Spoštovani! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 21. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Mateja Udovč in jo nadomešča Gregor Perič, Aljaž Kovačič je na letnem dopustu, Ferenc Horváth službeno odsoten, Luka Mesca nadomešča Nataša Sukič. To je za enkrat vse kar se tiče opravičil.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora:

1. točka dnevnega reda - 26. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020. Zainteresirano delovno telo je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

2. točka - Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo pri 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - 26. REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020.

V zvezi s to točko ste prejeli poročilo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Včeraj, dne 14. 9. 2021, pa ste prejeli še povzetek dela varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020. K tej točki dnevnega reda so vabljeni: Varuh človekovih pravic, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Državni svet. Obravnava bo potekala na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Odbor bo navedeno točko obravnaval kot zainteresirano delovno telo, matično delovno telo je Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, ki bo poročilo obravnavala na svoji seji in pripravila poročilo s priporočilom za sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Poročilo se obravnava po enofaznem postopku.

Glede na področje dela, ki ga pokriva odbor, se bomo v predstavitvi poročila in kasneje v razpravi skušali predvsem osredotočiti na področje, ki je v pristojnosti našega odbora.

Besedo dajem Varuhu človekovih pravic, gospod Peter Svetina.

Izvolite.

Hvala lepa spoštovana gospa predsednica. Spoštovani poslanke in poslanci, gospod državni sekretar! Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu in hvala lepa, da ste nas povabili kot zainteresirano delovno telo, da vam predstavimo 26. redno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.

Leto 2020 na katero se nanaša poročilo, je popolnoma nepričakovano, grobo in brez usmiljenja zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni. Skoraj vse leto smo se srečevali z ukrepi za zaščito življenja in zdravja, ki se močno posegli v naša življenja, naše pravice in svoboščine ter jih močno omejili. Gre za izredno situacijo s kakršno se v samostojni Sloveniji še nismo srečali, ta pa ima za posledico tudi največji poseg v človekove pravice s katerim se srečujemo po osamosvojitvi. Do zdaj se nam nikoli ni bilo zares treba ukvarjati z vprašanjem kaj pomeni, da so lahko človekove pravice omeje zaradi ogrožanja javnega zdravja. Večina človekovih pravic ni absolutnih, kar jasno izhaja tudi iz slovenske Ustave kot tudi iz evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih mednarodnih dokumentov. Potrebno je zavedanje, da se moje pravice končajo tam kjer se začnejo pravice drugega, da torej koncept imeti neko pravico ne pomeni brezpogojnega uveljavljanja, brez solidarnosti do druge, še posebej ranljivih skupin prebivalstva. Varuh sem bil v tem zahtevnem in občutljivem letu, osebno v rednih stikih z nosilci različnih vej oblasti in jih opozarjal na pomen spoštovanja mednarodnih in ustavnih standardov človekovih pravic tudi v času epidemije. Seveda se zavedamo, da številne pravice in svoboščine niso absolutne, vendar pa smo opozarjali, da jih je mogoče omejevati le, če je postopek po katerem so omenjene, zakonit in če so omejitve vsebinsko sorazmerne, nediskriminatorne, nujne, časovno omejene ter utemeljene na stroki. V letu 2020 sem tako samo na Vlado Republike Slovenije oziroma na njenega predsednika naslovil kar 43 različnih dopisov, pošiljali smo poizvedbe, mnenja, kritike, predloge, pozive in priporočila, veliko več različnih dopisov pa smo pošiljali na razna ministrstva, ki so se vsi nanašali na ukrepe povezane s COVID-19. Moram reči, žal, da sem zelo razočaran nad neodzivnostjo, celo ignoranco Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj smo jim samo v letu 2020 morali poslati kar 26 urgenc, v letošnjem letu recimo pa že novih 23. Nedopustno je, da smo na njihov odgovor v eni izmed zadev čakali več kot eno leto. Leto 2020 je torej najprej in v veliki meri zaznamovala epidemija, ki je vplivala na vse pore našega življenja. Lani smo na vseh področjih obravnavali kar tretjino več zadev kot v preteklih letih, obravnavane zadeve pa so se nanašale tako na ukrepe in vprašanja povezana z epidemijo COVID-19 kot na druge vidike človekovih pravic. Skupno poročilo, ki je letos zaradi navedenih dejstev obsežnejšem, smo pripravili v tiskani obliki, podrobnejša argumentacija pojasnil k priporočilom in primeri so tako kot lani predstavljali le v elektronski in zelo pregledni obliki na naši spletni strani. Kot lani smo izdali tudi publikacijo v kateri je povzetek dela in zajema tudi nabor vseh priporočil, ki naj vam bo v pomoč pri vašem delu in opomnik pri sprejemanju zakonodaje, tako da bodo naša priporočila dosledneje upoštevana. Poročilo vsebuje 128 novih priporočil, ki smo jih podali glede na obravnavane pobude in oceno stanja. Pričakujem, da bodo organi na katera so priporočila naslovljena, torej ministrstva, Vlada, občine, Državni zbor in drugi, kršitvi in pomanjkljivosti odpravljali čim aktivneje in sproti. Letos smo se osredotočili na nova poročila, priporočila, posebej in nekoliko ločeno smo izpostavljali priporočila, ki se nanašajo na stalne naloge organov in tista, ki so povezana z epidemijo.

