Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Začenjam 36. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. In obveščam vas, da se danes seje ne morejo udeležiti gospod Jurij Lep, gospa Andreja Zabret, gospod Vojko Starović in gospod Branko Simonovič. Zaenkrat nimam nobenih nadomestil, da bi kakšen drugi član s pooblastili sodeloval na našem odboru. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. In sicer je dnevni red naslednji: 1. točka – Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2019; 2. točka – Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2020; 3. točka – Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2019; ter 4. točka – Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2020. In zdaj odboru predlagam, upam, da ne boste imeli nič proti, sicer boste pa povedali, da združimo razpravo o obeh poročil, najprej ZPIZ, v eno. Po končani obravnavi teh dveh točk pa združimo tudi razpravo o obeh poročilih Inšpektorata za delo. Sprašujem, če kdo temu nasprotuje. Vidim, da ne.

Prehajamo torej na OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA LETO 2019 IN LETO 2020.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer poročilo ZPIZ, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Vabila sem Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, z nami je generalni direktor, gospod Marijan Papež, ki ga lepo pozdravljam, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z nami je državna sekretarka, gospa Mateja Ribič, ki jo tudi lepo pozdravljam. Vabili smo vlado in pa Državni svet Republike Slovenije, z nami je gospod Dane Kastelic, lepo pozdravljen. Odbor bo poročilo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. In najprej dajem besedo predstavniku Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, generalnemu direktorju, gospodu Marijanu Papežu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav poslankam in poslancem Državnega zbora in ostalim prisotnim.

