Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni.

Pričenjamo s 60. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Obveščam vas, da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, ki pa imajo tudi pooblastila. In sicer je z nami namesto naše kolegice mag. Bojane Muršič Soniboj Knežak, lepo pozdravljen. In namesto Alenke Jeraj je z nami Suzana Lep Šimenko, lepo pozdravljena.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, in sicer imamo eno točko dnevnega reda: Nedopustno omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev ob izpolnjevanju pogoja PCT. Kot sem povedala, je to zahteval Poslanske skupine SAB. Do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda oziroma tudi ne za umik točke dnevnega reda, tako da je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NEDOPUSTNO OMEJEVANJE DOSTOPA DO ZDRAVSTVENIH STORITEV OB IZPOLNJEVANJU POGOJA PCT.

Preden začnem, bi vas prosila, da se vsi skupaj osredotočimo na dnevni red, da ne širimo razprave na točke, ki danes niso predmet dnevnega reda. Tako, da bi sedaj začeli.

Imamo pa še eno obvestilo, in sicer službeno odsotnost je napovedal gospod Branko Simonovič, tako da je opravičen. Prav tako imamo odsotnost službeno našega kolega Jožeta Lenarta. In pač še eno pooblastilo; namesto našega podpredsednika odbora Janija Möderndorferja je z nami poslanka Lidija Divjak Mirnik, ki jo prav lepo pozdravljam.

Prav tako bi vas rada obvestila, da je bilo danes na sejo vabljen tudi kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, in sicer pač na temo točke. Moram vam povedati, da se je seje želela udeležiti državna sekretarka Jelka Godec, vendar je v zadnjem hipu prišlo do nekih neodložljivih obveznosti in se je pač opravičila.

Toliko, sedaj pa dajem besedo predlagatelju zahteve mag. Andreju Rajhu.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci, vabljeni gostje.

Ne glede na to, da je danes Ustavno sodišče zadržalo izvajanje pogoja PC v državni upravi, še zmeraj velja pogoj PCT pri dostopu do zdravstvenih storitev in tudi zaradi tega imamo sklicano to sejo z naslovom Nedopustno omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev ob izpolnjevanju pogoja PCT.

In na današnjem zasedanju Odbora za zdravstvo tako pozivamo vlado, da naj pogoj PCT umakne za obisk osebnega zdravnika, za vožnjo z javnim prevozom in za plačilo natočenega goriva v bencinskem servisu. Želimo in zahtevamo, da imajo starejši, še posebej tisti, ki živijo na podeželju, na primer v Voličini ali pa na Jezerskem, in za katere ta pogoj velja in se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti oziroma imajo pomisleke, dostop do zdravstvene oskrbe. Sprašujem se, kako naj tak upokojenec stopi v avtobus, kako se naj pelje z avtobusom v Lenart ali pa na primer v Kranj, kjer je seveda pogoj za vstop na avtobus opravljen PCT. Ali pa napolni rezervoar z gorivom in gre na bencinsko postajo plačati – za tja notri prav je zahtevan pogoj PCT. In kako naj sploh tak upokojenec pride do zdravnika? Za praktično vsak pregled mora dodatno plačati 10 evrov testiranja. In nedopustno je v tem času, da državljani nimajo dostopa do svojega zdravnika, in nedopustno je, da se sprejemajo ukrepi, ki jim ta pogoj oziroma ki jim dostop do zdravnika otežujejo ali celo preprečujejo.

In spomnimo se, vlada je z odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnost, cepljenje in testiranje za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 na dopisni seji določila izpolnjevanje pogoja t.i. PCT za praktično vse dejavnosti in storitve v državi. Pogoj PCT morajo tako za opravljanje dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo svoje delo pri delodajalcu ali kot samostojno dejavnost. Izjema so nujna oskrba z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, zagotavljanje javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujna medicinska pomoč ter zaščita in reševanje. V nujno oskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami se štejejo prodajalne, ki v glavnem prodajajo živila in pijače, vključno s prodajo živil in pijače zunaj prodajaln. Prav tako izjema do izpolnjevanja PCT pogoja velja za stranke v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. V to izjemo ne sodijo prodajalne znotraj trgovskih centrov.

Po odloku morajo preverjanje pogoja PCT organizirati odgovorne osebe, ki izvajajo in organizirajo opravljanje dela. Oseba, ki za izpolnjevanje pogoja PCT potrebuje negativen test, lahko to dokazuje tudi s PCR testom, hitrim testom ali samotestiranjem. PCT pogoja prav tako ni treba izpolnjevati tudi mlajšim od 12 let, osebam, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec v 1., 2. ali 3. razred osnovne šole, v glasbeno šolo do vključno 2. razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Prav tako pogoja PCT ni treba izpolnjevati osebam, ki izvajalcu k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka starega do 15 let oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, ter učencem in dijakom pri prevozu z javnim potniškim prometom. Kaj je pa s študenti?

In nekatere družine so se znašle v velikih stiskah. In na nas se je v zvezi sto temo obrnila tudi gospa Helena iz Prekmurja. Tako piše:

»Mama študentke sem, ki bo to šolsko leto obiskovala 2. letnik Pedagoške fakultete v Ljubljani. Je pridna študentka, vendar imamo sedaj poleg vseh ostalih finančnih problemov še tega s PCT. Hči, kot njene prijateljice, se zaenkrat ne želijo cepiti. Pravijo, da cepivo povzroča neplodnost, upoštevajo pa vse ukrepe kot so pač zahtevani. In sedaj tu nastajajo problemi glede javnega prevoza, ki za študente zahteva PCT pogoj, ki bo nas starše bremenilo mesečno cca 80 evrov ob vseh stroških, ki jih že tako prinaša bivanje študentov iz oddaljenih krajev. Ker so naši otroci, kot že rečeno, iz oddaljenih krajev, je potrebno plačati 25 evrov za 10 prevozov plus 10 evrov za vožnjo po Ljubljani z mestnim avtobusom. Potem je tu še strošek študentskega doma in končno tudi prehrana, ki tudi ravno ni poceni. Ima pa hči 100 evrov štipendije na mesec. Plače pri nas v Prekmurju so nizke, velika je brezposelnost, tudi moj soprog je brez zaposlitve. In enostavno ne vem več, kako bomo vse to breme zmogli. Hčera bo morala pustiti študij, žal, ker se ne bo izšlo. In zdaj je tu še pogoj PCT za prevoz, ki za učence in dijake ni potreben, za študente pa. Sama se vozim z avtobusom v službo, sama moram izpolnjevati pogoj PCT, dijaki, ki se prav tako vozijo na tem istem avtobusu, ga pa ne potrebujejo, a so v glavnem oni na tem avtobusu. Ni logike«.

Zelo emotivno pismo. In ob sprejemanju vseh naštetih pravi je vodja strokovne skupine gospa Mateja Logar dejala, da se moramo zavedati, da je PCT tisto, kar omogoča, da ostanejo družba, šole in ostale dejavnosti odprte. In kljub temu pa odlok odpira številna vprašanja, na katera še nismo dobili jasnih odgovorov. Težava se pojavlja, kot smo izpostavljali na samem začetku, pri obisku osebnega zdravnika, pa v primeru javnega potniškega prometa, pa obiska oziroma plačila goriva na bencinskem servisu, ki po našem mnenju sodijo med osnovna in vsakdanja opravila, za katera bo marsikateri posameznik sedaj prikrajšan. In da so nekateri deli odloka neživljenjski, posebej v delu, ki omejuje dostop do zdravstvenih storitev, smo praktično občutili vsi in je jasno kot beli dan.