Glede na zelo veliko število neuresničenih priporočil varuha, smo pregledali vsa pretekla priporočila in tokrat izpostavljamo le tista, ki ostajajo še vedno aktualna in za katere menimo, da bi bila njihova uresničitev nujno potrebna za dvig ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji. Izpostavljamo 156 najbolj aktualnih, preteklih varuhovih priporočil, ki ostajajo bodisi neuresničena bodisi delno uresničena in moram reči, da s tem res ne moremo biti zadovoljni ne mi ne vi. Veliko naporov je potrebnih, da se priporočila po več letih opozarjanja realizirajo. Eno izmed takšnih iz področja dela tega odbora je priporočilo glede izvršitve odločitve Ustavnega sodišča glede zakonske spremembe za zagotovitev enakopravnega položaja vseh izvajalcev vzgoje in izobraževanja. Priporočilo, ki smo ga dali že v letnem poročilu za 2017, je ostalo nerealizirano več let, zadovoljni pa smo, da je bila odločitev Ustavnega sodišča in naša priporočila glede nujnosti in njene uresničitve končno realizirana pred dvema mesecema. Na področju izobraževanja, znanosti, športa in mladine, so kot vsako leto prevladovale zadeve na področju šolstva, ki ga je močno zaznamovala razglašena epidemija. Naše delo je bilo v večini povezano z ukrepi, sprejetimi za obvladovanje epidemije. Obravnavali smo 74 pobud na področju šolstva, kar je za 25 % več kot v letu 2019. Z več podzakonskimi akti izvršilne veje oblasti je bilo prepovedano zbiranje v vseh izobraževalnih inštitucijah v državi. Pouk se je nadomestil s poučevanjem na daljavo. V tem času smo že od samega začetka opozarjali, da vsi učenci še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje. Na splošno smo tudi opažali, da lahko ukrepi, ki so predvideni za omejitev širjenja koronavirusne bolezni v večji meri prizadenejo prav socialno izključene in ranljive skupine. Opozarjali smo, da je nujno treba iskati rešitve za individualno obravnavo otrok, ki potrebujejo posebno pozornost. Strinjali smo se, da so glede na zaostrene epidemiološke razmere določeni ukrepi zagotovo potrebni, vendar smo tudi opozarjali, da morajo biti ti ukrepi tudi življenjski, da se bo dalo z njimi živeti. Zato smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opozorili, da bo v vsakem načrtovanju in sprejemanju ukrepov treba temeljito pretehtati ali je tak ukrep nujen in primeren za dosego cilja ter ali je nujnost ukrepa sorazmerna s težo prizadetih posledic. Večkrat sem tudi opozarjal, da je posebno pozornost treba nameniti ranljivim skupinam med katere spadajo otroci, med njimi pa še posebej otroci s posebnimi potrebami in tisti iz socialno šibkejših družin. Opozarjali smo, da imamo v Sloveniji več sto družin, ki nimajo dostopa do interneta in računalnika, še več pa zagotovo tistih, ki nimajo tiskalnika. To kar je mnogim samoumevno, za nekatere družine ni. Tiskanje učnih vsebin doma je bil za te družine zagotovo velik problem. Lani jeseni smo prejeli več pobud tudi v zvezi z zagotavljanjem toplih obrokov za učence in dijake v času izobraževanja na daljavo. Opravili smo poizvedbi pri pristojnem ministrstvu, ki nam je pojasnilo, da se je aktivno odzvalo na problematiko zagotavljanja obrokov v času izobraževanja na daljavo in pri tem sledilo cilju enakovredne obravnave učencev in dijakov, predvsem pa tistih, ki zaradi socialno-ekonomskih okoliščin topli obrok najbolj potrebujejo. Gre za zelo realne probleme pri katerih je treba iskati praktične in otrokom ter mladostnikom čim bolj prijazne rešite. Načela spoštovanja največje koristi otroka bi moralo biti v sedanjih okoliščinah še posebej spoštovano. Konvencija o otrokovih pravicah določa, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, ne glede na to ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove, za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa.

