Spoštovane kolegice in kolegic, cenjeni gostje, naprej vas lepo pozdravljam. Pričenjam 31. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da je zadržan poslanec Branko Simonovič. Imam pa kar nekaj pooblastil in sicer, poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanca mag. Karmen Furman, poslanca Jožefa Lenarta nadomešča poslanec Boris Doblekar, bo ravno obratno, je pooblastilo nerodno napisano. Poslaca Gregorja Židana nadomešča poslanca mag. Meira Hot, poslanca Predraga Bakovića nadomešča poslanec mag. Dejan Židan.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Pod točko 1, nedopustno ravnanje z živalmi. Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je dnevni red seje določen, kot je bil določen s sklicem. Prehajamo torej na obravnavo te točke. Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB so 3. 11. 2021 vložile zahtevo za sklic nujne seje odbora za navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB s predlogi sklepov, ki naj bi jih odbor sprejel. Na sejo smo vabili predlagatelje zahteve poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Veterinarsko zbornico Slovenije, Društvo za zaščito konj in ostalih živali Velenje, Lajko, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski in gospoda Iztoka Humarja. Začenjamo z razpravo. Najprej dajem besedo predstavnicama predlagateljev mag. Meiri Hot in Violeti Tomič za predstavitev zahteve za sklic nujne seje. Katera bo prva? Mag. Hot, izvolite.

Hvala, spoštovani predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni, lep pozdrav. Svet, kot ga živimo danes je poln krutosti. Do ljudi, do narave, do živali. Družba, tudi naša, ob vsem, kar je doba interneta prinesla, v resnici postaja resničnostni šov. V tem šovu, pa je krutost le še ena od dobro gledanih kategorij, ki se meri z všečki, s poobjavami, s tem koliko gledalcev krutost pritegne. Ste na avtobusu, doma, v službi, imate minuto časa, lahko ste priča malodane »live« predvajanja vse žalosti tega sveta, ki se v danes trenutku odvija pred našimi očmi. Postajamo gledališče, v katerem se lahko z nekaj kliki tudi otroci in mladina zagotovijo vstopnico v temačen svet nedopustnega ravnanja z živalmi. Živali, za razliko od ljudi, ne morejo ustanavljati svojih civilnih iniciativ in protestirati. Ali se s peticijami in pozivi obračati na pristojne. Tudi ne morejo, tako kot bomo mi danes, razpravljati o tem kaj vse morajo prenašati za voljo človeške zlobe, malomarnosti, objesnosti, agresije. Živali so in ostajajo neme žrtve. Žrtve na robu, ne samo zapuščenih pesjakov, propadlih štal, ob praznih posodah za hrano, pozabljene od svojih lastnikov in sveta. Ostajajo tudi na robu politike, kot ne bodi ga treba, kot nekaj s čimer se je vredno ukvarjati le takrat, pa še to s figo v žepu, ko je pritisk javnosti prevelik. Samo, da se malo poleže prah. Nemški filozof Immanuel Kant je delaj in citiram: »Če človek ustreli svojega psa, ker mu ta ne zmore več služiti, s tem ni prekršil svoje dolžnosti do psa, saj pes ne more soditi. A vendar je s tem dejanjem zatrl in pri sebi izdal tisto človečnost, ki jo je dolžan izkazovati do ljudi. Da ne bi izgubil svoje lastne človečnosti mora ravnati do živali dobrosrčno, saj tisti, ki je krut do živali prav tako postane trd v svojem ravnanju do ljudi.« Ta citat je zelo poveden. Odnos do živali je v resnici ogledalo naše družbe. Če družba in predvsem politika nista sposobni brez oklevanja zaščititi živali, potem tudi ne bosta sposobni zaščititi ljudi. Torej, če ne nameravamo narediti kar je prav, potem je edino pošteno, da to jasno povemo. Torej, sem ta in ta in ne mislim, ne nameravam, ne zmorem stopiti v bran živalim in narediti vse v svoji moči, da jih zaščitim. Poslankam in poslancem, ki tako mislijo tudi predlagam, da ne sedijo na današnji seji in jemljejo energijo tistim, ki pa nameravamo nekaj narediti, ki se borimo in se bomo borili za pravice živali. Po stanju, ki ga živimo, v bistvu ne govorimo več o pravicah, govorimo o grozljivkah, ki se živalim dogajajo. Grozljivk z živalmi, ki bi morale sprožiti prav vse alarme v naši državi. Zakaj alarme? Zakaj smo dolžni ukrepati. Spoštovani, zaradi