Situacija v zdravstvu je nevzdržna zlasti na področju dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki je ena od kritičnih točk zdravstvenega sistema in zdravstva nasploh. Odlok, ki predvideva izpolnjevanje kot pogoj PCT, pa tega nikakor naslavlja in rešuje. Temu pritrjujejo tudi številni strokovnjaki in združenja, ki so ob tem celo nakazali, kaj se bo zgodilo in v kakšno iskanje rešitev bodo prisiljeni ljudje. Združenje zdravstvenih zavodov je na Ministrstvo za zdravje že pozvalo k ponovnemu razmisleku glede odloka, saj menijo, da odlok nebi smel omejevati dostopa do zdravstvenih storitev. In po oceni Združenja zdravstvenih zavodov bi se lahko zaradi spoštovanja odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom še dodatno poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi lahko vodilo v povečanje pritiska na urgentne centre in dežurne službe. Ob tem ne gre spregledati, da je tudi direktor zdravstvenega doma Hrastnik dr. Gregor Pajić izrazil pomislek, da bi se zaradi pogoja PCT nekateri raje odločali za obisk ambulante za nujno medicinsko pomoč, saj odlok predvideva, da za nujna stanja pogoj PCT ne bo zahtevan. Ravno tako razmišljajo v zdravstvenih domovih Trbovlje in Kamnik. Ob tem pa po drugi strani nekateri vidijo možnost v dobrobit ljudi. Direktorica Zdravstvenega dom Ptuj Metka Petek Uhan tako poudarja, da bolnikom dostopa do zdravstvenih storitev ne nameravajo omejevati. Vsak uporabnik zdravstvenih storitev bo na vhodu v zdravstveni dom izpolnil vprašalnik o svojem zdravstvenem stanju. Bolnikom, za katere bodo ocenili, da so zdravi, bodo dovolili vstop v zdravstveni dom, bolne in take, ki bodo navedli, da so bili v rizičnem stiku, bodo pregledali v covidni ambulanti oziroma jih bodo napotili na testiranje. Za medklic pa lahko izpostavimo primer Danske, kjer izvajajo testiranje sedemkrat bolj pogosto kot v Sloveniji, je brezplačno in imajo najvišjo stopnjo precepljenosti. In tudi zaradi tega so te dni normalizirali življenje.

V stranki SAB se zato zavedamo, da v kolikor zdravstvena stroka zahteva in predlaga obvezno testiranje pred obiskom v zdravstvenem domu, potem mora to testiranje biti na voljo in mora biti na voljo brezplačno pred vstopom v sam zdravstveni dom. V SAB se zavedamo, da je boj z novim koronavirusom težek in dolg ter posledično zahteva sprejem nepriljubljenih omejitev, a vseeno moramo ostati v okvirih zdravega razuma.

Dejstvo je, da je celotno obdobje boja s koronavirusom Slovenija beležila in beleži skorajda najslabše rezultate in tudi vladna komunikacija z državljani se nikakor ne izboljša. V prvem valu epidemije so boj z virusom s svojimi življenji plačali upokojenci v domovih za starejše, v drugem in tretjem valu pa mladi in otroci zaradi zaprtja šol. Zdi se, da so v četrtem valu, ko je pogoj PCT potreben tudi za obisk zdravnika, na vrsti bolni, prav tako tisti, ki danes še ne vedo, da imajo kakšno težjo bolezen in morda zaradi pogoja PCT, ki ga ne bodo izpolnili, tega sploh ne bodo mogli ugotoviti.

V stranki SAB podpiramo ukrepe za zajezitev virusa in zmanjšanje števila okužb, toda vnovič se je pri obveznem izpolnjevanju pogoja PCT izkazalo, da so določeni ukrepi nesprejemljivi in pretirani. Ostro nasprotujemo omejevanju dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe, saj bolniki brez izpolnjevanja pogoja PCT zdaj ne morejo priti do osebnega zdravnika. Kot opozarjajo strokovnjaki in zaposleni v zdravstvu, takšen način omejevanja pacientovih pravic škodi njihovem zdravju in vodi v poznejše odkrivanje bolezni. Prav tako se nam ne zdi smiselno uvajanje pogoja PCT za obisk bencinskih črpalk in rabo javnega potniškega prometa. Znova smo na rob prav tako potisnili mladostnike od 12. do 18. leta starosti, ki jih je vlada v odloku izenačila z odraslimi. Prav oni so po dolgotrajnem zaprtju šol, ki je vodilo v številne duševne stiske, znova izločeni iz javnega življenja. O cepljenju namreč odločajo njihovi starši, testi pa so plačljivi. Po veljavnem odloku torej tudi oni ne morejo do zdravnika brez predhodnega testiranja, kar lahko vodi v namerne okužbe za družbeno participacijo.

Vlada je v zadnjem odloku znova dokazala, da je z obvladovanjem bolezni COVID-19 zavozila. Državljani nimajo namreč več zaupanja v ukrepe, tudi takrat, ko bi to bilo potrebno, družba pa je razdeljena bolj kot kadarkoli prej. Predlagatelji nujne seje tako želimo opraviti širšo razpravo o sprejetem odloku in o vseh vprašanjih, s katerimi se soočamo prav vsi državljani, in vlado ponovno pozivamo k razmisleku o ukrepih in pogojih, ki so zlasti za ranljive skupine preveč omejujoči.

Zato predlagamo dva sklepa. Da odbor po opravljeni razpravi sprejme prvi sklep. Torej prvi sklep se glasi:

»Odbor za zdravstvo Vladi Republike Slovenije predlaga, da v izogib omejevanju dostopa do zdravstvenih storitev med izjeme do izpolnjevanja pogoja PCT nemudoma uvrsti obisk zdravnika ne glede na nujnost zdravstvene oskrbe«.

In pod drugo točko:

»Odbor za zdravstvo Vladi Republike Slovenije predlaga, da med izjeme od izpolnjevanja pogoja PCT uvrsti točenje goriva na bencinskih servisih in uporabo javnega potniškega prometa«.

Tema je resna. Zavedati se moramo, da ljudje zdravnika preprosto potrebujejo, k njemu ne hodijo na kavo ali pa na pogovor. Zato te teme naslavljamo.

Spoštovana predsednica odbora, vračam vam besedo.

Hvala lepa, ker ste mi vrnili besedo. Bomo nadaljevali, upam, da v takšnem zmernem duhu še enkrat.

Zdaj pač ima besedo državni sekretar, potem imamo še nekaj vabljenih.

Tako, da izvolite, mag. Franc Vindišar, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci.

Vesel sem, da se ta seja snema, zaradi tega da bom imel možnosti še enkrat pojasniti zadeve. Kajti navedbe predlagatelja so žal iz časov starega odloka in nikakor ne odražajo več današnjega stanja.