Dve različni leti, se pravi, če gledamo leto 2019, predcovidno in potem 2020, ko smo, se pravi, kaj nam je znano vsem. 2019 je bilo res odlično leto, odlično leto. Glede statističnih podatkov pa bomo tudi, ko jih bom povedal, pa jasno ne vseh, ker je drugače letno poročilo, obe zelo obsežni. So statistični podatki ravno zaradi interventnih ukrepov, ki so bili v času Covida, tudi zelo dobri in spodbudni. Zavod je v letu 2019 in 2020 vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno. Kljub epidemiji Covid-19 je v letu 2020 kot edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se pravi v obeh letih dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. Poslovno leto 2019 je zavod sklenil z izravnanimi, zakonsko zahtevanimi izravnanimi prihodki in odhodki v višini nekaj nad 5,5 milijard, v letu 2020 pa nekaj, malo manj kot 5,9 milijarde evrov. Zelo pomembna je struktura prihodkov zavoda, kjer dejansko vidimo, kakšna je, bomo rekli, tudi gospodarska situacija. In v letu 2019 je bila v strukturi prihodkov kar 81 % od prispevkov. Če pogledamo tisto najslabše leto 2013, je bilo samo 66,1. V letu 2020 78,5, tudi zelo dobro. Ampak iz podatkov, ki jih bom zdaj povedal, koliko pa je bilo potrebno zagotoviti iz državnega proračuna, se mogoče pa slika malo razlikuje. V letu 2019 je bila tekoča obveznost iz državnega proračuna dobrih 246 milijonov evrov, dodatna obveznost dobrih 672 milijonov. In če pogledamo na zadnjih 20 let, je bilo, bomo rekli, odstotkovno najmanj, kar je dal državni proračun za dodatno obveznost iz proračuna. Skupaj 918,4 milijona evrov. V letu 2020 pa je državni proračun zagotovil skoraj 1,7 milijarde evrov. 543 milijonov, se pravi za pokrivanje prispevkov, kjer je z interventnimi ukrepi država vstopila in so se te, se pravi ta sredstva knjižila direktno na prispevke. Zato je tudi tisti odstotek 78,5 tudi ugoden. Bil je, se pravi, 67,1 milijona evrov za enkratni solidarnostni dodatek, potem pa za tekočo obveznost 270 milijonov in za dodatno obveznost 815 milijonov. Če pogledamo tekočo in dodatno obveznost, milijardo 86 milijonov, kar je 168 milijonov več kot v letu 2019. Še enkrat pa, se pravi struktura iz državnega proračuna je drugačna kot v preteklih letih ravno zaradi Covida, da se je dejansko zagotavljalo, bomo rekli, tudi število zavarovancev delovnih mest. V BDP, se pravi so odhodki zavoda predstavljali v letu 2019 11,39 %, v letu 2020 12,57. Večkrat tudi so vprašanja, zakaj nima tudi v Sloveniji 14 % tako za pokojnine, kot jih ima Avstrija. Zdaj smo se dejansko približali, se pravi se je ta odstotek dvignil. Ampak zaradi česa? Zato, ker se je BDP znižal za 5,5 %. Zavarovanci v letu 2019 960 tisoč 755, kar je rast napram preteklemu letu 2, 3,3 %(?). V letu 2020 je drugačna metodologija, če bo kdo gledal, potem naj vas ne zmoti, 958 tisoč in tudi rast 0,5 %. Ko sem pri zavarovancih, pa bom skočil, bom rekel, sem bil vesel, ko sem avgustovske podatke dobil za zavarovance v letošnjem letu, rekordno število, mislim da, nikoli v zgodovini ni bilo toliko zaposlenih, zavarovancev 979 tisoč. Pa, če pogledamo tudi število tistih, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnosti, je nižje od 16 tisoč, kar je tudi zelo nizko. Na drugi strani upokojenci v letu 2019 iz obveznega zavarovanja dobrih 620 tisoč, rast starostnih 1,4 %, vseh 0,5 %. V letu 2020 skoraj 625 tisoč, starostnih 1,6 % povečanje, vseh skupaj 0,7 %. Zaradi Covida vemo, kaj se je dogajalo v lanskem oktobru, novembru, decembru, pa so bili celo 2 meseca, ko se število upokojencev sploh ni zvišalo, ker toliko, kot je bilo prirasta, je bilo na drugi strani tudi žal smrti. Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev je, bomo rekli, ugodno, 1 proti 55 v letu 2019 in 1 proti 53 v letu 2020. V tistem slabem letu 2013 je bilo to razmerje 1 proti 38. Tako da lahko rečemo, da je situacija glede zavarovancev in upokojencev, da je ZPIZ-2 dobro deloval. Zdaj jasno v zadnjih letih je porast števila upokojencev, ampak je vseeno še obvladljiva situacija. Morda samo še, mislim, saj bom še več podatkov, ampak podatek, koliko je pa tistih, ki so v letu 2019 prejemali 20 % predčasne ali starostne pokojnine. V decembru jih je bila 11 tisoč 700, v decembru 2020 14 tisoč. Ja, zakaj to povečanje, tudi na račun ZPIZ-2G, ki je prinesel, se pravi, dvig iz tega izplačila iz 20 na 40 %, ampak samo za starostno pokojnino. Pomembni so tudi podatki, kakšno je dejansko starost tistih, ki se upokojujejo v tekočem letu. V 2019 je bilo to pri ženski 60 let in 8 mesecev, v letu 2020 za žensko 60 let 11 mesecev. Za moškega pa v 2019 62 let in 6 mesecev in v 2020 62 let in 8 mesecev. Rahlo, se pravi, porast. Pogoji so pa za oba spola že izenačeni. Povprečna pokojninska doba, tukaj pa je v zadnjih, se pravi v 2 letih, posebej v 2019 je ženska, tiste, ki so se upokojile v 2019, so imele v povprečju 39 let pokojninske dobe, moški 36 let in 10 mesecev. V 2020 ženske 2 meseca manj kot v preteklem letu, 38 let in 10, moški enako 36 let in 10 mesecev. Večkrat, ko je govorim o teh podatkih, najbrž če bi zdajle kogarkoli vprašal, ne bi tako visokega odstotka določil, da se je žensk upokojilo s 40 leti dobe in več. V letu 2019 85 %, v letu 2020 84,8 %. Moških v letu 2019 68,4 in v letu 2020 67,7. Tukaj je pa tisti pokazatelj, da se ženske upokojujejo v povprečju z bistveno višjo dobo. Mogoče 2 stavka, kje je razlog. Tudi jaz sem takrat, ki je na 39 let šel. V 2019, smo rekli, pogoji so se izenačili, pa vse ostalo. Ampak če pogledamo 40 let nazaj, so se ženske mlajše zaposlovale kot moški. Niso se vključevale tudi toliko v študijski sistem kot dejansko kasneje. Moški so večinoma služili vojaški rok od 1 leta do 3 let, pa mogoče, se pravi, tudi tisti moški, ki so študirali, najbrž niso bili tako pridni kot ženske in se dejansko upokojujejo tudi pri višji starosti 65 let z manj dobe. Zelo pomemben je podatek, da je čim več dobe povprečno, ker to pomeni, da je tudi pokojnina v povprečju višja. Zelo