko o meni z moje strani.

Skratka jaz se vam zahvaljujem za to poročilo in tudi prišla bom na Agro, da vidim kako stvari grejo. Vedno vidimo, da so slovenski kmetje grejo naprej, vendar vas bom eno stvar tudi še morala opozoriti in to je poleg podnebnih sprememb, ki jih ves čas naslavljamo samooskrba se začne pri semenih in mi smo prodali Semenarno in Ptuj, semenarno v bistvu ni več de facto v naših. Različni ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom vpijejo in kričijo, da brez semen ni pridelka in mi, če bomo nespametni bomo izgubili semenske banke in avtohtona slovenska ali pa tudi posledično evropska semena n tukaj moramo resno, resno se zamisliti in postati bolj zaščitniški do našega kmeta seveda in do naše osnove za preživetje na tem planetu. Hvala.

Hvala kolegici Tomić. Besedo ima še gospod poslanec Černigoj. Opozarjam pa na časovno omejitev glede na sejo Državnega zbora. Hvala.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister. Najprej bi se tudi jaz rad zahvalil za vaše izčrpno poročilo pa še tudi vaše izčrpna izhodišča, ki ste jih poslali nam v gradivu. Res, moram reči, da sem kar zadovoljen in če bo nekako vse to, kar je tukaj zapisano in kar ste vi rekli se tudi vsaj polovica udejanjila mislim, da smo na dobri poti.

Jaz bi res pohvalil tudi nekako udeležbo vseh vas pa tudi vseh prejšnjih ministrov na sejmu Agra. Lahko tudi z veseljem povem, da je Nova Slovenija – krščanski demokrati smo redni gostje na Agru in se bomo tudi letos Agre tudi udeležili. Imam, če pa grem zdaj po vrsti, kot ste imeli predstavitev bi rd izpostavil par točk, pa imam na podlagi tega tudi par vprašanj.

Tukaj smo se seznanili, da v času slovenskega predsedstva pričakujemo tudi objavo zakonodajnega predloga za geografske označbe. Mi se tukaj predvsem, Slovenija se že dolgo časa prizadeva zlasti označevanje porekla mešanica medu. Tukaj imam jaz gospod minister za vas eno direktno in vprašanje. Če sem jaz pravilno seznanjen, je to odločevanje v preteklosti v Evropske parlamentu že potekalo. Na žalost ni bilo sprejeto tako kot si mi želimo. To se pravi ta označevanje ni bilo sprejeto. Kot sem seznanjen je to glasovanje šlo za nekaj glasov, nekaj glasov se je to glasovanje prevesilo v negativno stran, tako da moje vprašanje je tukaj, če me, če boste lahko mi odgovorili seveda, če nimate tega podatka danes v prihodnosti, ali so bili vsi evropski poslanci s strani Slovenije tukaj enotni in če so podprli to označevanje porekla mešanice medu.

Mi vemo, da smo kot Slovenija na tem področju ena prvih držav in tukaj bi bom rekel bil zelo žalosten, če temu ne bi bilo tako, bom rekel. Če tega evropski poslanci v preteklosti niso poenotili, niso ponotranjili oziroma so zavzemali neke parcialne osebnostne stališča, ki pa so škodovala tudi Sloveniji. Tako da tukaj se vm bom zahvalil.

Potem zelo pomembno vprašanje, ki naslednjo, v bistvu Evropska unija se bo na področju veterinarske in fitosanitarnih zadev začela pobolje ukvarjati tudi z novimi škodljivimi organizmi rastlin. Sam sem že kar nekaj držav obiskal v tujini in jaz moram reči, da so nekatere tuje države na tem področju zelo bolj resno pristopili k temu, tudi bolj stroga pravila imajo. Se mi zdi pa, ko enkrat stopiš v Evropsko unijo tega pomisleka Evropa nima. Sploh na tem področju ni nobenega uvidevnega mehanizma in se mi zdi, da na tem področju Evropa sploh ne dela tako kot bi morala. Se pa tukaj vsi zavedamo, kako lahko ena taka rastlina, ki je na novo prinešena v Evropo, ki nima nekega naravnega sovražnika, ki se lahko razplamti čez vse hribe in doline, kako lahko to na kratki, na dolgi rok lahko to škoduje v bistvu celotnemu kontinentu.

Seveda podpiram nekako razvoj ekološkega kmetovanja. Seveda si tudi tukaj želim, da bi državljanke in državljani ne samo v Sloveniji, ampak tudi Evrope znale toliko v bistvu ekološko kmetovanje ceniti predvsem njihove izdelke in bi bile pripravljene v trgovini mogoče tudi kakšen cent več za to plačati.

Zdaj sam pa se zdaj vračam zame na najbolj ključno vprašanje. Seveda je ta projekt od vil do vilic zelo pomemben, ampak Evropska unija je velika in tukaj se pač ne morem strinjati z nekaterimi v tej dvorani, čeprav si mi želimo, da je Evropska unija največji trgovinski partner na svetu. Na žalost temu ni več tako, vsaj po mojem mnenju temu ni več tako. Druge države so prišle v ospredje. Tukaj imam predvsem v mislih Kitajsko. Kitajska je podpisala največji trgovinski sporazum, ko je Evropa spala, spala je Evropa.