bitij, ki so pozabljeni od vsega. Do kosti od bolh požrti psi, shirana in gnijoča telesa polna ognojkov, turov in tumorjev. Življenje v kupih iztrebkov, na mrzlem, brez hrane in vode. Življenje na žgočem soncu, brez možnosti sence. Življenje na metrski verigi nekje daleč od oči ljudi, na samem, kjer se veriga zažira v lastno meso, tihi lajež pa tako ali tako nihče ne sliši več. Dolžni smo ukrepati zaradi živali, ki so orodje zabave. Z lopato klestiti po telesu živali, jih povoziti, butniti ob avto, vzeti nož in jim prerezati vrat, vreči jih v deročo reko. Jih mrcvariti. Na njih ugašati cigaretne ogorke, njihove krike jemati kot višek najboljše zabave. Vse to zgolj za nekaj lajkov na družbenih omrežjih. Dolžni smo ukrepati, ker se rejnih živali v resnici ne dojema kot čutečih bitij, ker za rejne živali na zavetišče. Ne obstaja neko državno zavetišče, temveč podpora in pomoč tem bitjem v celoti, v celoti odvisna od prostovoljnega dela društev. Od njihovega dela, od sredstev, ki jih sami donirajo ali pa dobijo preko donacij. Ker so ta društva tudi pozabljena in se morajo znajti sama. Dolžni smo ukrepati zaradi konja Maksa, ki je bil v najboljših letih za človeka odlično orodje. V tekmah odličen, nato pa pozabljen. Torej, ko je svoje odslužil, pozabljen, maltretiran, shiran, stradan. Dolžni smo ukrepati, ker policija še vedno konje in pse uporablja na protestih, kjer doživljajo izjemen stres in škodljive posledice. Zaradi solzilca, ki se ga itak meče vse vprek, kričanja, obmetavanja z vsem mogočim. In to kljub temu, da so po zakonu čuteča bitja, jih ministrstvo mirno obravnava kot sredstvo prisile. Tudi to se mora končati. Dolžni smo ukrepati zaradi živali, ki postajajo žrtve ignorance politike. Čakati, čakati in spet čakati, da se pristojni zganejo, potem nekaj narediti, toliko, da se javnost pomiri in potem gre karavana dalje. Spoštovani, sprašujem, prav vsakega člana in članice odbora za kmetijstvo posebej. Bo to le še ena seja odbora, na kateri se bomo naposlušali nekaj floskul o tem kaj vsega je bilo narejenega na področju zaščite živali. Potem, ko smo v opoziciji vložili nešteto vprašanj in pobud je predlog zakona o zaščiti živali, da so se končno zavrteli mlini na ministrstvu ter da se je po težkih mukah in veliko moledovanja le sprejela sprememba stvarnopravnega zakonika, da so torej živali čuteča živa bitja. Bo to le še ena seja odbora, na kateri bo bolj kot dobrobit živali pomemben boj med opoziciji in koalicijo. Bo nekaj ure zapravljenih zgolj za to, da bomo ugotovili, da problem je, vendar pristojni pri tem ne morejo ničesar narediti. To so vprašanja za vse nas, preden gremo na resnično vsebinsko razpravo. Niti ne morem reči, dejansko razpravo ampak da se soočimo z grozljivimi dejstvi, ki se nam dogajajo pred očmi. Vsakodnevno, ko smo priča malodane gladiatorski areni grobega izživljanja nad živalmi. Spoštovani, zato vam polagam na srce. Pozabimo na našo opozicijsko in koalicijsko vlogo, bodimo preprosto glasnik živali, glasnik njihovega trpljenja, njihovih stisk. Naredimo vse v naši moči, da do tragičnih zgodb ne bo več prihajalo. Resnično si želim neke vsebinske debate, ki bo presegla aktualna politična nesoglasja. To smo v oziru vseh tragičnih zgodb zanemarjanja in izživljanja nad živalmi tudi dolžni narediti. Pomembno se mi zdi, da danes glas dobijo tisti, ki se z zanemarjenimi in krutimi zgodbami srečujejo vsak dan na terenu. Oni so glasniki teh nemočnih bitij in oni poznajo rešitve. Prisluhnimo danes vabljenim, društvom, stroki, ki ve kaj morata zakonodajna in izvršilna oblast storiti, da se bo res nekaj spremenilo, ne zgolj na papirju in zakonu ampak v praksi, v realnem življenju. Zelo si tudi želim, da sklepe, ki smo jih pripravili predlagatelji te seje ne boste smatrali kot neko politično orodje, kdo ima prav in kdo ne. Prosim vas, naj bodo ti sklepi izhodišče za reševanje nakopičenih težav, zato kar se tiče inšpekcijskih služb, kot pomanjkljivosti kazenskega zakonika za učinkovito izvajanje varstva živali, pred mučenjem in nujnosti večje vloge društev za zaščito živali v realnem življenju. Vnaprej, se vam zahvaljujem.