pomemben je tudi podatek povprečna doba prejemanja pokojnine. To gre za tiste, ki dvomijo v sistem in pravijo, saj ne bomo nikoli doživeli. V letu 2019 24 let in 11 mesecev za žensko, za moškega 17 let in 7 mesecev. V letu 2020 za žensko 25 let in 6 mesecev, za moškega 18 let in 2 meseca. Mogoče kot zanimivost smo v letu, ko praznujemo 30 let samostojne države, da je bilo 1991. leta za tisti, se pravi so se ženske, tiste, ki jim je takrat prenehalo, so uživale pravico do pokojnine manj kot 16 let, moški nekaj manj kot 15, razlika je bila samo 1 leto in 1 mesec, se pravi, da je od takrat bistven dvig in tudi razlika med moškimi in ženskami je bistveno večja. Nadomestila iz invalidskega zavarovanja je v letu 2019 in 2020 prejemalo malo manj kot 45 tisoč upravičencev in tudi zadnjih 5 let je nekje tam dobrih 44 tisoč. Tako da tukaj, bomo rekli, ta številka stagnira. Struktura se menja, se pravi več je tistih, ki po novem prejemajo nadomestila, in usihajo, se pravi, tisti, ki so prejemali po stari zakonodaji, ker tudi že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, kar pomeni v povprečju, ker so od 2003(?) nižja nadomestila v povprečju, da so tudi invalidska nadomestila nižja. Letni dodatek je tudi vsako leto izplačan, jasno tudi porast, čim je število upokojencev višje. V letu 2019 648 tisoč, v letu 2020 653 tisoč. Pomembna je tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki že leta in leta čaka za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Tako da v obeh letih je bilo preko 34 tisoč. Porast v letu 2020 je bil samo 0,2 %, v letu 2019 za 4 %. Kje je razlog? Jasno, veliko je tistih starejših, ki so imeli DPP, tudi za Covidom jasno tudi umrlo, na žalost. Povprečno število uživalcev invalidnine je znašalo v letu 2019 skoraj 42 tisoč, v letu 2020 slabih 40 tisoč. Če pogledamo leto 2011, jih je bilo 56 tisoč, skoraj 56 tisoč 500. Zakaj še to poudarjam? Ker bil je sprejet ZPIZ-2J, kar pomeni, da se bo število invalidnin za telesno okvaro v tem in naslednjih letih tudi povečevalo. Morda samo še informacijo. Po več kot 30 letih smo dobili tudi nov seznam telesnih okvar. Enkratni solidarnostni dodatek je bil izplačan skoraj 306 tisoč upokojencem, 300 evrov, 230 in 130. Tukaj bi rad poudaril, da že pri osnovnem zakonu je bilo izplačano za 15 tisoč tistih uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki niso zaposleni, da pa je potem bil še naknadno interventni zakon, da je vključil še tiste, ki so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom. Teh je bilo pa dobrih tisoč 200. Tako da so bili že vključeni v ta sistem. Se pravi, še enkratni dodatek je bil pa 2021, kar pa ni zdaj tema tega, te predstavitve. Usklajevanje pokojnin, v obeh letih smo bili deležni tako redne uskladitve kot izredne uskladitve. Namen usklajevanja je v ohranjanju vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja in je, bomo rekli, za upokojence in za splošno dobro, da smo prišli spet do rednih uskladitev pokojnin, in tudi izredne uskladitve pomenijo izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V 2019 redna 2,7, izredna decembra 1,5, potem pa v 2020 redna 3,2 in izredna 2 %. Veliko se govori o neusklajevanju od leta 2010, 2015. To tudi je proceduri zakon o ZPIZ-2L, kjer se predvideva, se pravi je predlog za uskladitev za 3,5 %. Samo informacija. Tisti, ki so se upokojili 2010 ali pred tem, so še prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin za 3,5 %. Tisti, ki so se uskladili 2011, pa za 1,7. Vsi kasneje upokojeni so pa zaradi teh izrednih uskladitev že na boljšem. Povprečna mesečna starostna pokojnina je znašala v letu 2020 688 evrov. V bistvu zdaj bolj prikazujemo povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov in delnih pokojnin, ker je že skoraj 17 % upokojencev, ki prejemajo delno ali pa, bomo rekli, večina tistih sorazmerni del, in je bolj tisti pokazatelj. Je bila v 2020 781 evrov, kar je za 4,8 % več kot v letu 2019. Realna vrednost pokojnin je tudi pomemben podatek. Se pravi, ko bomo gledali razmerje med neto plačami in neto pokojninami, v 2019 se je zvišala za 1,4 %, v 2020 realna vrednost 4,7 %. Ko pa gledamo razmerje med neto pokojninami in neto plačami, pa vidimo padec v 2019 na 58 %, v letu 2020 na 57 %. Glede načina, glede formule, ki je v zvezi z usklajevanjem pokojnin, bo kljub realni vrednosti, višji realni vrednosti pokojnin, če bojo plače višje, kot je rast življenjskih stroškov, dejansko ta padec 60 % napram se uskladi na podlagi porasta plač v preteklem letu in 40 % na podlagi rasti življenjskih stroškov. Za 40 let dobe in več je pa pokojnina bila v letu 2020 880, to pomeni 3,6 % več kot v letu 2019. Zaradi nerazumevanja prikaza podatkov, ko imajo nekateri več kot 40 let dobe in več, ko je skupaj 30 % teh, moških nekaj čez 60 %, smo začeli prikazovati lansko leto prvič tudi podatek, koliko žensk je upokojenih s tako imenovano polno pokojninsko dobo od 35 do 40 let. In teh je bilo lani 66,7 %. Tako da lahko, recimo, približno rečem, dve tretjini vseh upokojenih, starostnih upokojencev ima polno, tako imenovano polno pokojninsko dobo. Nadzorni organ je svet zavoda, 27 članov, predsednik je Dušan Bavec od delodajalcev, podpredsednik gospod Aljoša Čeč od sindikatov. V letu 2019 in 2020 je na rednih sejah, se pravi v 2020 je bilo 5 rednih sej. Vse ključne, posebno pozornost je posvetil ključnim vprašanjem, povezanih s poslovanjem zavoda, vse potrebne akte sprejel, obravnaval letno poročilo 2018/2019, polletno poročilo 2019/2020, finančni načrt zavoda sprejel za 2020/2021, program dela in kadrovski načrt za leto 2020/2021 ter načrt investicijskih odhodkov za 2020 in 2021, jasno pa tudi sklepe ugotovitvene in tudi druge stvari obravnaval. Svet zavoda se je v zadnjih 2 letih glede na spremembo zakonodaje, ki je večkrat tudi obravnava, dejansko področje in, se pravi, področje, občutljiva ta področja, bomo rekli, in glede usklajevanja pokojnin in tudi glede socialne kapice je sprejel ta stališča.