Ključni namen sprejetih predpisov v četrtem epidemijskem valu je ustvariti pogoje, s katerimi lahko zagotovimo, da bo večina dejavnosti potekala brez zapiranja družbe. Četrti val se od prejšnjih razlikuje po tem, da imamo na voljo sredstvo, ki je pri obvladovanju epidemije učinkovito, tj. dovolj učinkovitega in varnega cepiva. Glede na to, da raven zaščite prebivalstva v Sloveniji, ki jo lahko dosežemo le s prebolelo boleznijo ali s cepljenjem, še ni tako visoka, da bi dopuščala sprostitev ukrepov, so omejevalni ukrepi nujni, saj število okuženih in hospitaliziranih hitro narašča. Dovolite samo informacijo svežo, ta trenutek je hospitalizirano 420 pacientov, kar je 12-krat več kot jih je bilo v sredini meseca avgusta, ko jih je bilo 34. Na intenzivni terapiji se zdravi ta trenutek 109 pacientov, kar je 12-krat več ko 15. avgusta, ko jih je bilo 9. Ukrepi, določeni v odlokih, ki jih je vlada sprejela v septembru letošnjega leta, so usmerjeni v zmanjševanje možnosti prenosa virusa in s tem okužbe, obenem pa je vlada tudi administrativne poenostavitve združila v en predpis vse do sedaj veljavne predpise resornih ministrstev s področja izpolnjevanja prebolevnosti, cepljenja in testiranja in pa obvezne uporabe zaščitnih mask, medosebne razdalje in razkuževanja.

Tako je vlada z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu 142/21 in je začel veljati 6. septembra 2021 predpisala obvezen pogoj PCT za delo v 20-ih primerih izvajanja dejavnosti in tudi za uporabnike storitev teh dejavnosti. O tem odloku je bil govor prej v predstavitvi predlagatelja. Kot izjeme pa je med drugim določila otroke do starosti 12 let, storitve bencinskih servisov, medicinske pomoči, obenem pa je predpisala prostovoljno samotestiranje v breme državnega proračuna za učence in dijake, vključno s posebnimi potrebami. Z odlokom, objavljenim v Uradnem listu 146/21, ki je začel veljati 15. septembra, je vlada predpisala izpolnjevanje pogoja PCT za delo pri vseh delodajalcih in tudi za uporabnike storitev teh dejavnosti. Predpisala je dodatne izjeme od pogoja PCT za otroke in dijake v javnem potniškem prometu in za spremljevalce otrok in odraslih s posebnimi potrebami pri uporabi zdravstvene storitve, izjemo glede dostopa do zdravstvenih storitev pa je zožila na nujno medicinsko pomoč in ukinila izjemo glede uporabe storitve bencinskih servisov. Sprememba, objavljena v uradnem listu 149/21, ki je začela veljati 18. septembra, je, zlasti z namenom zaščititi najbolj ranljive skupine državljanov in povečati dostopnost do nujnih zdravstvenih storitev in nujnih postopkov zaradi socialne in družinske problematike, razširila izjeme prebolevanja pogoja PCT, in sicer za vrste oseb, ki jim ni treba izpolnjevati pogoja PCT. Za osebe se je povišala starost na 15 let, dodajo se osebe, ki so vključene v storitve vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Sledijo področja, za katere ne veljajo omejitve zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT, se vključijo vse nujne zdravstvene storitve, nujni postopki socialne in družinske problematike in nujne osebne asistence ter uporaba storitev različnih centrov za usposabljanje, delo in varstvo, pri čemer je ministrstvo opredelilo primerno širok nabor zdravstvenih storitev dne 17. septembra 2021. Sledijo potrebe brezplačnega dostopa do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženih skupin in prevzemnike osebnih poštnih pošiljk. Za nujne zdravstvene storitve smo vključili nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljene in neodložljive zdravstven in zobozdravstvene storitve, zdravstveno varstvo otrok vključno s preventivnimi pregledi otrok, učencev, dijakov in študentov, zdravstveno varstvo ogroženih skupin, zdravstvene storitve stopnje nujnosti nujno in zelo hitro, zdravstvene preglede žensk v zvezi z nosečnostjo, zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom, storitve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti ali umetno oploditvijo, sterilizacijo in umetno prekinitvijo nosečnosti, zdravljenje in rehabilitacijo otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, in otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter otrok in mladostnikov z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov. Sledijo obvezna cepljenja, imunoprofilaksa in kemoprofilaksa, zdravstveno varstvo v zvezi z dajanjem in izmenjavo tkiv in organov za presaditev drugim osebam ter storitev v zvezi s presaditvijo organov. Sledijo patronažni obiski, zdravljenje in nega na domu ter v socialnovarstvenih zavodih, radioterapija, dializa in drugi nujni najzahtevnejši diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski posegi. Vključeni so vsi reševalni prevozi, storitve za zagotavljanje krvi, krvnih pripravkov in zdravil iz krvi vključno s krvodajalci. In na primarni zdravstveni dejavnosti vse neodložljive zdravstvene storitve, ta definicija je izbranim družinskim zdravnikom zelo jasna. Sprememba odloka, ki je bila objavljena v Uradnem listu 152/21 in je začela veljati 24. septembra, je med izjeme od izpolnjevanja PCT uvrstila tudi uporabo storitev v bencinskih servisih na njihovih odprtih prostorih oziroma krajih in sprostila uporabo zaščitne maske in medosebne razdalje pri športni vadbi. Vlada je 29. septembra sprejela nove sprostitve glede uporabe zaščitnih mask in le-teh ni treba uporabljati ob upoštevanju pogoja gostom zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, kjer se nudijo tudi priprave in strežba jedi in pijač, ter pri medosebnih stikih oseb, kjer vse osebe izpolnjujejo pogoj PCT.

Če povzamem. Glede na ukrepe in izjeme, ki so z odloki predpisani do danes, in glede na to, da so v zahtevi predlagateljev na tem odboru izpostavljeni zlasti ukrepi, ki vplivajo na dostopnost do zdravstvenih storitev, uporabo javnega potniškega prometa in storitev bencinskih servisov ter na vključenost otrok in mladostnikov od 12. do 18. leta starosti, povzemam. Vse nujne zdravstvene storitve, potrebne za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni in za cepljenje, testiranje, so dostopne brez izpolnjevanja pogojev PCT, pri čemer izvajalci zdravstvene dejavnosti zagotavljajo zaščitne epidemiološke ukrepe. Vsem ranljivim skupinam prebivalstva je omogočeno uporabljati storitve, ki so jim zaradi tega razloga namenjene. Uporaba storitev bencinskih servisov je omogočena pod določenimi pogoji, ki se jim lahko prilagodijo tako izvajalci dejavnosti kot tudi uporabniki storitev. Uporaba javnega potniškega prometa je še vedno omejena, saj je izjema določena le za učence in dijake v zvezi s šolanjem. Otroci do starosti 15 let lahko neomejeno uporabljajo vse storitve in mladostniki od 15 do 18 let lahko neomejeno uporabljajo storitve, ki so zanje namenjene za namen šolanja ali zaradi zdravstvene obravnave oziroma lahko uporabljajo tudi storitve, ki jih morajo uporabljati odrasli, vključno s tem, da sami pravno veljavno izrazijo voljo, da se cepijo.