Hvala lepa. Še v imenu predlagatelja, gospa Violeta Tomič.

Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Jaz bom zelo kratko, ker želim prepustiti besedo vabljenim, ki se s tem srečujejo vsako dnevno. Zdaj ta tragična zgodba konja Maxija, kasača, je nekje sprožila v javnosti, vendarle eno tako kapljo čez rob, kjer smo videli, da se v Sloveniji z živalmi ravna nedopustno in da toleriramo živali, zanemarjanje živali predaleč in pregloboko. Hkrati s tem smo videli kako mladi fantje snemajo metanje mucka čez rob v reko, mucek se stisne k njemu, on ga še poboža. Ta mucek je sigurno imel lastnika, saj je imel ovratnico. Videli smo skoraj istočasno, kako nekdo s avtomobilom zasleduje medveda in ga zbije. Rezanje vratov račkam, potem smo imeli poleti velik škandal z farmo prašičjerejsko, farmo Ljutomerčan, kjer smo gledali kako so aktivisti snemali, kako se, tako imenovane neprofitabilne pujske, novo rojene, ubija, rutinsko, tako, da se jih meče ob tla. Dovolite mi, moje osebno mnenje, da človek, ki je pripravljen mladiča, pujsa metati ob tla in ga ubijati, da to isto lahko stori dojenčku, novorojenčku, človeka. Saj vemo, da je pujsek genetsko zelo blizu, pa kakorkoli, kakorkoliljudje nekateri boste gledali, vidim desnica spet fotografije pripravlja, prosim, gospod Kangler, da poslušate predlagatelja in res nehate motiti, vsaj zdaj, pa imejte malo spoštovanja do trpečih bitij. Res vaše obnašanje, že včeraj ste najavljali škandale tukaj, lepo vas prosim. Skratka, stacionarna kamera je ujela pobijanje na farmi Ljutomerčan in veste, to tisto farmo vodi človek, ki je velik vinar. Imamo tukaj podatke, koliko je že dobil sredstev, kajti slovenski rejci prašičev dobivajo dodaten denar za izvajanje ukrepov s katerimi morajo skrbeti za dobrobit živali oziroma za njihovo boljše počutje. Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so 256 kmetijskim gospodarstvom, ki redijo prašiče od leta 2015 v ta namen skupaj izplačali dobrih 11,5 milijonov evrov. Od tega nekaj manj, kot 2,1 milijona lani. Če izračunamo koliko bi lahko uvozili mesa, če sami nismo sposobni jih rediti. Vendar, se pojavlja tudi problem in tukaj bom predlagala na koncu en sklep, ker Uprava za varno hrano spada pod kmetijstvo in veste, tukaj je v osnovi navskrižje interesov, kajti Ministrstvo za kmetijstvo skrbi za spodbujanje čim večje prireje in profita, medtem ko Uprava za varno hrano, poudarjam varno, mora skrbeti za varnost teh živil. Pa naj vas spomnim, koliko antibiotikov, nedopustnih dodatkov je potem lahko v tem mesu, če skrbimo samo za profit. Spomnimo se roje pri čebelah, pa spomnimo se, kakšno mleko smo imeli pred časom. Tako, da glejte, aktivisti so tisti, ki se ukvarjajo z reševanjem teh ljudi in verjemite mi, da sem jih kar nekaj srečala in to so ljudje, ki nismo nobenih delavskih pravic. Oni delajo noč in dan in rešujejo. Oni so opustili svoje vikende in svoje dopuste, kajti ni tako kot veterinarska inšpekcija, ki pusti 4 dni po prijavi na prašičerejski farmi, ker je vikend, in ne pridejo. Ta čas lahko oni že vse počistijo in priredijo. Ta čas lahko oni že vse počistijo