Zelo pomemben je podatek, zdaj sem prišel na izvajanje zavarovanja, da je v 2019 bila popolnost podatkov matične evidence zavarovancev 98,7 %, v 2020 98,9. Tako, da se že jasno približujemo 100 %, se pravi vsako leto je že sedaj izboljšave delati. V letu 2019 je bilo rešeni oziroma opravljenih preko 440 tisoč zahtevkov in storitev, kar je 3,1 % več od načrta in 3,1 % več v primerjavi z letom 2018. V zadnjih letih, pa mislim tudi prej, je rekordno, pa je bilo leto 2020, 442 tisoč 425 teh zahtevkov in storitev. Posledično se je tudi, smo dosegli najnižje število nerešenih zahtevkov, jih je bilo manj kot 36 tisoč, se pravi 14,6 % je bilo v letu 2020 manj kot v letu 2019. V letu 2020, se pravi v letu 2019 je zavod na prvi stopnji v povprečju izdal, se pravi izdal odločbe v 64-ih dneh, v letu 2020 v 4-ih dneh manj, se pravi v 60-ih dneh. Zelo pomembna dejavnost, jasno, nakazovanje pokojnin, redno nakazilo pokojnin. In izvedel je zavod skoraj v letu 2020 9,2 % rednih nakazil, kar je za 0,3 % več kot v 2019. Vse skupaj nakazil pa preko 10,7 milijona, 0,1 % več kot v 2019.

