Lepo pozdravljeni članice in člani komisije, ostali prisotni.

Pričenjam 31. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno opravičilo, in sicer se seje ne more udeležiti poslanec Luka Mesec. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujeta: gospod Jani Ivanuša, ki nadomešča poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča iz Poslanske skupine SNS; in pa mag. Andrej Rajh, ki nadomešča poslanko mag. Alenko Bratušek iz Poslanske skupine SAB.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA – ŠKODLJIVE POSLEDICE POLITIČNEGA KADROVANJA IN SUMI KLIENTELISTIČNEGA VPLIVANJA NA POSLOVNE ODLOČITVE V PODJETJIH S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE.

Poslanske skupine SD, LMŠ, SAB in NP so 10. 9. 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo poslanskih skupin SD, LMŠ, SAB in NP s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Dne 1. 10. 2021 ste kot dodatno gradivo v varovani predal sistema Udis prejeli tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča z naslovom: Učinkovitost poslovanja Slovenskega državnega holdinga d. d. pri upravljanju kapitalskih naložb. To je označeno z varstvom podatkov. Celotno revizijsko poročilo z zakritimi varovanimi podatki je dostopno tudi na spletnih straneh Računskega sodišča Republike Slovenije. V zvezi s tem vas vljudno prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, v kolikor bi želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v tem primeru sejo potrebno zapreti za javnost. Sam bom to med razpravo naredil težje oziroma bo že prepozno. Gradivo obsega 180 strani in v vsebini je veliko število podatkov, ki je označeno z oznako poslovna skrivnost.

Na sejo so bili vabljeni: Jani Prednik v imenu predlagateljev zahteve; Janez Janša, predsednik vlade, ki se je opravičil; mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je tudi opravičil; z nami pa je državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Maja Hostnik Kališek; Karmen Dietner, predsednica nadzornega sveta državnega holdinga, ki se je tudi opravičila in tudi poslala pojasnilo, ki ste ga članice in člani komisije preko sistema Udis prejeli dne 6. 10. 2021; dr. Janez Žlak, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga; Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča; z nami je kot predstavnica mag. Maja Biblija, vrhovna državna revizorka; in pa dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic. V nadaljevanju bodo besedo dobili predstavniki vabljenih in nato sledi razprava članic in članov komisije. Zato zdaj na začetku najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja.

Kolega Jani Prednik, izvolite.

Predsednik, hvala. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, en lep dober dan v Državnem zboru.