in priredijo situacijo. Ampak oni delajo takrat, ko žival potrebuje pomoč in to je brez delovnika in tudi brez kakršnikoli sredstev. Zbirajo pač dobrovoljne prispevke in svoj čas. Tako, da jaz bi tukaj citirala Greto Thurnberg, ki je na Glasglowu, zdaj na podnebni konferenci rekla »no more bla, bla, bla«. Čas je, da nehamo z bla, bla, bla in se odločimo ali smo v Sloveniji za to, da da se obravnava vsa živa bitja spoštljivo ne glede na to ali pristanejo v loncu, kajti veste trpinčene živali res niso dobra hrana za človeka, še manj pa za otroke in starostnike. Tako smo pa bili priča raznih, grozljivim trpinčenjem in ranam in zaležaninam in ležanju v lastnih iztrebkih, prašiči, ki smo jih videli so imeli ozke vdore, kjer se niso mogli niti gibati, niti obrniti, zanemarjene, izstradane, žejne. Tako, da, tudi Meira je že marsikaj naštela. Skratka, že pri seji, ko smo govorili o pravicah živali, ko smo obravnavali Zakon o zaščiti živali smo omenili, da so tudi rejne živali potrebne podobne zaščite. Veste, država bi vsekakor morala, država ustanoviti nekakšno zavetišče za te rejne živali, kjer bi lahko prestajali kazni tudi taki prestopniki, ki uživajo v mučenju živali. En tak primer, ki je mene osebno zelo zabolel je v moji lokalni skupnosti, ko je bil mali kuža Roki, ki se je z vsemi dobro razumel, pa je šel v osnovno šolo z otroci, ki so ga trpinčili do smrti. Ker so bili otroci iz dobrih družin se jim ni nič zgodilo. Veste zato potrebujemo zavetišče za rejne živali, kjer bodo takšne nasilnike, takšne neobčutljiveže nekako prevzgojili. Kajti, ko se ti srečaš s posledicami svojih dejanj, ko vidiš, da si prizadel eno bitje, ki nosi te posledice ravno tako kot človek, če ga trpinčiš, potem so bolj verjetno je, kot ena kazen. Ne bomo rekli, zdaj pa jih je treba zapreti vse. Ne na nek način bi ta zavetišča lahko osveščala ljudi. Mislim, da je država dolžna poskrbeti za takšno prevzgojo in tudi, da bomo vsi nekje živeli bolje, kajti nihče me ne bo prepričal, da nekdo, ki je neobčutljiv do živali bo imel več čustev do človeka. In ja, nenazadnje tudi zelo boli, ko gledamo pse in konje na protestih, ki jih uporabljajo proti protestnikom za zastrahovanje. Konji sicer imajo neke maske, ampak psi, ki imajo milijonkrat več dihal in čutil. Pa če vnaprej veste, da boste polivali bojne strupe, kajti to so bojni strupi, po definiciji, se teh živali takrat ne pripelje. Enostavno se jih ne pripelje. Ljudje in tisti policisti imajo maske, medtem ko konji, ki so njihovo orodje, jih nimajo. In doživela sem, da je mojega otroka naskočil takšen pes, ki je bil popolnoma znerviran in je bila vsa plava. Pa ni bila sploh na protestu. Šla je iz službe domov. Tako, da veste, te stvari niso prav in ta psihoza, ki se nam dogaja ta trenutek, ta neobčutljivost in ta sadizem, ki že v osnovni šoli nekje je nagrajevan z nekimi všečki, kot je prej omenila kolegica, je nedostojen neke civilizirane skupnosti za katero mislim, da v Sloveniji res moramo se truditi in delati na tem. Tako, da to je moj kratki uvod. Se bom oglašala vmes, kot predlagatelj, in dajem besedo drugim. Hvala.