Spoštovani! Poudarjamo, da je pravica do izobraževanja bistvenega pomena pri ustvarjanju ustreznih začetnih možnosti za zdrav otrokov razvoj. Položaj v katerem bi morali imeti zgolj nekateri možnost do ustrezne izobrazbe diskriminatoren in zaviralno vpliva na stanje duha v družbi. Šele, ko imajo vsi otroci ustrezen dostop do izobraževanja, še posebej pa tisti iz ranljivih skupin, so lahko izkoriščeni vsi življenjski potenciali. Na področju šolstva smo obravnavali obsežnejše vprašanje, ki se je nanašalo na uporabo računala pri pisnem predmetu iz matematike za kandidate s posebnimi potrebami. Naše stališče je, da morajo vsi kandidati, tudi kandidati s posebnimi potrebami zadostiti osnovnim zahtevam iz učnega načrta in da prilagoditve, ki so na razpolago, ne smejo biti takšne, da bi nadomestila neznanje oziroma znanje kandidatov. Pri tem pozdravljamo in podpiramo možnost, da se kandidatom s posebnimi potrebami omogočijo prilagoditve, ki jim bodo pomagale priti do rezultatov oziroma opraviti maturo.

Zelo nezadovoljni smo bili z odzivom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ko smo obravnavali primer s področja visokega šolstva, ki se je nanašal na pozen prejem sklepa o rezultatu izbirnega postopka za zapolnitev prostih mest na fakulteto. V primeru pobudnika in ostalih štirih kandidatov, ki so se po navedbah Univerze v Ljubljani prav tako pritožili, ker so zamudili rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest zaradi prepozne vročitve sklepa o rezultati izbirnega postopka v drugem prijavnem roku, je pristojno ministrstvo kot bistveno dejstvo navedlo, da so bili vsi roki za vpis znani že z razpisom in rokovnikom, sicer pa da je zadnji datum, ko je skladno z Zakonom o visokem šolstvu / nerazumljivo/ mogoče že mimo, zato naknaden vpis po njihovem ni bil več možen. Datum 24. september bi bilo po njihovem treba šteti in razumeti kot datum vročitve sklepov in ne šele kot datum njihovega odpremljanja pošti oziroma naslovniku. Navedli so tudi, da je bil prijavni rok za zapolnitev še vpisnih mest odprt in bi kandidat ves čas lahko oddal prijavo za vpis, čeprav še ni bil seznanjen ali je bila njegova prijava na drugi rok uspešna. Pojasnila ministrstva nas niso prepričali in zaradi tega smo ugotavljali kršitev kar treh členov Ustave Republike Slovenije. Na podlagi tega primera dajemo priporočilo vsem visokošolskim zavodom, da naj omogočijo naknaden vpis na študijski program vsem kandidatom, ki zamudijo rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest zaradi prepozne vročitve sklepa o rezultati izbirnega postopka v drugem prijavnem roku. Po našem mnenju mora pristojno ministrstvo dopustiti tovrstne naknadne vpise in se ne more sklicevati na rok iz 40. člena Zakona o visokem šolstvu. Tudi letos želim poudariti, da je naše letno poročilo veliko več kot samo zbirka priporočil. Je dokument, ki vsebuje še številne druge zadeve, pravne in dejanske ugotovitve, predloge, mnenja in kritike, ki so predstavljeni v vsebinskem delu priporočila.