Socialni demokrati smo skupaj s tremi partnerji sklicali to Komisijo za nadzor javnih financ pred enim mesecem, in sicer z eno točko: Škodljive posledice političnega kadrovanja in sumi klientelističnega vplivanja na poslovne odločitve v podjetjih s kapitalsko naložbo države. Tu naj na začetku takoj povem, da sem bil pred sejo deležen kritik enega od koalicijskih poslancev, da kradem čas, ampak mislim, da je ta tema tako pomembna, da se ji ne smemo izognit, kajti vsem nam mora biti v interesu, da tudi državna podjetja oziroma podjetja s kapitalsko naložbo države delujejo karseda dobro. Mi v trenutni opoziciji razumemo, da vladajoči želijo ljudi, na pozicijah ljudi, ki jim zaupajo, toda ko pa zaupanja pomeni več kot pa neka strokovnost posameznega kadra, pa seveda naletimo na probleme. In vse od prevzema oblasti trenutne vlade, koalicija, ki jo sestavljajo stranke SDS, SMC in NSi, seveda ob stalni podpori nacionalne stranke, Desusa ter obeh poslancev narodnih skupnosti, tiho, a zelo aktivno podpirajo prizadevanja za razgradnjo nadzornih mehanizmov in zniževanja standardov korporativnega upravljanja, kar seveda določenim izbrancem omogoča politično plenjenje, klientelizem, kadrovanje in tako naprej. Pri tem seveda ne prihaja le do okoriščanja posameznikov in njihovih omrežij, temveč zaradi nezadostno kompetentnih in zato politično nastavljenih kadrov nastaja tudi konkretna poslovna škoda na našem skupnem javnem premoženju. In ta slednja, najsi bo njen vzrok zloraba ali pomanjkanje kompetenc, pa na koncu vedno bremeni naše skupne javne finance, za katere skrbimo v tem Državnem zboru. In vse to se je pokazalo v prejšnji finančni krizi pred 10, 11, 12 leti, ki smo jo pričakali nepripravljeni. Takrat je volitve po 1. vladi Janeza Janše zmagal Borut Pahor in je imel tudi zaradi klestenja v gospodarstvu silne težave pri vodenju kasnejše vlade. In tovrstni vzorci delovanja zato niso eden od možnih hipotetičnih scenarijev, temveč so se, kot sem že omenil, že dogajali leta 2008. Se lahko spomnimo zlorab takratne oblasti in izčrpavanja Pošte Slovenije za izdajanje propagandnih brezplačnikov za takratno desno oblast oziroma takrat vladajočo stranko. In spomnimo se lahko posledic političnega kadrovanja v Intereuropi, ki je zaradi odločitev politično nastavljenega predsednika uprave, takrat Andreja Lovšina ustvarila več kot stomilijonsko izgubo in je podjetje skoraj pahnila v stečaj. Lastništvo takrat nad njo so morale prevzeti banke upnice, od katerih jo je nato pred dvema letoma, leta 2019 odkupila Pošta Slovenije. In vsi ti vzorci obnašanja, ki jih ponovno spremljamo pod to oblastjo, nakazujejo na povečano tveganje ter ponavljanje teh anomalij, ki so se v preteklosti že dogajale. In pri tem je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da z zakonom o državnem holdingu vzpostavljeni nadzorni sveti in tudi drugi nadzorstveni mehanizmi ne preprečujejo tega neustreznega delovanja. Imenovanje vodilnih kadrov s političnim predznakom, ki zahtevane kriterije usposobljenosti izpolnjujejo le minimalno ali nepopolno, njihov namen pa je izvajanje povsem političnih ciljev, kar je očitno stalnica vlad, ki jih vodi trenutni premier, to je njegova tretja vlada. In vrsta dogodkov v zadnjih mesecih kaže, da so se ta ravnanja v tretje na žalost le in zgolj okrepila. In tu ne gre torej le za kontrolo tiskanih medijev, kar smo videli v prvi vladi z orkestrirano prodajo Mercatorja vladi bližnjega Istrabenza in tovarne Laško ter nakupom in prevzemom časopisa Delo, temveč gre o očitnem vladnem izčrpavanju neodvisnega STA, čez 4 ure imamo celo sejo o STA, teh hkratni vzpostavitvi lastnih medijev, seveda s pomočjo tujega kapitala še za popolni prevzem Pošte Slovenije, ki je nosilka logistike informiranja volivcev s strani političnih strank v volilnem obdobju, kateremu se neizbežno bližamo. In v zadnjem letu in pol delovanja te vlade smo namesto soočanja ali pa dobrega soočanja z zdravstveno krizo lahko zasledili celo vrsto kadrovskih menjav na vodilnih mestih raznih ustanov in državnih podjetij. To se pravi, ta vlada dela točno to, kar venomer očita levosredinskim vladam. In mi smo bili pod izjemnimi pritiski še 2 leti nazaj, ko smo bili v vladi, da kadrujemo nekompetentno, politično in tako naprej. Recimo zamenjala se je uprava Slovenskega državnega holdinga, ki jo zdaj vodi član SDS. SDH, ki je po zakonu SDH odgovoren za visoke standarde korporativnega upravljanja državnih naložb, pa pri vseh teh imenovanjih igra nenavadno pasivno vlogo oziroma je tiho. Tako na primer dopušča imenovanje vodstvenih kadrov, ki ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev, kot se to dogaja v primeru pošte, Petrola in tako naprej. V drugih primerih, na primer v Telekomu Slovenije je po menjavi nadzornikov s strani SDH prišlo do odstopov in blokade odločanja v nadzornem svetu, v javnost pa prihaja informacija o poslovnih odločitvah v škodo podjetja ter pritiskih za sklepanje poslov po prijateljski liniji. Za prvega