V letu 2020 je še posebno prišlo do izraza, se pravi, kot ste tudi videli podatke, ko smo zelo dobro organizirali delo od doma. Digitalizacija, se pravi informacijske tehnologijo in pa intenzivno delo na digitalizaciji postopkov v dobrih zadnjih 10-ih letih. Ko, se pravi, učinkovito odzval na epidemijo covid. V enem mesecu smo nabavili 540 prenosnih računalnikov. V tistih najbolj kritičnih trenutnih epidemije je od tistih, ki so bili zaposleni, med 80 in 85 % delalo od doma. Bo kdo vprašal, kakšen pa imate nazdor, ker tudi še zdaj delamo nekje 40 % tudi izven epidemije. Že 30, 40 let zavod ima izvajanje, se pravi normative, in dejansko ni potrebno za tistih glavnih izvajalcev, da kakršnokoli poročilo delajo, ker se vsak dan lahko vodje, direktorji vidijo, koliko je opravljenih, in tudi vsak posameznik. Tako, da preko digitalizacije, elektronski dosje, je pomenilo, da ker nimamo več fizičnih dosjejev, da se je normalno izvajalo to dejavnost od doma.

Digitalna preobrazba zavoda. Zaradi razvoja novih storitev in povečanja uporabe obstoječih je močno narasla poraba uporaba digitalnih storitev za zavarovance in upokojence e-ZPIZ, za 34 % v letu 2020 in za organizacije biz-ZPIZ za 12 %. Ob veliki večini digitaliziranih poslovnih procesov je indeks digitalne preobrazbe presegel 98 %. Za leto 2020 obseg zavodovega elektronskega dokumentarnega sistema se je z 41 milijoni dodatnih dokumentov v letu 2020 približal 300 milijonom dokumentov. V letu 2020 je zavod elektronsko odpremil več kot 861 tisoč pošiljk, kar je za 15 % več kot v letu 2019, iz katerih je bilo skoraj 1,5 milijona dokumentov. Zmanjašanje tiskanja papirja za več kot 10 milijonov oziroma 50 ton manj papirja letno.

Zavod je, tako kot pretekla leta, v skladu s kadrovskim načrtom, se pravi, zaključil leto s 799-imi zaposlenimi po kadrovskem načrtu. Bilo je tudi anketa o zadovoljstvu zaposlenih v letu 2020. Bili so različne predvidevanja. Jaz sem pričakoval glede na organizacijo, možnost dela od doma, da bo rezultat zelo dober in je bil najboljši do sedaj. Štiri točke, se pravi štiri točke od petih preteklo leto, v 2019 3,7. Lansko leto v maju, se pravi v 2020, smo izvedli tudi anketo med zaposlenimi v zvezi z delom od doma in 76 % tistih, ki se je udeležilo, se je v bistvu strinjalo s tem delom in tudi z željo, da bi tudi naprej delalo, jasno v različnih obsegih.

Glavni nadzor je Računsko sodišče, vsako leto ga imamo in vsako leto jaz, majčkeno karikiram, vsako leto ga imamo več. Tako, da upam, da ne bo v kakšnem letu namesto 12 mesecev jih 13. Ampak res vsako leto intenzivno 9 mesecev imamo v zavodu, se pravi, zdaj čakamo na poročilo za 2019. Imamo tudi lastne interne nadzore, poseben register tveganj.