To je naše najmočnejše orodje, saj smo vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanili in vas seznanjamo predvsem pa jasno opozarjamo na kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Upam, da bodo v bodoče organi na katera se naša poročila nanašajo, k njihovemu uresničevanju pristopili skrajno resno, saj je iskanje raznoraznih izgovorov zakaj priporočila še niso uresničena, slabo sporočilo vsem še posebej pa tistim, ki so jim v naši državi kršene pravice. Ukrepi za preprečevanje širjenja in zajezitve epidemije COVID-19 niso posegli le v naše človekove pravice in temeljne svoboščine, ampak posegajo tudi v naš ustaljen način življenja. Po koncu pandemije pa bo nujno, da se take prakse hitrega spreminjanja zakonodaje ter hitrega in v veliki meri nepreglednega sprejemanja in spreminjanja podzakonskih predpisov, ki so v večini posledica izrednih situacij ne nadaljujejo, in da bodo sprejeti ukrepi v čim večji meri odpravili negativne posledice ukrepov sprejetih zaradi pandemije. Pomembno je tudi, da odločevalci ne ponavljajo napak, da pri svojem ravnanju spoštujejo odločitve Ustavnega sodišča, pa tudi v čim večji meri stališče stroke. Pozivam, da odgovorni v državi najdejo načine, da ne bi prihajalo do ponovnega dolgotrajnega zapiranja vrtcev, šol in fakultet. Glede na to, da se pojavljajo novi sevi COVID-19 je treba alternativne rešitve začeti iskati takoj. Upam, da ne bomo tudi v četrtem valu poslušali, da nas je hitra rast epidemije ponovno presenetila in da to ne bo ponovno upravičevalo rokohitrskih rešitev. Naj bo to v našem skupnem interesu, naj bo v našem središču človek in njegovo dostojanstvo.

Hvala lepa.

Hvala lepa vam.

Želi besedo mogoče tudi, z vami je namestnica, Marjeta Cotman. Želite tudi vi mogoče besedo? (Ne.) Ne želite.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost, šport in mladino, Damir Orehovec.

Ja, izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Spoštovani varuh in seveda spoštovani vsi poslanci in ostali gostje!

Naj povem, da na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo torej temeljito proučili poročilo Varuha človekovih pravic in pa seveda priporočila, ki iz tega izhajajo. Naj na začetku povem, da na določena vprašanja povezana s konkretnimi primeri na ministrstvu, se odzivamo sproti. Z dopisi glede na postavljene roke, dopuščam tudi možnost, da kdaj kakšen rok tudi nismo upoštevali oziroma ga nismo pravočasno odgovorili. Potrudili se bomo da v nadaljevanju tega se ne bo dogajalo. Prav tako tekom leta se torej / nerazumljivo/ organizirajo tudi tematski sestanki tako z varuhom in pa seveda z ostalimi deležniki, ki so povezani s temi priporočili, ki jih varuh da.

Torej priporočila varuha in njegova, torej poročilo in njegova priporočila so nam seveda v pomoč pri iskanju določenih rešitev in prizadevanju za delovanje, torej boljše delovanje sistema vzgoje in izobraževanja. Jaz mislim, da je vseeno ne glede na to, da marsikaj še ni realizirano oziroma, da se tudi kdaj ne strinjamo in da je tudi nekatere stvari so vseeno realizirane, lahko ocenim, da je naše sodelovanje zgledno. Naj pa povem tudi to, da bo odziv na torej poročilo varuha podala Vlada in znotraj tega bo tudi odgovor, konkretni odgovori tudi na naš del. Mogoče vzpostavim zgolj nekaj stvari, ki se mi zdijo mogoče v teh hipu pomembnejša, pa potem v kolikor bodo še vprašanja, lahko tudi odgovorim. Vseeno se mi zdi, da je v letu 2020 smo naredili eno pomembno stvar in sicer, bil je v Državnem zboru sprejet Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. To je tudi problematika na katero je opozarjal varuh in mislim, da je kar nekaj let trajalo, da smo prišli do tega, tako da se zdaj ureja področje, ki prej nekako sploh ni bilo zakona in ni bilo urejeno. Moram povedati, da se v tem letu od kar je manj kot leto, torej vlagamo napore, da se ta zakon tudi implementira in so že dobri odzivi. Predvsem bi rad povedal, da je tukaj pomembno to, da ta zakon na nek način spodbuja to, da delujemo preventivno, da vključitev v zavod ne pride, če je le možno, da se pred tem vključijo vsi deležniki, akterji v to, da se torej reši to že, ali v, če gre že v obdobju vrtca predvsem pa v obdobju osnovne šole. Seveda otroci s posebnimi potrebami so zelo ranljiva skupina. Naj mogoče že tudi v tem hipu povem, da na ministrstvu zelo intenzivno pripravljamo predlog zakona, krovnega, spremembo in sicer, pravzaprav nov zakon, ki bo sodoben in bo obravnaval otroke s posebnimi potrebami. Torej je že s strokovnjaki, nekaterimi smo že stvar pripeljali do tega, da bo lahko v kratkem času tudi šel v javno razpravo in verjamem, da bomo o tem lahko razpravljali tudi tukaj v Državnem zboru, mislim bomo, prav gotovo. To je ena stvar.