In zdaj tukaj bom prebral pa besed, ki ste vi jih zapisali v poročilu. Tudi kar zadeva agroživilske proizvodnje je Evropska unija ključni igralec na globalnih kmetijskih trgih. Tu se strinjam. S sklepanjem trgovinskih sporazumov Evropske unije tudi promovira evropski model kmetijske proizvodnje, ki temelji na visokih EU standardih hrane in okolja ključno z visoko dodano vrednostjo Evropske unije geografskih označb. Mi vemo, da v preteklosti Evropska unija sprejela nekaj trgovinskih sporazumov med Evropo in Kanado, med Evropo in Japonsko. Tukaj bi poudaril še v tem sporazumu je zelo ključno tudi zdravje in potem poleg zdravja seveda govorimo tudi o kmetijstvu in zdravi prehrani. Je pa Evropska unija in predvsem sporazum med Evropsko unijo in ZDA je pa padel v vodo in jaz tukaj še zmeraj trdim in sem mnenja, da je to bila ključna zadeva, da Evropska unija ni več bi se reklo največji trgovinski partner in zaradi tega tudi Evropska unija nazaduje.

Zdaj se bom pa malo vrnil nazaj. Kdo je pa to povzročil in tukaj bi jaz gospod minister vas direktno vprašal. Imamo nekatere nevladne organizacije tudi v Sloveniji, ki so zelo nasprotovale temu trgovinskemu sporazumu. Po mojem osebnem mnenju so naredile z Evropski uniji veliko škodo ali pa so mogoče tudi politično delovale. Vsi se zavedamo, da če bi bil danes na mizi isti trgovinski sporazum za Ameriko v tem primeru govorim, ker ta sporazum je tudi prepovedoval gensko spremenjeno hrano, to je bilo vključeno v sporazum, bi brez problema šel skozi in bi vsi ploskali o navdušenju. Nekaj let nazaj so pa nekateri v Sloveniji in v Evropi ta sporazum preprečili in zdaj smo tam kjer smo. Evropska unija s tem tudi Slovenija nazaduje na tem področju.

In tukaj se bo enkrat treba vprašati tudi za politično odgovornost nekaterih ljudi, tudi v nevladnih organizacijah v Sloveniji. Hvala minister.

Spoštovani poslanec gospod Černigoj, hvala vam za vašo razpravo. Besedo bi predal ministru v, dajte se poskušat omejit na približno 5 minut, da podate vse te odgovore.Hvala.

Hvala lepa. Razprava vedno dokazuje, da na podobna vprašanja je potrebno iskati kompromisne rešitve, tudi današnja razprava to nakazuje.

Pa bom začel ravno s trgovinskimi sporazumi. Kot sem že uvodoma dejal, vsi trgovinski sporazumi niso predmet našega agrofis, torej našega odbora Svet kmetijskih ministrov. Mi dobivamo zgolj informacijo in opozarjamo na ta kmetijski vidik. Ker so vsi trije razpravljavci to izpostavljali, visoke standarde in tako naprej in tudi tokrat bo bolj kot ne predana informacija in potem bo razprava tekla v tej smeri s strani kmetijskih ministrov redno opozarjanje na ta del, ko sem ga že uvodoma pojasnil. Je pa to nedvomno težko vprašanje, se strinjam in je potrebno uskladiti različne interese.

Sam osebno menim, da mi takšne sporazume potrebujemo, je pa potrebno biti pri teh vendarle dovolj smel, tudi ko te sporazume podpisujemo, da vendarle zaščitimo na nek način tudi evropsko kmetijstvo, ki je pogosto žrtev takšnih velikih mednarodnih sporazumov zato ker imamo v Evropi visoke in z novo skupno kmetijsko politiko še višje cilje, ki jih želimo dosegati, bom še na kratko do tega prišel.

Ribištvo, da večna tema. Tudi slovensko predsedstvo zagovarja praktično stališče vseh predsedstev do zdaj ali pa vsaj zadnjih dveh, kar dveh decembrov, ko sem tudi kot državni sekretar spremljal te razprave na evropskem parketu. Skratka t tako imenovan največji trajnostni ulov se bo praviloma določil na podlagi znanstvenih mnenj, torej na podlagi stroke koliko kvot, koliko rib sploh imamo in kaj sploh lahko s temi ribami počnemo.

Bi pa poudaril še to, da Republika Slovenija ali pa slovensko predsedstvo bo v teh prioritetah v ribištvu zelo poudarjalo tudi mali priobalni ribolov in ribiško tradicijo, ki je za Slovenijo pomembna, ki je pomembna sredozemski državah. Nenazanje mali priobalni ribolov zaseda 80% vseh ladij, ribiških, torej flot in 50% vseh delovnih mest na tem delu. Torej ni zgolj slovenska posebnost mali priobalni ribolov, ampak je to v Evropi izjemno pomemben del ribiškega sektorja.