Tukaj pa bi glede na to, kar sem že omenil, za to leto, saj zdaj zaključujem. Zahvala delavcem, da je zavod v letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija COVID-19, vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev ter učinkovito sledil zavodovi viziji zadovoljna stranka, zadovolja javnost in zadovoljni zaposleni, je potrebno izreči veliko zahvalo in pohvalo delavcem zavoda. V lanskem letu sem večkrat tudi v tistih najtežjih časih bil zelo ponosen na svoje sodelavce, da smo res z vso vnemo intenzivno tudi pristopili in se zavedali, da ljudje čakajo tako na odločbe kot čim prejšnje izplačilo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam, gospod Papež, za to res izčrpno stališče do poročil.

Sedaj pa dajem besedo državni sektetarki na Ministrstvu za delo, gospe Mateji Ribič.

Izvolite.

Predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Saj ni kaj veliko za dodati, ker je generalni direktor res podal izčrpno poročilo tako za leto 2019 kot leto 2020. Jaz bi res tukaj samo to dodala, da tudi ministrstvo ocenjuje obe poročili, tako za leto 2019 kot za leto 2020, pozitivno. Sta pripravljena v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in načeli. Bi pa želela poudariti tudi jaz to, kar je že poudaril generalni direktor, da lansko leto je bilo izjemno leto 2020, covid leto in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s svojimi obveznostmi ni nikoli zamujal. In tukaj gre res velika pohvala zaposlenim in tudi direktorju, ki je uspel zaposlene zmotivirati, da so tako delovali.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo, če želi, predstavniku Državnega sveta.

Gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali vabljeni.

Načelno za obe poročili za obe leti Državni svet ocenjuje, da sta oba pripravljena poročila na visoki kakovostni ravni, pregledna in pa predvsem zelo informativna.

Za leto 2019 smo obravnavali poročilo pred enim letom. Tako, da je že kar dolgo brado. Vendar ugotavljamo, da je eden od ključnih trendov, ki so krojili vsebino in vplivali na vzdržnost sistemov pokojninskega zavarovanja v prihodnje, še vedno zaskrbljujoč demografski trend s poudarkom na nizki stopnji rodnosti in nizkemu deležu aktivne delovne sile. Zgolj blažitev situacije z migracijami najbrž tudi v prihodnje ne bo zadoščala, zato bi bilo po oceni Državnega sveta treba pospešiti socialni dialog na navedenem področju zlasti v zvezi s pristopnim prilagajanjem pogojev za starostno upokojitev tako z vidika zahtev glede dosežene pokojninske dobe kot tudi najnižje starostne meje za upokojitev. Prav tako je Državni svet in pristojna komisija za leto 2019 razpravljala tudi o učinkih takrat še novih zakonskih določb v zvezi z možnostjo prejemanja 40 % starostne pokojnine v prvih treh letih po izpolnitvi pogojev za upokojitev, kar naj bi zavarovance spodbudilo k ostajanju v zavarovanju ali ponovni aktivaciji. Ker so stališča v zvezi z ekonomsko upravičenostjo navedenega ukrepa še vedno različna, je Državni svet takrat predlagal, da se čim prej opravi tudi uradne izračune. Nekaj o tem nas je že seznanil pred mano generalni direktor gospod Papež.

Za poročilo leta 2020 pa, kot se vsi že pred mano, je tudi Državni svet bil predvsem seznanjen s težavami zaradi epidemije COVID-19, ampak vseeno je bila izražena želja, da bi se čim prej lahko vzpostavilo normalne razmere za delo tistih organov zavoda, ki brez osebnega stika s potencialnimi upravičenci do pravic oziroma zavarovanci ne morejo izvajati svojih storitev. To so bili predvsem izpostavljeni invalidske komisije. Vendar vas lahko seznanim, da je slednje bilo tudi s strani zavoda uspešno rešeno, saj je s 1. 6. 2021 zavod začel z izvajanjem osebnih pregledov na senatih invalidskih komisij, prav tako pa na podlagi dogovora z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 16. 6. je bil ponovno zagotovljen osebni dostop do vseh storitev navedenih zavodov.

Skratka oba poročila sta zadovoljiva in pa seveda tudi vzpodbujajoča za naprej in za popotnico zavodu, da še naprej tako skrbi za naše upokojence kot do sedaj.

Hvala lepa za besedo.