Druga stvar. Mogoče področje Romov. Naj povem, da smo tudi tukaj sledili priporočilom varuha in smo v letošnjem letu pripravili pravilnike, ki uvajajo romskega pomočnika, tako na področju vrtcev kot na področju osnovnih šol. Gre za to, da se predvsem tam kjer so romska naselja, vzpostavi nek stik med šolo in romskimi vasmi z željo, da seveda pridejo otroci čim prej, se vključijo torej v vrtce in pa seveda, da redno obiskujejo šolo in pa seveda predvsem to, da so v šoli uspešni in seveda glede na to, da se pripravlja tudi strategija, romska, nova, da se potem tudi uspešno končajo osnovnošolsko izobraževanje in se vključijo v srednješolsko in seveda bi si želeli, da se v veliki meri tudi na koncu zaposlijo.

Poleg tega smo podporno še spremenili pravilnik, ki omogoča krajše programe za vključitev v vrtce. S tem bi želeli tudi ne samo romskim, ampak tudi vsem otrokom, ki se do začetka šolanja ne vključijo v osnovno šolo, da se tudi recimo lahko v 240 urnem programu na nek način predvsem pri romski populaciji srečajo s slovenskim jezikom, socializirajo, itd.

Potem mogoče izpostavim problematiko, ki je povezana s srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. O tem je bila tudi dva meseca ali tri mesece nazaj seja odbora. Moram reči, da seveda dokončne rešitve za to šolo še ni, seveda pa je ministrstvo, Vlada, torej nastavila program kako se bo to uresničilo. Naj povem, da se je vmes zgodilo tudi to, da se je šola kjer so sedaj, torej srednja ekonomska, zaradi nekih posegov v soseščini posedla, da je bila problematika v tem, da bi torej se lahko zgodilo, da pouka v začetku šolskega leta ne bi mogli tam izvajati. Naj vse skupaj obvestim, da so gradbena dela bila pravočasno izvedena, da se je pri pridobivanju različnih potrdil mogoče malo zataknilo, da je prvi teden bil pouk organiziran na drugačen način kot običajno, da pa danes že poteka pouk normalno na lokacijah kjer ta šola, na vseh treh lokacijah kjer šola domuje.

Ker je to poročilo obsežno, ker je veliko stvari notri, mogoče še samo to, da smo v tej zgodbi Covida, se trudili, da bi tudi, ko je bilo izobraževanje na daljavo, da bi vsem omogočili enake možnosti. Ni samo torej Vlada bila tista, ki je tukaj pomagala, seveda so tudi vse nevladne organizacije pristopile k temu pomoči, predvsem pri zagotavljanju tudi tehničnih, torej računalnikov in printerjev. Je pa res, da dostopnost mogoče, kar pa ni v naši domeni, zaradi teh tako imenovanih sivih lis mogoče ni bila popolna za celo državo, smo pa tam tudi organizirali način kako bi naj ta pouk tam potekal in smo seveda šole, posamezne, so dobile nalogo, da tistim učencem, dijakom, to dostavijo na drugačen način. Tako, da imeli možnost za izobraževanje.