Naj zaključim. Vlada bo še naprej spremljala epidemiološko sliko v državi in izpolnjevanje pogoja PCT in na tej podlagi sprejemala ukrepe. Dovolite pa, da na koncu samo še enkrat tukaj tudi javno in pred vsemi vami povem, da cepljenje ne povzroča neplodnosti, da so tovrstne izjave izredno škodljive. Povzročile so, da se ni cepilo na tisoče mladih Slovenk zaradi napačnega prevoda kolega zdravnika ginekologa, ki se je kasneje tudi opravičil. In menim, da je poudarjanje tega, povzroča dodatne težave pri cepljenju in posledice imamo v naših bolnišnicah, kajti v porodnišnicah so praktično stalno prisotne porodnice necepljene. In vemo, da so zapleti pri porodnicah in pri plodih neprimerno večji kot pa pri tistih, ki so bile cepljene. Tako, da res prosim, da enkrat to napako, ki je bila povzročena žal s strani kolega zdravnika in jo je tudi priznal, ne izkoriščamo več, ampak začnemo govoriti, da je cepljenje tudi pri nosečnicah učinkovito in varno. Na ta način ne bomo imeli v tabelah vsakodnevno porodnic in nosečnic.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, državni sekretar.

Sedaj pa imamo enega vabljenega gosta. Želite besedo? Ja, izvolite. Pet minut je vaših.

Dober dan. Marjan Pintar je moje ime, sem direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

V gradivu za današnjo sejo je bilo citirano tudi del gradiva, torej dopis, ki smo ga s strani združenja poslali Ministrstvu za zdravje. To je dopis z dne 13. 9., v katerem smo res opozorili, da bi utegnil odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja, testiranja omejiti dostop do zdravstvenih storitev. Opozorili smo, da bi to utegnilo tudi poslabšati dinamiko testiranja in cepljenja in da bi zaradi tega lahko prišlo tudi do povečanega pritiska na urgentne centre in dežurne službe. Pozvali smo Ministrstvo za zdravje k ponovnemu razmisleku in ponudili tudi morebitna pojasnila na to temo.

Zdaj, to je nek normalen način delovanja Združenja zdravstvenih zavodov, kajti kadar se pojavijo težave pri izvajalcih, se pravzaprav vedno obrnejo najprej na združenje zdravstvenih zavodov. Kaj mi delamo? Mi najprej zberemo stališča naših članov, poskušamo izluščiti bistvo problema. Velikokrat iščemo rešitve med seboj, poskušamo poklicati vse bolnišnice ali vse zdravstvene domove skupaj in skupaj iščemo rešitve, kaj bi bilo najbolje, in tako smo ravnali tudi v tem primeru. Najprej moram izraziti zadovoljstvo, da se je Ministrstvo za zdravje odzvalo s spremembo odloka in v bistvu podrobneje opredelilo, katere so tiste zdravstvene storitve, za katere ni potrebno zahtevati izpolnjevanja pogoja PCT. In do podobnih stališč so prišli zdravstveni domovi na sestanku 15. 9., kjer so se poenotili, da se pri vstopu v prostore zdravstvenih zavodov preverja izpolnjevanje pogoja PCT kot do nalaga odlok, vendar se vsem bolnikom, pri katerih bi bilo ogroženo življenje ali kjer bi obstajala možnost za akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, pri vseh teh bolnikih so izvajalci omogočili dostop do zdravstvene storitve ne glede na izpolnjevanje pogoja PCT, seveda na podlagi predhodne strokovne triaže in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. In naš predlog je tudi bil, da to ne velja za testiranje in cepljenje in, kot že rečeno, je bilo potem to tudi jasno v spremembi odloka urejeno.

Ampak ker sem že pri besedi, bi rad opozoril še na nekaj. Ni edini problem, ki ga imamo v zvezi z dostopnostjo do zdravstva danes, PCT. Glejte, mi smo v tem času zelo s težavo poskušali pripeljati paciente do tega, da preden pridejo v ambulanto, pokličejo, da pišejo elektronska sporočila. In seveda v ambulanti imamo danes eno srednjo medicinsko sestro, in enega zdravnika. In preprosto vsega tega obsega telefonskih klicev, elektronskih sporočil ta skromna ekipa ne more podelati. In danes imamo težave z dostopnostjo tudi iz tega razloga, ker imamo en velik predhodni obseg administriranja, ki ga včasih ni bilo v taki meri, in preprosto ga ne zmoremo. Tudi sicer so pričakovanja. Zdravniki so pogosto v stiski, kajti pričakuje se, da bodo diagnostiko vršili preko elektronskih sporočil, preko fotografij in tako naprej. To je zelo težavno. Težko je beležiti take storitve, število tovrstnih storitev se je bistveno povečalo in treba bo iskati poti, kako razbremeniti te teame tega dela, ki je kar naenkrat zgrmelo na te zelo skromne ekipe.

Hvala lepa. Toliko z moje strani.

Hvala lepa.

Začenjamo z razpravo.

Izvolite, kolega Pavšič. Beseda je vaša.

Najlepša hvala, predsednica.

No, najprej bom stopil malce v bran kolegi Rajhu. Kolega Rajh je bral pismo zaskrbljene matere. Ni on navajal potencialnih stranskih učinkov cepiva. Da pa je do tega prišlo oziroma da se ta očitek še naprej ponavlja, ste pa odgovorni samo vi v stroki oziroma v vladi, ker ne znate pravilno skomunicirati, da je to cepivo varno. Tako, da jaz nebi bil tako jezen na kolega Rajha, ker je izpostavil en drug problem. Ni bil problem ta očitana, ne bom niti omenjal kaj, da se ne bo pojavljalo spet v javnosti, očitana stranska možnost.

Ampak dajmo se vi vrniti na izvirni greh, uveljavitev PCT pogoja po celi državi. Vsi se še spomnimo. V soboto dopisna seja vlade, v nedeljo nihče ni nič vedel, v ponedeljek so poslali vas na novinarsko konferenco, ste vse lepo razložili, končno nekdo strokovno zadeve obrazložil, ampak med ponedeljkom in sredo se je odprla cela kopica novih vprašanj, na katere takrat še niste imeli odgovora. In za to gre, da se pogoji, ukrepi z vladne strani ne sprejemajo na osnovi stroke in da se sprejemajo pravzaprav tudi mimo tistega, kar smo pričakovali. Ne vem, še pred letom dni smo se pogovarjali o tem, da je nujno ukrepe zapisati v Uradnem listu. Zdaj smo spet na to kar pozabili, da se jih najavlja mogoče za kakšen teden ali pa dva vnaprej, da se lahko sistem pripravi na vse skupaj. Tako, da težko je ostati kredibilen, če se nenehno pojavljajo iste napake, če se izvaja zadeva mimo stroke. Tudi zdajle smo videli ukrep PC. Premier reče »smo ga uvedli po priporočilu stroke«, stroka v istem dnevu reče »vlada je to sprejela mimo našega mnenja«. Na koncu smo pa mi tisti, ki sprejemamo te informacije. In komu naj zdaj verjamemo, vladi ali stroki? Na žalost je prišlo do tega, da ne verjamemo nobenemu več, kar je žalostno.