nadzornika Luke Koper je bil na primer medtem imenovan osebni odvetnik premierja in seveda predsednika največje vladne stranke, nam vsem poznani Franci Matoz, kar je le eden od primerov, ko v tovrstne položaje kopičijo osebe v tesnih povezavah s trenutno oblastjo. Menjave vodstvenih kadrov niso vezane le na podjetja, ki so formalno v domeni neodvisnega upravljanja SDH. V Družbi za upravljanje terjatev bank, DUTB, kjer vlogo skupščine opravlja neposredno vlada, nadzor nad njo pa vrši Ministrstvo za finance, se je pričelo z menjavo neizvršnih direktorjev in imenovanjem novega glavnega izvršnega direktorja iz vrst SDS. Zatem je v upravnem odboru prišlo do serije odstopov in zamenjav, ki so se končale z imenovanjem, ne boste verjeli, že omenjenega Francija Matoza za neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora DUTB. Po mojih informacijah to preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Pri vsem tem ne gre zgolj za nedopustno nižanje kriterijev ter imenovanje strankarskih aktivistov na vodilna mesta v državnih družbah, kjer potem s svojo nekompetentnostjo povzročajo spore in seveda posledično tudi poslovno škodo. Dodatne skrbi povzročajo nekatera dejstva, ki napeljujejo na sum, da se tudi tokrat poskuša zlorabljati in izčrpavati državna podjetja za prikrito financiranje posameznikov in organizacij, ki so blizu vladajočim. In tveganja za oškodovanje javnih sredstev zaradi potencialnega okoriščanja posameznikov, zlorabe oblasti ali pa nekompetentnosti imenovanih vodilnih so torej povišane. Ne trdimo, da tako je, vendar pa faktor tveganja je izredno visok. In člani največje koalicijske stranke trenutno zelo, zelo koordinirano vodijo DUTB, SDH, pošto in Telekom Slovenije. In to je samo nekaj naštetih podjetij. Pri tem ne delujejo niti, na žalost, znotraj koalicijski nadzorni mehanizmi, saj manjši policijski partnerji, SMC, NSi, takšnim kadrovskim odločitvam in praksam ne nasprotuje. Na žalost jih podpirajo in v njih tudi verjetno sodelujejo. Tu naj samo omenim ustoličenje predsednika uprave Družbe za avtoceste DARS, ki je takrat, ko je še bil podpredsednik Nove Slovenije, postal predsednik uprave DARS. To samo po sebi ne bi bilo sporno, če ne bi ravno ta stranka imela v programu napisano, zagovarjamo umik države in politike iz gospodarstva. To govorim zato, ker ko se bo oblast ponovno zamenjala, ko bo prišla nova leva, bodo verjetno ta isti ljudje to ponovno zagovarjali, pa samo po sebi to kadrovanje ni sporno in tudi sam s predsednikom uprave DARS, moram povedati, sodelujem zelo korektno in je tudi zelo kooperativen. In tule, naštel sem že nekaj podjetij in tu naj še enkrat omenim Pošto Slovenije, ko je po zamenjavi vlade se je zamenjal tudi nadzorni svet Pošte Slovenije, ki je razrešil takrat dolgoletnega direktorja, ki je pošto vodil od leta 2012, do imenovanja tega novega pa naj bi njegovo mesto prevzela oseba, ki ne le, da ne izpolnjuje s statutom družbe predpisanega kriterija 5-letnih vodstvenih izkušenj v velikem podjetju, temveč v takem podjetju nima niti toliko delovnih izkušenj. In seveda pa je njegovo članstvo v vladajoči SDS. In v preteklih tednih so se potrdile tudi informacije, da iz uprave Pošte Slovenije sporazumno odhajata 2 člana, 2 člana pa sta že izstopila iz njenega že tako nepopolnega nadzornega sveta. In poslovodstvo družbe in njen nadzorni svet sta tako očitno razpadla. Kaj so razlogi in posledice, pa na žalost javnost ni obveščena. Naj se vrnem na Intereuropo. Pošta Slovenije je od leta 2019 večinski lastnik podjetja Intereuropa, ki je le stežka preživelo posledice zelo nestrokovnega vodenja v času prve vlade trenutnega premierja, ki jo je vodil že omenjeni Andrej Lovšin, še vedno pa gre za pomembno logistično podjetje, ki ima velik potencial in je ključen za konkurenčnost Pošte Slovenije v izjemno zahtevni logistični panogi. Začasni generalni direktor Pošte Slovenije je tudi, je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta hčerinske Intereurope. In tudi nadzorni svet Intereurope je trenutno nepopoln, saj v njem manjka en član. In vse te kadrovske menjave so se seveda dotaknile tudi Telekoma Slovenije. V rekonstruiranem nadzornem svetu je kmalu prišlo do javnosti nepojasnjenih sporov in odstopov. Ti so naprej ohromili odločanje v družbi, nato pa na mesto predsednika uprave prinesli ponovno člana SDS. Za tem so se v javnosti začele pojavljati informacije o hitrih in pogostih kadrovskih menjavah v mnogih organizacijskih enotah in hčerinskih družbah Telekoma Slovenije. In v vseh teh primerih, ki sem jih zdaj na hitro naštel, moramo izraziti neko zaskrbljenost nad neaktivnost že prej omenjenega Slovenskega državnega holdinga SDH, ki bi kot aktivni upravljavec moral ukrepati za zavarovanje svojih delničarskih interesov, kot tudi seveda za zavarovanje javnega premoženja pred oškodovanjem, zlorabami ali izgubo ugleda, ki jih bosta podjetje in Slovenija kot poslovno okolje zagotovo deležna, če se takšne prakse nadaljujejo in širijo.