Sami ste tudi omenili, torej je pomenil varuh, da smo uresničili tisto kar je Ustavno sodišče naložilo, v zvezi z javnimi ali zasebnimi šolami. To je bilo v letošnjem leto z novelo zakona ZOFVI. In pa mogoče tudi kar se tiče toplega obroka, ste že sami povedali, in pa mogoče še samo, če pokomentiram to v zvezi z visokošolskim vpisom. Mi smo za letošnje leto naredili tako, da je uvedeno samo elektronsko vročanje preko portala EVŠ. Seveda bo pa ministrstvo proučilo tudi potrebe po roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest, tako kot je bilo leto 2018 po ukinitvi tega tretjega prijavnega roka 2017, tudi če seveda bo za to obstajala potreba.

Mogoče toliko za zdaj, pa potem, če bo potrebno, se še oglasim kasneje.

Hvala lepa.

Hvala lepa državnemu sekretarju.

Imamo mogoče predstavnika Državnega sveta? Nimamo.

Če ne želi nihče od vabljenih razpravljati, zaključujem razpravo in predlagam… Aha, dajem besedo poslankam in poslancem.

Prva se je prijavila Maša Kociper.

Lep pozdrav spoštovana predsednica.

Spoštovani člani in članice odbora, spoštovani varuh in ekipa!

Vsako leto z zanimanjem pregledam poročilo varuha, se tudi sestanem z vsakokratnim varuhom. Letos nam ni uspelo, ampak morda nam bo še v nadaljevanju. In seveda, tako kot vsi ostali in tudi sam varuh. Ugotavljam, da se nekatere stvari ponavljajo in da nam v tej državi nekaterih stvari enostavno ne uspe pripraviti. Ampak jaz ne bi tako kot vsako leto govorila o teh zadevah, ampak mogoče tokrat samo nekaj besed na aktualno poročilo. Jaz osebno in naša stranka, Stranka Alenke Bratušek, je bila med prvimi, ki je opozarjala, da je treba pri zapiranju šol in vrtcev upoštevati tudi druge širše dejavnike, ne samo zdravstveni pogled na to situacijo. Seveda, treba je bilo reševati zdravje, skrbeti za javno zdravstvo, ampak zelo hitro, praktično v nekaj mesecih so začeli vsi strokovnjaki opozarjati na druge sociološke, psihološke, socialne posledice tega, da otroci ne hodijo v šolo, da ne hodijo v vrtce, da so prikrajšani za normalno mladost in zelo cenim, da je v svojem poročilu na to problematiko opozoril tudi varuh. Še več, izrecno je apeliral na ta Državni zbor in upam, da ga je koalicija slišala, da je v prihodnjem ravnanju in bitki z virusom treba preprečiti dolgotrajno zapiranje šol in vrtcev, kajti poseg v pravice do izobraževanja je očitno tako velik poseg v človekove pravice, da je treba narediti vse kar je mogoče, da do tega posega ne pride.

Druga stvar na katero sem sama in moja stranka zelo veliko opozarjala in jo je zaznal tudi varuh. Očitno je nekaj na tem, je, da je treba v nekem trenutku pa nehati s hitrimi zakonodajnimi rešitvami in hitrimi postopki pri reševanju problematik vezanih na virus. Seveda, situacija je izredna, srečujemo se z neko situacijo, ki jo v preteklosti nismo bili vajeni, zahtevajo se hitri odzivi, ampak po skoraj dveh letih, leto in pol, dveh letih bo, če gledamo od takrat, ko smo prvič slišali za virus, bi se pa neke stvari morali naučiti. Mi smo tukaj v tej sobi, bil je drugi odbor, recimo opozarjali na hitro spremembo Zakona o nalezljivih boleznih in sicer smo opozarjali točno na to, da so pa zdaj neke informacije že znane, da imamo odločbo Ustavnega sodišča, itn., in da imamo obstoječe pravne podlage in ni treba na vrat na nos s tveganjem novih ustavnih sporov…

Kolegica Kociper…

Ne me prekinjati, kolegica, prosim. Ne me prekinjati… / govorita obe hkrati/

Bom prekinjala, zato ker smo striktno povedali…

To je izrecno povezano s to razpravo.