Pa še nekaj. 5 minut ste naštevali izjeme PCT pogojev samo pri obisku zdravnika. A vi pričakujete, da bo običajen državljan se prebijal skozi vse te izjeme in sebe uvrstil v eno izmed teh izjem. A pričakujete samo-diagnozo ljudi? Da bodo sami ocenili ali so nujen, hiter, zelo hiter primer? V tem je problem. Tudi direktor je izpostavil en zelo pomemben aspekt. Namesto, da bi se odzvali na prošnje sistema po večjem številu administrativnih delavcev, se niste. In potem ni čudno, da tudi sam osebno rabim zavrteti telefon 70-krat ali pa 80-krat, preden se mi oglasi administratorka, da lahko pridem do svojega osebnega zdravnika. Pa ni kriva ona, niti ni kriva osebna zdravnica niti ni kriv zavod. Niti vi niste krivi. Ste pa odgovorni. To je pa razlika.

In danes smo spet začeli mešati hruške in jabolka. Govorimo mi danes o pogojih PCT ali PCTM, še maska zraven? Mi o maskah nismo danes želeli sploh nič govoriti. Ampak med ukrepe, ki ste jih naštevali, ste spet naštevali tudi nekaj, kar zbuja posmeh v javnosti. V restavracijo greš lahko brez maske, na primer na večerjo, po večerji greš pa v gledališče in tisti, ki smo večerjo skupaj jedli, v gledališču moramo nositi masko, v restavraciji pa tega ni potrebno. Pa recimo, da gre celotna restavracija potem v gledališče. Mislim, ta malce nelogično zveni vse skupaj. Saj vem, da so nameni najboljši, jaz dvomim v to, da bi Ministrstvo za zdravje hotelo slabo svojim ljudem, to je daleč od tega. Ampak kar pa pride ven, je pa milo rečeno neko skrpucalo. Pa danes na žalost ni tukaj tistih odgovornih, ne danes, po odločitvi Ustavnega sodišča o tem, da zadrži, ne da je neustaven, da zadrži PC pogoj za javno upravo. Kaj se je zgodilo? Spet se je začelo ukrepati preko Twitterja. Minister Hojs kaj je napisal? Dva pravna strokovnjaka zopet v manjšini proti sedmim epidemiologom Ustavnega sodišča. Ja, pa vi sami sebi rušite tisto, kar ste dejansko vzpostavili. Ni dobro to posploševanje, poniževanje inštitucij, poniževanje ljudi. Ampak ja, to je že zamujeno. Zdajle smo pač v neki situaciji, kjer vi govorite, da so sklepi danes, ki jih je predlagala SAB, passe. Ja, niso passe. Mi vas pozivamo zato, da razmislite, kako popolnoma, ne popolnoma, kako sprostiti na varen način, ne z naštevanjem tri minute izjem dostop do osebnega zdravnika. Ker, zdaj bo to malce patetično izpadlo ali pa populistično, ampak dejansko moj kolega je umrl zaradi tega, ker je imel infarkt, se je peljal do urgence, videl, da v urgenci sedita dva, pred urgenco merijo temperaturo in jemljejo brise, in je rekel, ne bom čakal, bom šel domov počakat. Pa je za vedno zaspal. Take zgodbe se dogajajo. So žalostne. Saj pravim, niste vi krivi, je pa sistem odgovoren, tudi vi niste subjektivno odgovorni. Ampak take stvari se dogajajo in to so žalostne zgodbe. Zato je treba popolnoma sprostiti oziroma čim bolj sprostiti dostop do zdravstvene oskrbe, ker ljudje ne morejo sami oceniti ali je njihovo stanje kritično ali lahko počakajo še čez konec tedna, ne morejo. Še zdravniki se zmotijo, kaj pa šele človek o samemu sebi. Ali pa bomo postali Google-doktorji pa bomo sami sebi diagnoze postavljali.

Druga stvar pa je uporaba javnega potniškega prometa. Vsi smo dobili, člani odbora, poziv študentske organizacije. Dijaki so lahko stari tudi 19 ali pa 20 let, se lahko vozijo z javnim potniškim prometom, tisti, ki imajo pa status študenta, pa se ne morejo brez PCT-ja. Mislim, to je tudi malce nelogično, če ne drugega, da ne uporabim kakšne hujše besede. Ker ni namen danes žaljenje. Ampak dejansko poskus, da tudi vi slišite ne samo tisto, kar želite slišati, ampak kar se dejansko dogaja, kar nam ljudje pravijo, kar nas ljudje sprašujejo. Mene sprašujejo nenehno, kdaj bomo spet zaprli državo, rabim masko za tja, rabim PCT za to, a bom jutri še imel službo. Ravno danes je bila ogromna količina sporočil »kaj naj naredim«. In je Ustavno sodišče ravnalo modro, ko je vsaj zadržalo, dalo nekaj časa tako vam kot javnim uslužbencem, da sprejmejo prave odločitve. Ampak prava odločitev ni uvedba prisilnega ali pa obveznega cepljenja, tudi če je med vrsticami. Pravi način je izobraziti ljudi, jim nuditi prave informacije v pravem času, to je pravi način. Pa še par stvari smo vam tudi mi predlagali. A nebi, recimo, nebi ta država zmogla v enem tednu narediti presejalnega testa vseh prebivalcev v Sloveniji? Ja, jaz mislim pa, da bi bila mogoča. In zdaj govoriti tudi o tem, o neprisilnem obveznem cepljenju. Ampak čakajte malo, saj praksa in aktualno dogajanje nam kaže, da pa tukaj pa res nekaj ne štima. EMA je AstraZeneco odsvetovala oziroma se ne cepi več, v Sloveniji sploh ne, zdajle se je pa začasno zadržalo še drugo vrsto cepiva. Začasno, tako smo mi brali. Zdaj, če me boste demantirali, super, to pomeni, da stroka še vedno zaupa v varnost cepiva, to bi bil zelo dober signal. Ampak saj pravim, predlagam vam, da tudi svojim kolegom ministrom, ne govorim o vašem ministru, predvsem o ministru za notranje zadeve, naj neha poniževati konec koncev tudi Ustavno sodišče. Sedem proti dve je bil danes rezultat za začasno zadržanje, ne govorimo spet, da bo dokončno ukinjeno, da ne bomo se obesili na vsako besedo, sedem proti dva. Tako da to tudi nekaj pomeni. Zakaj? Zato, ker Ustavno sodišče odloča sorazmerno in je odločilo o tem ali bi, če bi to spustili skozi, imelo nepopravljive posledice. In po moje včasih je boljše vdihniti in si malce več časa vzeti in pripraviti zadeve tako, da bodo dejansko bile izvedljive. Saj mogoče, kot sem rekel prej o testih, če pravite v enem tednu ne, v 14-ih dneh pa bi zagotovo šlo, da bi vse ljudi oziroma tistih 90 % ljudi testirali ali so pozitivni ali ne, glede na to ali so cepljeni ali ne. In takrat bi točno vedeli, kako in kaj. Lahko bi uvedli tudi zgodnje zdravljenje kot predlagajo nekateri. Mislim, ogromno je še ukrepov, ki bi jih lahko izvedli, meni se pa zdi, da nenehno te ukrepe samo še zaostrujemo in vnašamo vedno večjo zmedo v celoten sistem. Pa zmeda še niti ni takšen problem kot je problem potem odpor ljudi in negodovanje ljudi. In njihova zaskrbljenost je po moje povsem upravičena, ker če ne dobijo pravih informacij, se tudi ne morejo prav odločati.