Hvala lepa. Omenili ste, da boste predlagali še dodaten sklep, tako da jaz bi vas prosil, če lahko ga podate v pisni obliki. Naslednjemu dajem besedu mag. Alešu Irgoliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Dovolite mi, da najprej opravičim ministra dr. Jožeta Podgorška. Pa vendarle, ko sva se pogovarjala o tej temi je ponovno izrazil ničelno toleranco do vsakega kakršnegakoli mučenja živali. Res je, da je v Sloveniji občutljivost družbe za dobrobit živali velika, kar je tudi pravilno. Pa vendar, na podlagi števila kmetijskih gospodarstev, katera redijo živali, ki jih je skoraj 45.000 tisoč in se ukvarjajo z živinorejo in pa 230.000 registriranih psov je mogoče težko trditi, da je nadzor neučinkovit. Ker v vseh neprimernih ravnanjih v okviru načrtovanega nadzora na podlagi ocene tveganja ni mogoče odkriti vsega, zato je za upravo izjemno pomembna vsaka informacija, ki kaže na neskladnost s predpisi in pa zahtevami o dobrobiti živali. Naj povem, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru svojih ukrepov kmetijske politike namenja sredstva za dobrobit živali s čimer želimo spodbuditi kmetijska gospodarstva, da kljub prireji in tudi profitu, kot ste prej omenili, se zavedajo, da je dobrobit živali tista, ki lahko prinese še več profita. Glede na to, da uradni veterinarji izvajajo nadzor za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo na področju zaščite živali v okviru redno načrtovanih nalog in na podlagi prejetih prijav, je pod tem nadzorom, kmetijska gospodarstva, zbirna mesta, sejmi, prevozniki, klavnice in drugo, ter seveda tudi živali na kmetijskih gospodarstvih in pa v obratih. Zdaj pri svojih nalogah, kar bo kasneje več predstavil gospod direktor uprave, uprava nikoli ne prelaga svojih odgovornosti na druge organe. Tako so v letu 2020 izrekli 326 sankcij zaradi kršitve zakona o zaščiti živali. Tako je bilo izdanih 94 odločb, 232 plačilnih nalogovin pa 27 opozoril. V letošnjem letu, torej do 9. 11., ko smo pridobili podatke, so izrekli 348 sankcij, 243 plačilnih nalogov. Uprava obravnava vsa prejeta obvestila o sumu mučenja živali z izvedbo upravno inšpekcijskega nadzora se preverijo utemeljenosti navedbe prejetih obvestil. V primeru ugotovljenih neskladnosti imajo uradni veterinarji poleg običajnih ukrepov za svojo odpravo ugotovljenih neskladnosti in izrekanje glob, tudi pooblastila, da začasno ali trajno odvzamejo žival in prepovejo stike do tedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitev zakonskih določb. Seveda, ob sumu kaznivega dejanja mučenja živali inšpekcija vsa ugotovljena dejstva, okoliščine in dokaze posreduje v obravnavo organom pristojnim za obravnavo kaznivih dejanj, to je tožilstvu in pa policiji. Sankcij izrečenih v postopkih za zagotavljanje dobrobit živali bi morale imeti povračilni učinek, zato je bil v tem delu Zakon o zaščiti živali letos, torej z dne 1. 10. 2021, dopolnjen z novim členom, torej 46. b, v skladu s katerim je mogoče v hitrem postopku predpisati globo, ki je višja od najnižje predpisane. Pa bi tudi tu zaključil. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem Francu Kanglerju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, spoštovani predlagatelji in člani Odbora za kmetijstvo. Po eni strani smo mi veseli, da se tukaj sproži razprava in da tukaj pridemo do nekaterih odgovorov. Po drugi strani pa sem zelo žalosten, ko poslušam nekatere laži, ki jih je izrekla gospa Tomič, ki ne upošteva slovenske stroke, ki ne upošteva slovenskih strokovnjakov. Ko da smo banana republika. Pa lepo vas prosim, spoštovana poslanka, imamo veterinarje, imamo inšpektorje, imamo ministrstvo. In ko nam nekdo očita, da silimo policijske konje in pse v plin je laž. Policijski in psi niso bili neposredno izpostavljeni plinu. Res pa je, da so bili na območju, kjer se je uporabljal plin. Nihče ne more predvidevati ali bo veter plinski oblak, kot se po navadi v Levici izražajo, zanesel levo, desno, naprej, ali nazaj proti policistom. Vendar kadarkoli se plin uporablja psi in konji niso v prvih vrstah, da bi bili neposredno izpostavljeni. In ko toliko govorimo, moram omeniti dva dokumenta. Policija je svoje delo odigrala. Ministrstvo za notranje zadeve, policija je dne 2. 