In naj zdaj za konec nekako povzamem razloge za sklic te seje. Kot prvo, od nastopa sedanje vlade je bilo na vodilna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države imenovano veliko novih strokovno žal neprimernih oseb z jasnimi in članskimi povezavami z vladajočimi strankami in posamezniki, ki so jim blizu. To seveda ustvarja neko tveganje političnih pritiskov in zlorab. Tega ne trdim, vendar je faktor tveganja visok in glede na pretekle izkušnje nas je strah, da se bo to nadaljevalo in stopnjevalo. Kot drugo, nekateri od imenovanih ne dosegajo niti minimalnih predpisanih kriterijev za vodstvene položaje v takih podjetjih, pri drugih pa se pojavljajo informacije, da je njihovo izpolnjevanje kriterijev zgolj formalno, v obeh primerih pa se pojavlja seveda tveganje nastanka blokad v odločitvah in posledično spet poslovne škode na javnem premoženju. Kot 3, javnosti dostopne informacije v zadnjih dneh nakazujejo, da sta omenjeni tveganji realni. V posameznih podjetjih prihaja do sumljivih poslovnih odločitev, ki bi lahko povzročile poslovno škodo ali zlorabe javnih sredstev, v več podjetjih pa so uprave oziroma nadzorni svet nepopolni, odnosi med vodilnimi pa na nizki ravni, kar ponovno povzroča poslovno škodo. Vse javnosti dostopne informacije in medijski prispevki iz različnih virov nakazujejo na oblikovanje ozke skupine posameznikov, ki kopičijo nadzorne in poslovodne vloge v državnih podjetjih in medsebojno usklajujejo odločitve. Kot 5, odgovorni za nastali položaj na eni strani dopuščajo ignoriranje veljavnih predpisov in standardov, na drugi strani pa brezkompromisno podpirajo imenovanja kadrov, tesno povezanih z vladajočimi strankami. In na koncu lahko vidimo, da so določene značilnosti skupne, in sicer so to ignoriranje in nižanje vzpostavljenih kadrovskih standardov, imenovanje nezadostno kompetentnih kandidatov na vodstvene položaje, spore v vodstvenih in nadzornih organih, pogosto prihaja tudi do naknadnih zamenjav novoimenovanih, ker ti ne zmorejo ali ne želijo izvrševati zunanjih navodil, povečano je tveganje konflikta interesov, stalnica takih imenovanj so zlorabe ter poskusi prikritega financiranja vladajočih, slabe poslovne odločitve ne glede na to, ali so posledica zlonamernosti ali nekompetentnosti. In vsa ta ravnanja, ki sem jih naštel, nakazujejo na to, da si nameravajo na prej opisan način podrediti vse javno premoženje in vse javne sisteme. To seveda za nas predstavlja nedopustno tveganje za nastanek neke nepopravljive škode. Zato smo ocenili, da je Komisija za nadzor javnih financ nujno potrebna, da stanje ocenimo, da sprejmemo določene odločitve in da morebiti preprečimo škodo, ki bi lahko nastala, ker verjamem, da nam je vsem, ki sedimo tu, in tudi vsem ostalim v interesu, da ta podjetja delujejo dobro. Še enkrat ponavljam, samo kadrovanje ni problem, če je kadrovanje ljudi, ki so kompetentni in se, pod narekovajih, »spoznajo« na posel. Problem pa je, če potem kadrovanje pomeni poslovno škodo za ta podjetja, ker posledično to pomeni tudi škodo za javne finance in seveda državo. Naj bo to za ta uvod vse, pa bom potem v zaključku predstavil tudi 5 sklepov, ki smo jih oblikovali seveda z namenom, da takšna ravnanja v prihodnosti preprečimo.