Glede visokih standardov pri evropski oziroma skupni kmetijski politiki bi vendarle dodal, kar ste gospa Violeta spraševala, glede tudi socialne pogojenosti oziroma socialne enote. Skupna kmetijska politika ima v novem programskem obdobju dosežen dogovor, da bomo v skupni kmetijski politiki imeli tudi tako imenovano socialno pogojenost. Kaj to pomeni? Da bodo države članice, da bodo plačilne agencije lahko, ne lahko, da bodo sankcionirale tudi nespoštovanje delovno pravne zakonodaje, zakonodaje z vidika varstva pri delu in mi kot Republika Slovenija smo to vedno podpirali. Podpirali za to, ker menimo, da v Sloveniji smo relativno dobri, če se primerjamo z nekaterimi državami. Tudi pri tem delu smo gledali nekatere posnetke iz Italije, Španije in tako naprej kako so tam ljudje delali na njivah, zelenjav in tako naprej in zato nam ta zelenjavna pogojenost v bistvu pomeni, da bomo na evropskem parketu države delale pod enakimi pogoji že same države Evropske unije, države članice.

In dogovorili smo se tudi to, da to ne pomeni, to je bila pa tudi slovenska pobuda ali predlog v tej socialni pogojenosti, da to ne pomeni dodatno delo za plačilne agencije, torej v Sloveniji za Agencijo za kmetijske trge, ampak da samo dobimo od recimo delovne inšpekcije podatke plačilna agencija sam izvede sankcije torej zniževanje neposrednih vplačil za tiste, ki so ki kršijo to zakonodajo.

Zato menimo, da ta reformirana skupna kmetijska politika za novo ….. obdobje je takšna, da nihče ni prav zares zadovoljen z njo, kar pomeni, da je res kompromis. Tako pri teh ozelenitvi, tudi prvega stebra torej zelena arhitektura 25% neposrednih plačil se bo namenilo za okoljske vsebine. Na novo, prvi, prvi sklad, ki ima socialno pogojenost je ravno skupna kmetijska politika. Noben drug sklad ga še nima, niti kohezija niti noben drug. Torej smo verjetno tukaj zelo ambiciozni tudi v tem delu, tako da jaz osebno ocenjujem, da je ta skupna kmetijska politika en dober kompromis vseh različnih pobud, ki se je tukaj zgodil.

Prevoz živali, da se strinjam. Mejni prehodi, vročina, voda, skladno z zakonodajo tudi naša uprava za varno hrano, ko daje dovoljenja za nakladanje seveda morajo tisti prevozniki izpolnjevati tudi pogoje. Torej temperaturo, mora imeti vodo za živali, tako da v tem delu mislim, da to teče. Seveda pa imamo pri teh dolgih vrstah, kolonah, kjer pa ni ravno v domeni kmetijskega resorja razlog za te dolge vrste, moramo pa vseeno poskrbeti za dobrobit živali tudi takrat ko čakajo. Se povsem strinjam s tem in praviloma prevozniki morajo za to poskrbeti, za vodo in tako naprej. Imamo nenazadnje tudi jasna merila koliko časa so lahko živali na v transportu, potem se morajo razložiti v počivališče in potem se morajo spet nalagat, o počivališču govorim za živali hlev in potem se morajo spet lahko se ti prevozi nadaljujejo.

Mislim, da deforestacij ne rabim kaj posebnega odgovarjat. Se strinjam s povedani, tudi z gospo Tomić, ki je povedala. Ženske na podeželju naslavljamo z vseh vidikov, tudi z vidika revščine. Morda sicer ni čisto točka današnjega dnevnega reda Semenarna Ljubljana, da. Semenarne Ljubljana ni prodala Republika Slovenija, to moramo vedeti. Semenarna Ljubljana je bila delniška družba v rokah slovenskega zadružnega sistema, ki ga je zaradi napačnega upravljanja pripeljala do situacije, ko je bila edina rešitev prodaja in s tem se je prodalo tudi SPC Ptuj, kot del Semenarne Ljubljana. In to se je zgodilo leto in pol nazaj.

Zdaj še vedno je zelo aktivno tečejo te aktivnosti, kar pa je seveda malo včasih problem kako ta SPC Ptuj, semenarsko kaj že poskusni center Ptuj pripeljati nazaj v roke Republike Slovenije. SDH ima sklep Vlade, da mu priporočamo nakup tega SPC Ptuja, skupaj z nami sedaj delamo pravno podlago torej z MKGP delamo pravno podlago o tem za prenos tega SPC Ptuj, ko ga bodo enkrat odvzeli, ko ga bomo odkupili od tega kompleksa Semenarne Ljubljana, da ga prenesemo na novega upravljavca, ker seveda SDH ne zna, semenarna nima poskusnega centra, mislim ne zna delati poskusov in nima smisla, da to ostane tam in to je tisti razlog, zakaj to traja toliko časa. Zato, ker delamo dejansko te pravne podlage za ta prenos SPC-ja in na drugi strani seveda SDH vrši pogajanja z lastnikom. Lastnik Semenarna Ljubljana je tisti, ki bo predal.

Torej, če hočemo mi SPC Ptuj pripeljati nazaj v roke Republike Slovenije moramo najprej seveda imeti tistega, ki je v