11. poslalo dokument Veterinarski zbornici Sloveniji »uporaba plinskih sredstev v prisotnosti službenih živali.« Tukaj je ta dokument. Kaj je ugotovila Veterinarska zbornica? Kaj je ugotovila? Da psi in policijski konji niso bili izpostavljeni, niso bili potrebni nikakršnih veterinarskih ukrepov zaradi uporabe plina. Nikakršnih. In tukaj mene nekdo želi iz Levice prepričati, ki drugega ne ustvarja kot en kaos, da je v tej državi vse narobe. Pa lepo vas prosim. Jaz sem vesel in se borim, tudi sam imam doma domače živali, da za njih mora biti poskrbljeno v skladu z zakonom. So pa tudi izjeme. Ne morete in ne smete kot poslanka na vse slovenske kmete kazati z prsti kakšni so zaradi enega živinorejca. Pričakujem, da se boste vi, kot poslanka, opravičili slovenskemu kmetu za vaše izrečene besede, tukaj, danes. Dopuščam, da so izjeme, dopuščam, da pride do nekaterih razhajanj med inšpekcijskimi službami, ukrepi in intervencijami tako na eni strani veterinarjev ali painšpekcijami v nekem dotičnem primeru. Ampak ne moremo mi to politično ocenjevati. Prepustimo to stroki, če podpirate stroko, potem ji tudi morate zaupati. Strinjam se s predlagateljico Meiro Hot, ne gre samo za živali, ko se nekdo preko spleta izživlja. Bili smo priča tri tedne nazaj, posilstvu v Ameriki, kjer so nekateri posilstvo na podzemni železnici na vlaku posneli. Tudi med ljudmi se dogajajo takšne svinjarije in nedopustna dejanja. Tudi med ljudmi in je to sramota in žal to se dogaja. Res se dogaja. Na nas pa je odgovornost, ki kreiramo prihodnost države, prihodnost družbenega odnosa, da zagotovimo čim več stvari, da se take stvari ne bi dogajale. Ampak ne na tak način, kot gospa Tomičeva tukaj, na populističen način, kaže s prstom na veterinarje, kaže s prstom na kmete, kaže s prstom na policiste, kaže s prstom na trenutno aktualno oblastjo. Za njo pa sedi bivši minister za kmetijstvo, ki je bil popolnoma enako odgovoren, kot je aktualen minister za kmetijstvo odgovoren. Pa vsak se je po svojih močeh trudil. Pa ne moremo očitati gospodu Židanu ničesar, da ni skrbel, da do tega ne bi prihajalo. Je skrbel, vsak skrbi, vsak, ki ima interes, da se take stvari ne bi dogajale. Ne strinjam se in ne morem pristati na dikcijo, da slovenska policija ni poskrbela za konje in za pse. Vzemite si čas spoštovana poslanka, poglejte kakšne pogoje imajo konji, ki služijo v slovenski policiji, pojdite si pogledati ali pa pridite k meni, vas bom jaz peljal tja. Pojdite pogledati kakšni pogoji in kako je poskrbljeno za pse različnih pasem, ki služijo slovenski policiji in tudi se vprašajte tukaj danes na odboru kako slovenska policija poskrbi za psa, ki je odslužen ali pa za konja, ki je odslužen. Zagotavljam vam, da takoj ne gre v klavnico, tako kot bi vi želeli, bog ne daj. Vedno se išče skrbnika, tudi za psa. Smo pa bili priča, tu pa bom zdaj izkoristil. Poglejte, tukaj je fotografija, leto 2012. Ko so levičarji v Mariboru organizirali protivladne in podobne proteste, kot jih imamo danes. Koga so pripeljali med policiste, med protestnike, med petarde, med plin. Kozla. Kaj so na tega kozla gor napisali? Nihče, od vas, Violeta Tomič, ni protestiral. Kje ste bili leta 2012? Zakaj niste protestirali zaradi tega kozla? To ni žival, ta si ne zasluži vaše pozornosti? Ne, zato, ker ko ste vi organizirali in vozili kozle tja oziroma vaši, da ne rečem, vi osebno, je bilo vse v redu. Pa je bil izpostavljen topovskim uradom, pa petardam, pa plinu, pa dretju, pa trobljenju, pa ne vem čemu. Je to primerno za žival? Ni. Samo, meni je dovolj tega sprenevedanja tukaj v Državnem zboru, ko gledate enostransko. Vas poslanec, bil je takrat vaš poslanec je bil glavni na protestih, on je najbolj protestiral dr. Trček. Saj vas je zapustil, poslansko skupino, ampak vprašajte, če je to res. Za to fotografijo.