Predsednik, hvala.

Hvala lepa, kolega Prednik.

Preden nadaljujemo, bi rad prebral še eno pooblastilo, in sicer s Poslanske skupine nepovezanih poslancev na seji sodeluje gospa Janja Sluga, ki jo lepo pozdravljam. Zdaj pa nadaljujemo. Želi besedo predstavnica vlade?

Izvolite, mag. Maja Hostnik Kališek. Imate besedo.

Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Tema današnje razprave Komisije za nadzor javnih financ so domnevne škodljive posledice političnega kadrovanja in sumi klientelističnega vplivanja na poslovne odločitve v podjetjih s kapitalsko naložbo države. Pri tem sklicatelji nujne seje na podlagi medijskih zapisov navajajo pretekle in sedanje primere kadrovanj in vodenja dnevne politike. Sistem korporativnega upravljanja kapitalskih naložb države od leta 2014 ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki sledi smernicam OECD za korporativno upravljanje družb v državi lasti. Sledit(?) smernicam OECD je glavni cilj zakona zagotoviti, da se politika ne vmešava v vodenje družb v državni lasti. Zakon namreč predpisuje, da mora upravljavec državnega premoženja, to je SDH, delovati neodvisno in samostojno in da pri izpolnjevanju svojih nalog ni vezan na nobena navodila državnih organov ali tretjih oseb. Iz navedenega jasno sledi, da vlada ne sme vplivati in tudi ne vpliva na odločanje Slovenskega državnega holdinga. Tega ne spremeni niti dejstvo, da vlada izvršuje pravice delničarja SDH, saj gre za družbo z dvotirnim sistemom upravljanja, kjer vlada ločnica med organi nadzora in organi vodenja. Tako uprava SDH vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Vlada kot skupščina pri tem nima možnosti odločati o vsakdanjih poslih družbe, saj zakon eksplicitno določa, da skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če to zahteva poslovodstvo. Vlada torej ne more in tudi ne odloča, kakšen posel naj SDH ali družba, ki jo ta upravlja, sklene in kakšnega ne. Takšen vpliv izključuje že omenjena neodvisnost SDH in njegove uprave, izključuje pa ga tudi dejstvo, da mora v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah član nadzornega sveta pri upravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vlada tudi nima vpliva na imenovanje članov organa vodenja ali nadzora v družbah, ki jih upravlja SDH, saj upravljavska upravičenja, ki gredo družbeniku v taki družbi, izvršuje SDH. Seveda to ne pomeni, da vlada nima nobenega vpliva na upravljanje kapitalskih naložb države, vendar je ta vpliv strogo omejen z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu in z Zakonom o gospodarskih družbah in se nanaša na širši vidik upravljanja, ki se določi z akti upravljanja. Tako vlada predloži v sprejem Državnem zboru strategijo upravljanja, ki določa razvrstitev družb na strateške, pomembne in portfeljske, opredeli razvojne usmeritve ter cilje za strateške naložbe. Na strategiji temelji letni načrt upravljanja, ki ga pripravi SDH in potrdi vlada. V njem se opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Vlada sprejme tudi merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, ki opredeljuje tako finančne kot tudi nefinančne cilje družb. S sprejemom navedenih aktov upravljanja pa se vloga vlade konča. Tako vlada ni pristojna za to, da bi vplivala na upravljanje posameznih kapitalskih naložb, za kar je skladno z zakonom, akti upravljanja in merili pristojen Slovenski državni holding. Potrebno je pojasniti, da ima SDH skladno s 6. poglavjem Zakona o SDH, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije, že vzpostavljen sistem ukrepov za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države, ki med drugim vključuje pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, upravljanje tveganj in načrt integritete z mnenjem KPK, obveznost prijave neetičnega ali nezakonitega ravnanja ali vplivanja, zaščito prijaviteljev, dolžnost razkritja in izogibanja nasprotja interesov, nadzor nad premoženjskim stanjem članov organov vodenja s strani KPK.

Glede na izpostavljeno problematiko bi na koncu spomnili, da so bili v času prejšnjih vlad, v letu 2015 sklicane 24. izredna seja Državnega zbora v zvezi s kadrovanji SDH in DUTB, v letu 2016 30. izredna seja Državnega zbora na temo problematike upravljanja kapitalskih naložb države, in v letu 2018 41. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ z zelo podobno tematiko, v okviru katere se je tedanji vladi med drugim priporočala preprečitev političnega vpliva interesov pri upravljanju državnega premoženja. In še glede na navedbe predlagateljev v zahtevi za sklic nujne seje, da se je v času te vlade zamenjala uprava SDH. Ta navedba ne drži, saj uprava SDH ni bila zamenjana, ampak sta njena člana, imenovana v času prejšnje vlade, odstopila na podlagi izsledkov neodvisnega zunanjega pregleda postopka prodaje naložbe Republike Slovenije v družbi Meta Ingenium, ki je ugotovil, da pri vodenju postopka prodaje ni bila zagotovljena največja mogoča dolžna skrbnost za zagotovitev pravilnosti postopkov in največjega mogočega ekonomskega interesa Republike Slovenije. Zaradi enakega razloga je odstopil tudi član nadzornega sveta SDH, ki je bil tudi imenovan v času prejšnjih vlad.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga? Dr. Janez Žlak, izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo.

Malo se neugodno počutim, ker tako jaz bi rad vas gledal takole vse, ampak se bom poskušal malo obrnit. Par stvari tega uvoda, potem pa verjetno bomo tako skozi debato še lahko kaj podebatirali. Že vnaprej se opravičujem, prihajam iz Zasavja, pa mogoče kaka beseda malo bolj taka, ker nisem navajen teh inštitucij, zdaj sem pač drugih tukaj. Tako da mi smo to gradivo dobili…

Nič narobe, dr. Janez Žlak. Prosim vas le, da govorite v mikrofon.

Aha, se opravičujem. Ja, potem se vam pa opravičujem, ker vas ne morem gledati. Mi smo to gradivo dobili, pa bi mogoče začel od te točke, ki je gospod poslanec povedal, da bo na koncu predlagal sklepe. Jaz sem jih prebral. Če bojo sprejeti takšni, kot so, popolnoma se strinjam, super, morajo biti takšni. Zakaj? Ker vse to, kar piše, SDH že počne, predpisani kriteriji za članstvo, imenovanje v nadzornem svetu, bomo potem malo več pojasnili. Inštitucije, ki preverjajo, ali je bilo nekaj zakonito ali ne, so čisto druge. Seveda te inštitucije delajo v slovenskem prostoru malo bolj počasi. Zato so neke sodbe izrečene toliko in toliko let nazaj. In na koncu je še tale dikcija o lojalnih kadrih. Jaz menim, da smo preveč se etiketiramo vsi. Tudi mene so etiketirali recimo, da sem celo videl, član SDS. Jaz vam moram povedati, da nisem politik, nikoli nisem bil politik. Ali bom kdaj v prihodnost, to zdaj še ne vem, ker če bi to vedel, potem bi verjetno ne bi sedel tukaj. In nisem član, sem pa nek konservativni liberalec, to je pa res, jaz sem simpatizer. Tako da malo to.