Hvala tudi vam za vaše stališče k obem poročilom.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in člano odbora. In prvi se je k besedi javil naprej gospod Jože Lenart.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Ja, seveda gre za, poleg državnega proračuna za najpomembnejšo blagajno v sektorju država, kajti, glejte, v letu 2019 že presega 5 milijard in pol, v letu 2020 pa že 5,8 milijard virov oziroma na drugi strani obveznosti.

Na drugi strani gre vsekakor pokojninska blagajna za dolgoročno najpomembnejšo obvezo tako za vlado kot za Državni zbor, da dolgoročno vidimo, kako bo pokojninska blagajna vzdržna. Zato so ti podatki, ki so jih dobili, seveda za obdobje 10-ih let, zelo pomembna postavka, da bomo tudi za naprej vedeli, kam zadeve grejo. Zato bi jaz mogoče še kakšno vprašanje. Zdaj sicer je bilo zelo izčrpno podano, sem mogoče tudi kakšno zadevo preslišal.

Seveda je težko zdaj samo na leto 2019 in 2020 iz teh številk razbrati, kam grejo te trendi, predvsem zaradi te epidemije, ki nas je doletela potem v letu 2020. Ampak kljub temu je zanimivo, da zaposleni v pri pravnih osebah se povečujejo tudi pri zasebnikih, zaposleni pri zasebnikih pa se zmanjšujejo. Zdaj zadeva je takšna, tale problem bi želel izpostaviti. In tudi glede na to, da spremljate dnevno in za daljše obdobje. Vemo, da po tej krizi po letu 2008 oziroma 2009, kjer je pač ta brezposelnost bila na najnižji ravni, se zdaj vsa leta povečuje, tudi v letu 2020. In ta trend je zanimiv iz tega vidika. Zaposleni pri pravnih osebah imajo načeloma višje plače in seveda potem tudi višje prispevke oziroma več priliva v pokojninsko blagajno, če se osredotočimo samo na to. Vemo pa, da pri zasebnikih, predvsem zasebnikih, to se pravi samostojni podjetniki, pa nekako nižje te prispevke oziroma nižje osnove, iz katerih potem ti prispevki prihajajo. Zato me mogoče kakšno dodatno vašo opazko, kaj nam sledi iz tega v prihodnosti. Vemo pa še ta problem, da prekarno zaposlovanje skupaj zasebnikom ni prioriteta in da tu je problem, s katerim se soočamo v bodoče. In kam ta trend po vaše gre? Zdaj seveda leto 2020 in tudi zdaj, ko smo v letu 2021, nam sicer neke stvari kažejo, ampak to niso neke trdne osnove zaradi te epidemije in po svoje, bom rekel, nekako malo nerealno obnašanje trga na tem področju.

Zdaj, če bi postavil še eno tako konkretno vprašanje. Sprejeli smo seveda ta zakon, da lahko delamo dlje. In v tem smislu smo potem rekli 40 %, vsi zaposleni, ki delajo dlje, 40 % pokojnine dobivajo. Kaj iz te analize, zdaj ko jo poznate, kaj to pomeni za davčno blagajno? To se pravi, ljudje delajo, plačujejo polne prispevke, na drugi strani pa te pokojnine 40 %. Ali je to za blagajno plus oziroma v kakšni višini? In kaj se pričakuje v bodoče. Ta analiza nam je pomembna za naprej. Jaz upam, da lahko sprašujem tudi v takem smislu, da ne gremo samo strogo iz proračunskega vidika in pa tudi revizije, ki se seveda osredotoča predvsem na tisto leto.

In pa kot tretje vprašanje, če dovolite bolj v enem takem smislu. Poznava problem M4 obrazca, ne? In iz tega bi želel zdaj, ko je to obdobje za nami, kaj je tu likvidnostni vpliv na blagajno. Ker smo pač s tistim 134.a člen rešili problematiko vseh teh, ki za določeno obdobje niso imeli priznane pokojninske dobe. Koliko teh, bom rekel, ki že so prišli zdaj na zavod, na ZPIZ, že uživa ta del, da je to pridobilo oziroma koliko jih še pričakujete? To je verjetno malo težko vprašanje, ampak ta rešitev je dana. In pa mogoče še iz tega vprašanje, koliko je ZPIZ na eni strani in pa gospodarstvo razbremenjeno zaradi tega, ko ste ugotovili, da M4 obrazec ni več potreben, oziroma kako ste te evidence nadomestili. Ali je pri tem prišlo do racionalizacije oziroma to besedo, ki jo zdaj tako opevamo, ali je to vpliv na debirokratizacijo, da učinek, da ste potem ugotovili, da M4 obrazec ni potreben več?