Tako, da jaz v teh dveh sklepih z manjšimi popravki ne vidim nobene težave. In tudi ne mislim, da so passe. So kar na mestu.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod Pavšič. Ste ste bili prvi, nisem vas želela prekinjati. Jaz prosim, da se pač v prihodnje razpravljavci ukvarjamo z dotično temo danes, PC oziroma pač to kar so drugi ukrepi naprej, se ne ukvarjamo. Ni replike. Ni replike. Se boste lahko … Kar umirjeno, gospod Pavšič. Samo prosim pač, da se držimo dnevnega reda. Se pravi, vemo natančno, kaj je predlagatelj predlagal in je o tem tudi govoril. Se pravi, gre za nedopustno omejevanje, po njihovem mnenju, do zdravstvenih storitev ob izpolnjevanju pogoja PCT. Tako, da o tem tudi govorimo.

Naprej je želel besedo kolega Dejan Židan.

Izvolite.

Hvala, gospa predsednica, da ste mi podarili besedo. Potem jo bom ponovno vrnil, tako kot se spodobi. Lep pozdrav poslankam in poslancem. Lep pozdrav vam, gospod državni sekretar. Lep pozdrav vam, gospod Marjan Pintar. Pa še ostalim sodelavcem, ki so prisotni.

Jaz bom začel podobno, kakor je vmes gospod Rajh govoril. Tudi sam dobivam pisma. Nisem pozoren na vsako izrečeno trditev, ker vem, da marsikatera je bila napisana tudi v osebni stiski. In jim niti ne zamerim, tudi ko je trda beseda ne samo o vladajočih, ki odločate, ampak o vseh, ki tukaj sedimo v parlamentu. Ampak razumem, stiska strah, na trenutke občutek brezizhodnosti, to je res nekaj groznega. Pisma, pa tudi telefonski klici sem imel doma iz Murske Sobote, ki jih dobivam, so podobni, kakor ste vi, kolega Andrej Rajh, prebrali. Pišejo mi v tem trenutku tudi, zanimivo, mame, ne sami študenti, ampak mame študentk in študentov, ki pač se vozijo v Ljubljano. Žal pač nam nikoli niste podarili nobene univerze, da bi jo tam imeli, kakor se podarjajo drugod, mi smo na žalost še vedno brez, pa se pač morajo voziti. Težava je tudi v tem, da je pač stanje v Pomurju, kakršno je. Saj se je izboljšalo zadnja leta, ampak je še vedno težko. In dejstvo je, da en del populacije, pa tudi kakršnekoli prisilne odloke boste pisali, ne bo cepljen, ker nikjer to ni. Zlasti to velja za mlado populacijo. In potem ste uvedli pogoj, da je potrebno pač se testirati na plačljiv način, da lahko prideš na avtobus ali vlak. Pa to velja, mislim, da dva dni. In ste tudi revnim družinam, pa nimajo vse samo enega študenta ali študentko, nekateri jih imajo več, ki hodijo v Ljubljano, bistveno poslabšali kvaliteto življenja. O tem ste, gospod Andrej Rajh, tudi vi govorili in to je res. Tisto, kar mi je zanimivo, spoštovane in spoštovani, nekaj opažam, kar ni bilo v preteklosti tako zelo opazno. Saj tudi v preteklosti sem kot poslanec dobival pisma, ampak ta strah, ki je zdaj prisoten – »prosim lepo, ne omenjajte mojega imena«. Ja, v kakšno družbo pa se mi spreminjamo? Strah je prisoten, dragi moji. To je nesprejemljivo. In ljudje, ki so stali včeraj, predvčerajšnjim zunaj, to so bili zlasti prestrašeni ljudje. / oglašanje iz dvorane/

Lahko se smejite, kakorkoli hočete, to so bili prestrašeni. Razen tistih najetih – pa z vaše strani verjetno. To so bili prestrašeni ljudje, ki jih je strah. Poslušajte jih, no. Pa ne smejati iz njih. Težko jim je. Vam povem primer, gospa predsednica, ki se mi je dogodil ravno predvčerajšnjim. Grem iz parlamenta, do mene stopi gospa, bolj drobna, me prime za roko, se me oklene in mi začne jokati. Pa vprašam, gospa, kaj pa je. In pove, gospod Židan, jaz nje ne poznam, ona mene verjetno pač preko medijev je spoznala, mene je tako zelo strah. Delam v državni upravi, jaz se ne bom šla cepiti, mene je tako zelo strah, ne morem pa ostati brez službe. Razmišljam o nečem, o čemer človek nikoli nebi smel razmišljati. Jaz nisem vedel, kaj naj odgovorim. Pa ni ta stran parlamenta kriva za to, kaj vi počnete. Ampak hkrati pa smo mi del parlamenta. Jaz ne vem, če vi kdaj hodite po terenu, pa se vam to dogodi. Ljudi je strah. To sem hotel povedati.

Prosim lepo, da kakršnikoli sklepi bodo, ker tako in tako ves čas spreminjate te svoje pogoje, tako naredite, da ne bo Pomurje še bolj revno. Pa to velja tudi za ostale konce Slovenije.

Zdaj pa naprej. PCT pogojev, o katerih je danes beseda, gospod državni sekretar, če poznate čisto vse, vas izjemno cenim. Ste potem eden redkih v tej državi, ki zaradi tako hitro spreminjajočih se predpisov in pogojev, ki to pozna. Jaz se trudim, prebiram, ampak če mene danes vprašate, kaj v trenutku vse velja, kaj pa ne, imam strahovite težave. O vaših PCT in ostalih ukrepih vedno raje govorim kot o begajočih. To niso tisti, veste, ukrepi, ki jih stroka predlaga in napove teden, dva ali pa celo mesec ali dva vnaprej, da se lahko ljudje pripravimo. To je kar nekaj. Zjutraj velja to, zvečer drugače, pojutrišnjem pa zopet čisto drugače.

Tisto, kar me pa izjemno skrbi v tem trenutku, je pa razkritje, ki se je dogodilo te dni. Saj smo sumili, vsaj posamezni ljudje so govorili, ob tem, da po moje bi res vsak resen ukrep moral imeti res močno podlago v stroki. Mimogrede, stroka za epidemijo je epidemiologija - to je tisto, kar ste s takim veseljem odstranili in so samo še kot privesek, ne odločajo pa. Stroka. Tudi za PCT in podobne pogoje so inženirji. To moram povedati, ker mogoče kdo, ki ni naravoslovne izobrazbe, tega ne ve. Ko opazujemo širjenje bolezni, opazujemo vir, potem tisto pot in bolno osebo. Pri teh vaših strokovnih skupinah je bolna oseba dobro pokrita, imate zdravnike infektologe. Pot pri aerogeni infekciji v resnici poznajo samo inženirji te stroke. Jih ni. Tam so. Niti v skupino jih nočete dati. Epidemijo kot takšno pa poznajo epidemiologi. Še stotič, če imam bolezen oči, želim, da me pogleda okulist. Nočem niti Nobelovega nagrajenca s področja srčnih bolezni, prosim za okulista. Če v državi imamo epidemijo, prosim za epidemiologa. To ni infektolog, to ni pediater, to ni urolog. To je epidemiolog.