Zdaj pa na vsebino. SDH je personalna institucija. Dela se strokovno in pa odgovorno. In naš cilj, jaz bom zdaj govoril za leto dni, toliko časa, kot je moj mandat, oziroma zdaj sem že čez leto dni, pa da mogoče preskočim, ko je tale gospa iz ministrstva rekla, kako se menjajo. SDH mislim, da je od leta 2014 uradno ustanovljen, če pozabimo, 13 mesecev je mandat predsednika in člana v povprečju. Zdaj, če se malo pohecam, imam samo še par dni. Po teoriji tudi to gre, čeprav je moj cilj ostati do konca na tem mestu, ker smatram, da res delamo strokovno. Tako da… In ti očitki, se pravi, moramo ločit vlogo SDH. SDH je upravljavec državnega premoženja, katerega cilj je seveda skrbeti za državno premoženje v duhu tega, da se povečuje vrednost kapitala, to moramo, in pa dosedanje strateških ciljev, ki, ker gospa… / nerazumljivo/ potrdi, le no, vsakoletno, kakorkoli, oziroma strategijo tudi Državni zbor. In tega se moramo mi držati. In naša edina naloga je, da imenujemo v ta podjetja nadzorne svete. Od tam naprej se vloga SDH kadrovsko, kakorkoli to imenujemo, konča. To je stvar naprej nadzornih svetov. SDH se ne sme vpletat v imenovanje uprav. SDH mora pa seveda bdeti nad delovanjem teh družb. In bomo potem tudi malo rezultate pogledali skozi debato. Očitek, da nekateri ne dosegajo niti minimalnih predpisanih kriterijev. To je zdaj tako bolj taka splošna debata. Če pa ste zasledili moje izjave v medijih, Slovenija 1, Delo, pa še kjerkoli, jaz sem jasno povedal, ko so se pojavile te insinuacije, dokler sem jaz predsednik uprave, kriteriji za imenovanje nekoga, pa je lahko to levi, desni, zgornji, spodnji, se ne bodo spreminjali oziroma se ne bodo nižali. Spreminjali lahko, da se bodo, ampak te kriterije bomo seveda zaostrili, ker bomo nekje v začetku naslednjega leta šli v prevetritev vsaj top 20 družb in bomo te kriterije seveda poskušali nekako seveda dvignit na višji nivo, ne na nižji nivo. Seveda formalni pogoji se morajo spoštovati, tako kot se mora spoštovati, ne vem, omejitve na cesti, kakorkoli želite. Po mojem mnenju pa so ključni še tudi drugi pogoji, in sicer, ali imajo ti ljudje vizijo, ali so za timsko delo, imajo pogum, imajo nekaj te družbe pripeljat na neki višji nivo. Ker, če jih bodo, pa bodo ta podjetja postala neko dobrobit, bodo tudi vsi državljani nekaj od tega imeli. Tako da niso samo, ta formalizem je zato, da se mogoče malo lovimo, pa nisem odvetnik nobenega, pa niti nadzornikov niti koga, ampak želim delati samo strokovno. Potem je tu še navedeno, da so nadzorni sveti, uprave nepopolni, odnosi na nizki ravni. Če to drži, kolegi, potem me to res tudi mene žalosti, da je to res tako. Ampak tam, kjer smo mi kot SDH zaznali, da je kaj narobe, smo tudi ustrezno ukrepali. Jaz, ko sem prišel na SDH, je bil glavni problem Telekom Slovenije, če se spomnite. Pol leta so bile baje razprtije med nadzorniki. Tega pa res ne morem, tega pa SDH ne more dovoliti in je ustrezno tudi seveda ukrepal. Da samo osvežim spomin, glede na to, da je telekom delniška družba, nismo mogli seveda direktno imenovati nadzornikov, smo jih pa preko sodišča. Jih je sodišče imenovalo ravno iz tega vidika, da smo tam vzpostavili neko normalno delovanje. Zame osebno, to sem prej omenil, nisem politik, jaz prihajam od ljudi, bil sem sindikalist, pa še kaj drugega tudi, ponosen na to, kar sem zdaj zasedel, zame so ključni ljudje, bili in bojo, to je, in odnosi med ljudmi. Vse ostalo je stvar, je stvar potem tehnike.