…. /oglašanje iz dvorane… nerazumljivo/…

Govorimo o čutečih živalih? Je to čuteča žival? Saj se lahko vi gospod razburjate kolikor želite. Ampak nalijmo si čistega vina, tukaj na odboru. In jaz sem za to, da o tem razpravljamo. Sem za to, da poskrbimo za čuteče živali, tudi na način, ki je primeren in smo že poskrbeli in je poskrbljeno, da pa prihaja, do nekaterih stvari se pa tudi strinjam. To pa v vseh družbah, tudi tam, ko je družba najbolj poskrbljena, ki ima najvišji standard, prihaja do takih stvari. Ampak o teh stvareh, kot je gospa Meira Hot omenila, splet, mučenje živali, mačk in podobno, ne sme biti tolerance. Ampak o tem ne odloča politika. O tem morajo odločati organi, organi pregona, inšpekcijske službe. Za mene osebno Franca Kanglerja, ne sme biti tolerance. Ko ti neko stvar toleliraš, na ta način tudi spodbujaš druge, da se poslužujejo nezakonitih protipravnih metod, ko mučijo domače živali. To se dajmo zmeniti. Vsi skupaj, levi in desni. Tu se strinjam z gospod Meiro Hot. Ne sme biti tolerance. In tukaj je potrebno sprejeti smernice. Spremembo zakonodaje. Ampak poglejte, po drugi strani pa nekateri želite sprejeti zakonodajo, če se jaz grdo obnašam na javnem kraju do psa je 800 eur kazni, če pa na policista vržem kocko pa 150 ali pa 200 eur kazni. Kaj je človek manj vreden kot žival? To je resno vprašanje? In tukaj je potrebno najti nek konsenz. Nek dialog. In ko govorimo o policiji, ker je bila omenjena policija in izpostavljenost vplivom, poglejte, tukaj je navodilo, ki ga ima vsak policist ali pa policijska enota, uporaba plinskega razpršilca v policiji. Tukaj je točno navodilo kako se uporabi. Predvsem pa kako se za tiste, ki so bili izpostavljeni temu plinskemu razpršilcu poskrbi po uporabi. In policija je tu dosledna in policija tudi vsakršni primer, ki ga zasledi mučenje živali in podobno dosledno obravnava in dosledno obvešča pristojne inšpekcijske službe, ki so za to pristojni, da ugotovijo ali je domača žival bila zanemarjena ali za njo veterinarsko ni bilo poskrbljeno. Ampak o tem naj odločajo tisti, ki so za to poklicani. Ne pa mi, ki tukaj kreiramo politiko. Mi jim lahko damo samo smernice ali pa zakonodajo, da boljo bolj učinkoviti.

Postopkovno mag. Dejan Židan, izvolite.

Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav tudi vsem ostalim. V nekih demokratičnih družbah ni dopustno, da pride državni sekretar katerekoli vlade v parlament nadirat poslance. To enostavno v demokratičnih družbah se ne dogaja. Tega pa ne moremo preprečiti mi, ampak samo vi, gospod predsednik. Hvala.