PCT pogoj, tisto, kar vam najbolj zamerim tukaj, pa je, da ne upoštevate dobrih tujih praks, ki so uspešne. Nekaj primerov vam želim povedati. Govoril sem to tudi vašemu predsedniku vlade, ko sva se pač srečala v Beltincih na 102. proslavi priključitve, jaz temu rečem, Prekmurja Sloveniji. Pa kot domačin je znak olike, da grem do državnega vrha, jih vprašam, kako ste, veseli smo, da ste pri nas, in je bilo časa kar nekaj minut. In jaz sem mu povedal, kako je bilo, ko sem bil tudi v tujini. Zelo dobronamerno, želel sem, da se tudi kakšna stvar posluša mogoče, ampak saj vem, jaz sem opozicijski poslanec, mi tukaj smo vredni tako samo posmeha in najbolje bi bilo, da bi bili kar tiho. Ampak bistvo obvladovanja bolezni je trojno v tem trenutku. V resnih strokovnih člankih piše takole. Prosim, cepite se, vendar to ne more biti prisilno cepljenje, prosim, cepite se. Drugo je, vse naredite, da bo zrak varen. In se veliko dela, samo v Sloveniji nič na takšen način kot tujini v dobrih praksah. In potem, prosim lepo, potem pa še PCT pogoji naj temeljijo na brezplačnem testiranju. Čim več je testiranja, tem bolj smo populacijsko varni, tudi zato. Jaz sem danes bral, saj ne vem, če držijo, sem celo poslal naprej, ker je bilo na Twitterju, da pač nove / nerazumljivo/ delta recimo, pač imajo nekatere drugačne lastnosti kot alfa in ostali do sedaj. In ena od teh je, da / nerazumljivo/ nekaj časa po cepljenju z mRNA cepivi, si varen, da ne zboliš oziroma ne prenašaš dvotretjinsko mogoče. Pri AstraZeneci, ki ste jo tako na veliko kupovali in uvažali iz Madžarske, je to samo tretjinsko. Kaj to v praksi pomeni? S katerimkoli cepivom si cepljen, je večja možnost, da tudi, če zboliš, da boš imel manj težko klinično sliko. Zlasti pa je manj možnosti, da boš pristal na intenzivnem oddelku, Vendar je pa kar realna možnost, da boš prenašal. To je sedaj jasno tudi za cepljenje. In če hočemo obvladovati stanje v populaciji, mora biti testiranje dostopno. V Sloveniji pa ne, z namenom, da populacijo prisilite na prisilni način cepljenja, ste naredili, bo plačno cepljenje in potem, glej ga zlomka, takoj milijon izjem. Milijon izjem, tako da, to več ni to. Tako da zdaj tisti, ki morajo plačevati, so v resnici zelo diskriminirani, pa kar je najhuje, dostopnost ste zmanjšali. Da pa ne povem, da kljub vsemu je teh točk za testiranje, v primerjavi z tujimi praksami, relativno malo. Pri nas se še vedno dogaja, da ljudje čakajo na testiranje uro ali dve. V tujini, ker so dobre prakse, je toliko, pa ne delajo iz tega znanosti, iz hitrega testiranja. To ni znanost. Testirajo v frizerskih salonih, bolj ali manj vseh lekarnah in še marsikje drugje in je to opravek petih do desetih minut, maksimalno in potem pa ulovijo, saj, kaj pa je hitro testiranje, je sito, ki mora ulovit. V Sloveniji pa ne.

Naslednji primer, zaradi vaših odlokov, zaradi vaših odločitev, en del populacije, ko je zbolel, ni šel na testiranje. Zaradi vaših odločitev. In ti ljudje, sedaj nimajo statusa. Če bi živeli v Avstriji, bi bilo zelo enostavno(?). Greš na test protiteles in pač po nekih strokovnih kriterijih, predvidevam, da je Avstrija čisto dovolj resna država, da se ne ukvarja z čarovnijami, ampak z resnimi stvarmi, ti dajo dokazilo, da imaš dovolj protitelesen, da / nerazumljivo/ zase, predvsem pa za druge. Se sedaj ne spomnim, ali je to 30, 60 ali 90 dni, ampak, imaš vsaj možnost. Dam v Sloveniji predlog slovenski Vladi. Ne, pa ne, pa ne. Potem pa opozicija, pomagaj, sodeluj. Ja pa kako? Ali naj narišem mogoče. Pomaga vsak po svojih močeh. Moja navada pač je, da pogledam, kaj je v tujini, se pogovarjam s strokovnjaki v Sloveniji in v tujini, potem to predlagam. Drugo, kot opozicija, ne morem. Rečete, ne, ne, ne.

Če grem naprej. Jaz se zavedam, tudi vedno povem, da sem zagovornik cepljenja, ob vseh tveganjih, ki obstajajo. Ampak, da ne bo vsak dan več anticepilcev, obstaja nekaj pravil. Prvo pravilo je, absolutno upoštevati stroko in bit včasih še trikrat bolj previden. Da nam tu stvari ne štimajo, sem spoznal v trenutku, ko sem videl, kake probleme imajo v Nemčiji z AstraZeneco. Gospa Merkel je odreagirala v urah, ne v dneh in tednih in potem še marsikatera evropska država. In glej ga šmenta, ravno takrat se slovenski na Vladi odločite, da pozovete maturantke in maturante na cepljenje, ne vem, mislim da nekih 20, 25 % se je odzvalo in na razpolago s tem dali samo AstraZeneco, svojim diplomatom pa Pfizer. Ko sem skušal izvedeti, kdo je to odločitev sprejel, mene to res zanima. Kdo je pri najbolj občutljivi populaciji, bilo je jasno takrat v Evropi, varujte mlade, zlasti varujte mlade ženske. Kdo je takrat sprejel to odločitev, tega, spoštovani, še zdaj ne morem zvedeti? Ali veste, kaj se naredi. Stroka reče, stroka, stroka.

In pri tem sedanjem primeru, z tem cepivom, tisto, kar je novost v Sloveniji, stroka zanika, da je to njihov predlog. To me je presenetilo, ker do sedaj so sklonili glavo, bili prijazno tiho iz ne vem kakšnega razloga, kar seveda škodi slovenski stroki. Sedaj je bilo pa jasno rečeno, to ni stališče stroke, da se cepi s cepivom, ki je že marsikje prepoznano kot nevarno in manj učinkovito. Bova šla gledati, gospod državni sekretar, posamezne države in boste mi razložili, ali je Danska neverodostojna, ali so nemške omejitve neverodostojne, ali je / nerazumljivo/ bolnica v Berlinu neverodostojna? Jaz pričakujem, da ne bomo poslanke in poslanci tisti, ki bomo gledali, kaj počnejo države v Evropi, ki so resne do svojih ljudi. Potem pa tisto, ko reče gospa Beovićeva, ki je odgovorna, reče, če ste poslušali, kako je komentirala to, ko ste se odločili, da za cepivo, ki je bolj nevarno in manj učinkovito, pa velja PCT pogoj takoj, ko je cepljeno. Jaz sem potem se z par strokovnjaki pogovarjal, ker me je res zanimalo, kaj zdaj to. Če bi to stroka predlagala, je treba vsem po vrsti vzeti doktorate. Pa tega ni stroka predlagala. To je bil eksperiment slovenske Vlade, na način, ki ga nihče drugi v Evropi ni delal. To je bil eksperiment. Pa če delate sami na sebi je to vaš problem, če pa delate na naših ljudeh, na državljankah in državljanih, potem pa to, je nekaj nesprejemljivega, zavržnega.