Aja, tu še potem ta očitek, da so pač ozke skupine posameznikov, ki se med sabo kadrujejo. Poglejte, morate se strinjat z mano, da je Slovenija tako majhno, nas je vse skupaj 2 milijona in je, da se verjetno vsi poznamo med seboj. Če bi malo drevo pogledali dosti za nazaj, bi celo ugotovili, da smo celo v sorodu. Tako da s tem nimamo. Zadnji očitek sem pa že povedal, da SDH, dokler sem jaz tukaj, standardov, da bo kdo imenovan, ne bomo nižali. Tako da tole za uvod. Mogoče samo še, mogoče samo še ena zadeva, ki me tudi res, tako ko sem malo pogledal za nazaj zgodovino. Odločitve ne bom komentiral, odločitve bom komentiral samo za čas svojega mandata, ker ni pošteno, po bitki je seveda vsak lahko general. Všeč mi je, da vam vsem tukaj ni vseeno, kar se dogaja, ker to dokazujejo te seje, ki so bile v februarju dve 2016, pa tako naprej, ki je tudi kolegica omenila. Se pravi, nobenemu od nas, pa od predhodnikov, pa tudi predhodnikov ni vseeno. Mi imamo pa še tudi, da se to dogaja, da se te stvari dogaja. In je prav, da se te zadeve razčistijo, ne pa da potem zgleda kot nek lov na čarovnice. Tako da… Lahko pa, da se motim.

In da zaključim s tem prvim delom teh očitkov, mi smo zdaj v tem mojem mandatu eno leto res na polno se trudili, sodelovali tako z Računskim sodiščem kot s KPK, kar bodo mogoče kolegi, ki so tukaj prisotni, tukaj potrdili. In prvič v zgodovini SDH, saj ni dolga, se je zgodilo, da Računsko sodišče SDH, če je bil glavni revidiranec seveda, ni podalo nobenega popravljalnega ukrepa, 10 priporočil, pa še ta se 3 nanaša na ministrstva. Tako da jaz sem ponosen. Mi smo, jaz si upam trditi, da, pa naj ne zgleda kot samohvala, da poskušamo v največji možni meri, ker sem jaz predsednik, te zadeve dvignit na nek višji nivo, kar tudi te, bom rekel, stvari dokazujejo. In se bomo to trudili še naprej.

Tako da hvala, predsednik, za besedo.

Hvala lepa tudi vam, dr. Žlak.

Želi besedo predstavnica Računskega sodišča? Da.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Maja Bilbija, Računsko sodišče. Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Slovenskega državnega holdinga pri upravljanju kapitalskih naložb v obdobju 2016 in 2017. Po mnenju Računskega sodišča je bilo poslovanje SDH pri upravljanju kapitalskih naložb v tem obdobju delno učinkovito. Glede na to, da smo že v preteklosti revidirali upravljanje posameznih kapitalskih naložb, smo s to revizijo predvsem želeli ugotoviti, kakšen sistem upravljanja kapitalskih naložb je vzpostavil SDH, kako ta sistem deluje in ali je SDH pri upravljanju bil učinkovit. Zato smo v okviru predmeta revizije proučili predvsem spremljanje in izvajanje strategije in letnih načrtov upravljanja kapitalskih naložb, uresničevanje pravic delničarjev oziroma družbenikov na skupščinah, kandidacijske postopke za imenovanje članov nadzornih svetov družb v upravljanju SDH in povračilo stroškov upravljanja kapitalskih naložb, ki so v lasti Republike Slovenije. Seveda smo pri upravljavcu kapitalskih naložb ugotovili nekatere pomanjkljivosti, vendar bi vseeno tu veljalo poudariti, da je SDH že v teku izvajanja revizije oziroma po obdobju, na katerem se nanaša revizija, izvedel spremembe v svojih notranjih aktih in pričel z aktivnostmi za izboljšanje učinkovitosti poslovanja na teh področjih, ki so bila predmet revizije.

V nadaljevanju bom na kratko povzela nekaj ugotovitev, ki se nanašajo na posamezno revidirano področje. Kot rečeno, SDH je bil delno učinkovit pri vzpostavitvi sistema spremljanja in izvajanja strategije in letnih načrtov upravljanja kapitalskih naložb. Očitek Računskega sodišča se tako nanaša predvsem na ugotovitve, povezane z zagotavljanjem celovite sledljivosti pri upravljanju kapitalskih naložb. Naj naštejem nekaj njih. SDH v notranjih aktih ni uredil načina priprave letnega načrta upravljanja naložb, s katerim bi predvidel sodelovanje z resornimi ministrstvi, drugimi institucijami ali družbami pri njegovi pripravi. V notranjih aktih ni opredelil, katera navodila predstavljajo operativna navodila, dana družbam, in kateri organi ali osebe jih sprejmejo. Prav tako ni uredil načina evidentiranja in arhiviranja dokumentov o upravljanju kapitalskih naložb ter vsebino upravljavskih map, načina vodenja in uporabe baz podatkov o poslovanju družb. Ni zagotovil informacijske podpore za enotno in pregledno evidentiranje in arhiviranje podatkov ter sistematično spremljanje izvajanja načrtovanih aktivnosti. Uprava SDH sklepov v zvezi z upravljanjem naložb ni v vseh primerih sprejela na podlagi gradiv in je pogosto brez pojasnil o razlogih za nujne in takojšnje odločitve sprejela sklepe izven sej, ki niso bili ažurno dokumentirani. Notranji akti niso urejali načina shranjevanja gradiv in zapisnikov sej uprave SDH ter vodenje registra sklepov uprave. Nadzorni svet SDH se je z upravo večkrat na seji dogovoril ali pa je predlagal določene aktivnosti, namesto da bi jo to zadolžil s sklepom. Register sklepov nadzornega sveta SDH ni bil vzpostavljen in njegovega vodenja tudi ni urejal notranji akt.