Toliko. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Besedo dajem še gospodu Soniboju Knežaku.

Izvolite.

Hvala, predsednica. Spoštovani gostje, kolegice, kolegi.

Naj se na začetku tudi jaz pridružem mnenju kolegic in kolegov, da ste poslanstvo, ki vam je dano na zavodu, da ocenjujemo, da ga opravljate več kot korektno. Veseli me par spodbudnih podatkov iz tega poročila, predvsem tisto, kar bo verjetno zanimalo tudi upokojence, ki so pač odvisni od teh prejemkov, in sicer to, da, sem si zapisal, da ste ocenili, da je ZPIZ-2 dobro deloval, da so spremembe, ki so bile vnesene, dale pričakovane rezultate. Tisto drugo, kar je pomembno, stabilnost, varnost sistema, je tudi to, da ZPIZ nikoli ni zamujal svojih obveznosti. Tako, da kljub vsem težavam, ki se pojavljajo, ki jih imamo nenazadnje od leta, ko smo zmanjšali prispevke delodajalcev, pa vseh rešitvah, o katerih se pogovarjamo, kako bi ta izpad nadomestili. Malo ste sami omenili, da se velikokrat primerjamo s temi podobnimi državami, Avstrija, celo pač zaradi razlogov zmanjšanja BDP-ja smo se jim celo približali s temi procenti, ampak če sem čisto sam realen, pa se sprašujem, se mi zdi, da še v končni fazi je za upokojence najbolj sigurna ta varianta, ki je zdaj, da v bistvu primanjkljaj krijemo iz proračuna, seveda na račun nekih drugih razvojnih projektov, ki jih imamo. Tako da me ne skrbi za ta del, kar se tiče stabilnosti tega. Seveda nam gre, edino, kar bo dalo rešitev, tisto, kar že skozi vsa leta poudarjate, je to polna zaposlenost. Tako, da so podatki trenutno več kot odlični, to se pravi, kar se pozna tudi na samih prihodkih.

Zdaj tisto, kar je že malo kolega omenil iz Državnega sveta, čeprav imamo zdaj poročilo o teh dveh letih 2019, 2020. Bomo morali dati v naslednjih letih tudi nek odgovor okrog, pa zaključiti zgodbo okrog tega demografskega sklada. Neka verzija je v Državnem zboru, za katero sem prepričan, da, saj je tudi obstala verjetno zaradi tega, ker nima podpore, ampak sem to hotel rečiti, da sem prepričan, da moramo tako spremembo, kot je tudi dogovor, o nekem demografskem skladu sprejeti z nekim socialnim dialogom. To mora biti širša razprava in zato ta postopek, ki je šel okrog tega, se mi zdi, da je v končni fazi prav, da je obstal in da verjetno tudi ne bo v tej obliki zagledal luč sveta.

Notri malo omenjate, pa morebiti še me dopolnite, me zanima okrog tega iz obdobja tistega ZUJF-a, ker je še nekaj primanjkljaja oziroma dolga do upokojencev, če bi lahko kako. Mislim, da sem nekje zasledil, da je tega še okrog 3 %, pa nisem prepričan. Če bi malo pojasnila na to dali.

Pa na temo, ki ste jo sicer že tudi nekje obrazlagali, pa se mi zdi, da je prav, da tudi kakšne minute namenimo temu, ker se precej državljank in državljanov obrača na nas s to problematiko. In sicer mi smo zdaj v teh letih postopoma dvigali izenačitev na 63,5 %. Precej imamo teh klicev skupine, ki so se upokojili po tem 57,20 in so pač nekako mnenja, da je to nepošteno in krivično, da so bili izključeni iz teh sprememb. Skratka to mislim, da eno razlago ste že enkrat dali, pa bi prosil če še kakšen stavek pojasnila date tudi na to temo.

Toliko zaenkrat, predsednica. Hvala lepa.