Da se vrnem k PCT pogoju. Meni je bilo grozno opazovati gospo Logarjevo, kako skuša na čim bolj diplomatski način povedati, to pa ni moj, to pa ni naš predlog. Ampak se pa jaz vprašam, kdo potem pa je to predlagal? Kdo potem predlaga ukrepe, če še stroka reče, to pa ni naš predlog? Mi imamo v tem trenutku, ob tej razpravi okoli PCT-ja, hudo težavo in ta težava je, da je Covid realna grožnja.

Ne vem, če ste si prebrali podatke. Jaz bom zdaj govoril malo na pamet, upam, da ne bom preveč zgrešil, če mogoče mi spomin dobro ne služi, me prosim popravite, ampak, če se dobro spomnim, nam v Sloveniji na leto umre približno 20 tisoč državljank in državljanov, plus minut, ne vem, 500 ali nekaj podobnega. Lani nam je umrlo, če se zdaj spomnim dobro, 24 tisoč. Torej to je ta presežna umrljivost, kot se reče. Seveda nihče med nami ne zna povedati, koliko jih je umrlo zaradi Covida ali koliko jih je umrlo zato, ker je Covid preprečil dostop drugim bolnikom v zdravstveni sistem. Ker mi te podatke, ko nam jih javljate, kajne, to so podatki zaradi ali z, verjamem, da razumete razliko, ampak dejstvo je, da Covid zaradi neposrednih, pa drugih učinkov, povzroča veliko smrtnost in ga mi moramo jemati kot zelo resno bolezen in tisto, kar ste pa zdaj naredili, z temi PCT ukrepi in drugimi ukrepi, ki jih dnevno spreminjate, je predvsem nezaupanje in bes ljudi. Ampak na tej točki ne moremo obstat, ker realnost je pa težavna.

Jaz si ne znam predstavljati, kako boste od sedaj naprej vodili prepričevanje ljudi, prosim, cepite se. Koga boste poslali v prvo vrsto? Vas, gospod državni sekretar ali tiste, ki v resnici odločajo? Jaz sem siguren, da to ni gospod Poklukar, ne verjamem, da bi to sprejemal, kar sprejema. Jaz v tem trenutku ne vem, ali odloča vse neposredno gospod Ivan Janez Janša ali notranji minister v odstopu oziroma odstopljen – kako se mu že reče, saj več ne vem – jaz ne verjamem, da to na zdravstvenem ministrstvu sprejemate. Jaz, res ne verjamem, da je bil vaš predlog, da se preferira cepivo, ki je drugod marsikje označeno za manj varno, zlasti manj učinkovito. Jaz ne verjamem, da je to bil vaš predlog. Jaz ne verjamem, da je bil vaš predlog PC pogoj za državno administracijo, policiste in Slovensko vojsko. Jaz bi res rad videl, koga administratorka na Ministrstvu za zdravje tako zelo ogroža, da pa res ona mora biti prisilno cepljena? Jaz ne verjamem, da je to bil predlog Ministrstva za zdravje, v vsakem primeru pa vem, da to ni bil predlog strokovne komisije ali skupine.

In, mi pa kljub vsemu moramo Covid obvladat. To je naša država, to so naši ljudje. Zato bi jaz predlagal naslednje. Seveda, v nobenem primeru, prosim vas lepo, nobene grde besede proti ljudem, ki jim je težko in so v hudi osebni stiski. Tem ljudem je res težko. To razumemo. Strah jih je. To so naši ljudje, ki jih je strah. Nobene težke besede proti drugim inštitucijam. To, kar si je danes vaš predsednik Vlade privoščil, z Ustavnim sodiščem, globoko obsojam. To je razgradnja demokratičnega sistema v Sloveniji, ki si je ta država ne zasluži. Na ta način bo za…, ali veste, kje je pa problem? Problem pa je, da splošno zaupanje na ta način izgine. Brez zaupanja pa te epidemije ali bolezni ne bomo mogli obvladat. Jaz lahko rečem, da moja želja, da seveda, da takoj odidete in da pride nekaj boljša Vlada, samo to nič ne pomeni, tega ne moremo dati v sklepe, ampak, ko razmišljam, kaj naredit, do volitev, jaz upam, da bo vsaj toliko poguma imel predsednik države, da jih bo na prvi možni datum razpisal. Kaj naredit, bi si želel, da naredimo vsi ene tri, štiri korake nazaj in en korak v pravo smer.

To, kar ste vi, Andrej, pa seveda tudi vsi mi, kaj govorimo, takoj prosim lepo, ampak res, takoj, sprostite testiranja. To je tako nujen ukrep, da bi mogoče mogli imeti samo na to temo neko nujno izredno sejo, ampak bo prepozno, to bomo zopet izgubili dva, tri tedne. To je tako nujni ukrep, ga zgrabimo tiste, ki enostavno ne izgledajo klinično bolni, pa bi se še, imeli voljo in so mogoče celo cepljeni, da bi se testirali, da ugotovijo, kaj pa če le prenašajo virus.

Včeraj je v tej dvorani sedel dr. Keber. Povedal je en podatek, ki je v bistvu zelo resen. Povedal je, kakšen je delež že v tujini med ljudmi, ki umirajo, ki so cepljeni. Kaj to pomeni? To pomeni, da cepljenje je potrebno, zmanjša prenos, bolj smo varni, če zbolimo, je večja možnost, da bo bolezen zelo neznačilno, mogoče brez klinične slike ali pa celo kako drugače, blažje potekala, ampak ne pri vseh. Cepljenje ni zadostno, to moramo sedaj vedeti in, če ugotovimo, da cepljenje ni zadostno, pa to je že strokovno ugotovljeno, potem ostale ukrepe moramo izvajati racionalno in najbolj racionalni ukrep v tem trenutku je testiranje, kdorkoli hoče se it testirat, naj se vsak drugi dan, tretji dan, brezplačno testira, ker je to v interesu populacije in države.

Seveda podpiram te ukrepe, ki so tu notri. Povedal sem vam primer mam, ki imajo šolajoče se otroke in je to socialni problem tudi, kadar gre za recimo oddaljene kraje in morajo otroci priti do Ljubljane, ampak zdravstveno je še tisoč razlogov, zakaj je potrebno testiranje sprostiti in prosim lepo, ta PCT tudi razširite tudi na serologijo.

Pa še nekaj povem, potem pa v tem krogu končam, saj verjetno bo danes več krogov, jaz ne razumem, zakaj ste zavrnili mojo pobudo, da ponovno po letu dni ugotovimo, pred, splošno odpornost, ki je posledica ne samo cepljenja, tudi prebolevnosti, v populaciji. Marsikatera država to uporablja z namenom, da lažje planira ukrepe. Ko sem vam predlagal, pa to ni neka velika raziskava, ker to statistika potem odigra, ste mi odgovorili, da pač ni potrebno, da nimate kapacitet, - mimogrede, dvakrat sem vam predlagal, kje(?) imate rezervne laboratorije, pa ste zavrnili kot ministrstvo in kot Vlada -, ampak ko sem vam predlagal, dajmo, da vsaj vemo, kakšno imamo neko splošno odpornost populacije, ker kljub vsemu, pri resnih ukrepih moraš imet resne podlage, podatek vam ni zanimiv. Zakaj vam ni podatek zanimiv? Ali brez podatkov načrtujete resne ukrepe, ki tako zelo globoko posežejo v tkivo te družbe?

Hvala.