Naslednje področje. SDH je bil delno učinkovit pri uresničevanju pravic delničarja oziroma družbenika na skupščinah družb. SDH je v notranjih aktih vzpostavil podlage in notranje kontrole za odločanje o udeležbi na skupščinah ter za poročanje o svojih glasovalnih stališčih, vendar ni določil obveznosti dokumentiranja načina določitve zneska za dividende. SDH od vseh družb ni poskušal pridobiti informacij o dividendni politiki. Pri sprejemanju glasovalnih stališč ni v vseh primerih ravnal pregledno in kot so določali notranji akti, ni dokumentiral načina določitve zneska za dividende in sodelovanja s pristojnimi ministrstvi. SDH je bil tudi delno učinkovit pri izvajanju kandidacijskih postopkov za imenovanje članov nadzornih svetov družb. Naj navedem nekaj pomembnejših ugotovitev. S sprejemom aktov upravljanja in notranjih aktov je vzpostavil nekatere podlage za izvajanje kandidacijskih postopkov, ki pa niso zagotavljale objektivnosti vseh meril za ocenjevanje kandidatov, ter celovite preglednosti in sledljivosti pri izvajanju kandidacijskih postopkov ter niso bile vzpostavljene zadostne notranje kontrole. V notranjih aktih ni v celoti opredelil načina in dokumentiranja dela in arhiviranja gradiv kadrovske komisije ter evidenc akreditiranih in potencialnih kandidatov za člane nadzornih svetov. SDH tudi ni uredil poteka kandidacijskih postopkov in pravil za obvladovanje tveganj nastanka konflikta interesov v primerih imenovanja članov uprave SDH in zaposlenih na SDH v nadzorne svete družb s kapitalsko naložbo države, dostopa članov uprave SDH do notranjih informacij družb in izločanja iz odločanja na SDH, pogojev za imenovanje ter načina zagotovitve ločenosti funkcije upravljavca od funkcije člana nadzornega sveta. Pri izvedbi kandidacijskih postopkov SDH ni zagotovil enakopravne obravnave kandidatov, objektivnosti, sledljivosti, preglednosti ter doslednega upoštevanja zakonskih pogojev. Iz nominacijskih poročil in zapisnikov sej kadrovske komisije ni vedno razvidno, za kateri ciljni profil je ocenila kandidate kot primerne. In na mesta v nadzornih svetih družb niso bili vedno imenovani strokovnjaki s kompetenčnih področij, opredeljenih v naročilu postopka. Kadrovska komisija je ocenila več kandidatov, ki niso izpolnjevali vseh pogojev. Ni enotno uporabila meril za ugotavljanje in vrednotenje primernosti kandidatov ter jih ni enotno obravnavala, zlasti kandidate, ki niso predložili potrdila o usposobljenosti za člane nadzornih svetov in ki so bili opredeljeni kot tujci. Kot primerne je ocenila nekatere kandidate, pri katerih je že v času kandidature ugotovila potencialen konflikt interesov. Na predlog SDH sta bili v nadzorni svet dveh javnih delniških družb izvoljeni predsednica in članica uprave SDH, vendar kadrovska komisija pri njunem ocenjevanju ni proučila vseh zakonskih meril. SDH je bil delno učinkovit pri vzpostavitvi podlag za povračilo in pri obračunavanju stroškov upravljanja kapitalskih naložb, ki so v lasti Republike Slovenije. SDH se v pogodbah o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije z Ministrstvom za finance ni natančno dogovoril, kateri stroški predstavljajo upravičene stroške, ki so podlaga za določitev plačila, niso bila dogovorjena sodila za presojo dejanske upravičenosti in najvišje vrednosti teh stroškov, podlage za ugotavljanje višine teh stroškov ter ravnanju v primeru morebitnega presežnega ali prenizkega plačila glede na obračun. Kot pa že navedeno, Računsko sodišče od SDH ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je SDH po obdobju, na katero se nanaša revizija, sprejel številne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Je pa podalo nekaj priporočil za nadaljnje izboljšanje poslovanja te družbe. Z revizijo so bile ugotovljene tudi posamezne pomanjkljivosti Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki so vplivale na samo poslovanje te družbe. Prav tako se je v tej reviziji kot tudi že v nekih naših prejšnjih izkazala potreba po spremembi strategije upravljanja kapitalskih naložb države. O tem bomo v kratkem, tako smo tudi najavili pri izdaji našega poročila, seznanili vlado. Toliko.

Hvala.