Spoštovani!

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale lepo pozdravljam!

Pričenjam 24. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanski kolegi: Ferenca Horvátha nadomešča Felice Žiža. Z nami je tudi Monika Gregorčič, ki nadomešča Mojco Žnidarič in še enega, in Lidijo Ivanušo nadomešča Elena Zavadlav Ušaj. Še enega imamo. Tako, hvala lepa. Mag. Marka Koprivca nadomešča Matjaž Nemec.

Še enkrat vsem rečem lahko en lep dober dan.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora.

Pod 1. točko – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, skrajšani postopek, EPA 2102-VIII.

Pod točko 2. – Poročilo o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 do leta 2020, EPA 1898-VIII.

In pod 3. točko – razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlog v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga: prejeli s sklicem seje odbora. Glede na to, da me je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaprosilo, če lahko zamenjam 1. in 2. točko dnevnega reda, ker bo 2. točka časovno krajša, predlagam, da v skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika spremenimo vrstni red obravnave posameznih točk. Zato predlagam, da se kot prva obravnava 2. točka dnevnega reda, torej poročilo o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 do leta 2020 in kot druga, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, skrajšani postopek. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Torej smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVAVACIJSKI STRATEGIJI Slovenije 2011-2020 DO LETA 2020, EPA 1898-VIII.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer poročilo, mnenje Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport. K tej točki dnevnega reda so vabljeni kot je razvidno iz sklica seje.

Besedo dajem torej predstavniku predlagatelja, poročilo predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državnemu sekretarju Damirju Orehovcu. Izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. Spoštovani gostje in seveda poslanke in poslanci!

Predsedujoča, če dovolite, bi jaz kar dal besedo gospodu Tomažu Bohu, ki pokriva to področje, da temeljito predstavi to in pa seveda tudi odgovori na morebitna vprašanja.

Seveda, gospod Boh, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa spoštovana predsedujoča. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Dober dan tudi v mojem imenu.

Dovolite, da vam na kratko predstavim dokument, ki je pred vami. Je nekako rezime desetletnega obdobja veljavnosti predhodne strategije raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, ki je na nek način postavljal okvir delovanja v desetletju, ki je za nami. V času, ki ga je sama strategija pokrivala je in za ta čas je bilo predvidenih v sami strategiji 69 ukrepov. Glede njihovega izvajanja smo skladno z resolucijo tudi poročali na obdobje dveh let oziroma v periodi dveh let Vladi in Državnemu zboru. Dejstvo je, da na koncu samega obdobja ugotavljamo, da je bilo v celoti izvedenih 37 ukrepov, delno izvedenih oziroma neizvedenih je bilo 32 in seveda, ko smo šli gledati oziroma v času spremljanja že kaj so tisti ključni razlogi za realizacijo takšna kot je bila, sta bila izpostavljena pravzaprav dva razloga. Prvi razlog je nesprejetje zakonodaje na tem področju, ki je bilo nujno potrebno za preboj za drugačno ureditev posameznih področij. Druga pomembna točka oziroma faktor je bilo zmanjšanje finančnih sredstev v letu 2012 in potem počasno okrevanje od leta 2015 naprej. Zdaj, sam dokument je izjemno dobro služil kot priprava oziroma kot analitska podlaga za pripravo zakona, ki je bil sprejet pred kratkim in še enkrat tukaj hvala lepa vsem, ki ste dali svoj delež in svoj glas k temu, da bo resolucija, ki bo naslednja v veljavi, imela bistveno boljšo podlago za uresničevanje ukrepov, ki so predvideni. Torej dokument gre natančno po posameznih poglavjih, po posameznih ukrepih. Je potrebno povedati tudi to, da smo skladno z, tako kot je bil dokument pripravljen, tudi samo analizo delali na način, da smo vključevali oziroma delali skupaj s kolegi iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, s kolegi iz SVRK, kolegi iz MJU, MF, kulture in pa MORS in dokument, ki je pred nami, kot rečeno, je odraz stanja iz katerega smo štartali: z novim zakonom. Kot rečeno, pa je za naslednje obdobje pomembno drugačno izhodišče. Imamo nov zakon, imamo tudi zagotovljeno bistveno boljšo pozicijo kar se tiče stabilnosti financiranja in dovolite, da na tej točki povem samo še to, da strategija ki bo za naslednje desetletje, je na poti na Vlado. Čakala je do zdaj zaradi tega in danes gre na Vlado. Namreč izračunali smo, da zakon, ki je bil sprejet, začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu, predvidoma pa, če bo vse v redu in mislim, da bi moralo biti, bo obravnava na Vladi šestnajsti dan po objavi zakona v uradnem listu, potem pa priroma v sprejem v Državni zbor in verjamem, da bo takrat možnost za bolj poglobljeno razpravo tudi o novem dokumentu in o novih izzivih in ciljih. V kolikor je seveda glede dokumenta, ki je pred nami, kakršnokoli vprašanje, bom jaz ali kolega z MGRT in SVRK z veseljem odgovorila.

Toliko na kratko. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologiji, gospe Mariji Čebular Zajc. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Kot je že gospod Boh predstavil, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sodelovalo tako pri pripravi same strategije kot tudi pri njenem uresničevanju. Komplementarno z njimi smo izvajali in še izvajamo ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij, pitno demonstracijske projekte, izvajamo razpise na področju malih in srednjih velikih podjetij, od Start-upov do starejših podjetij Skylabov, izvajamo ukrepe za promocijo ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti. Mogoče naj omenim še, da je Vlada junija letos potrdila slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, ki nam skupaj s prihajajočo strategijo na področju raziskav, razvoja in inovacij ter strategijo pametne specializacije daje res dobro osnovo za izvedbo ukrepov v prihodnjem desetletju.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo predstavniku Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, gospod Gorazd Jenko, sekretar. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tudi, kot že oba kolega prej sta omenila, tudi Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je zelo vpeta, praktično delujemo kot nek trojček na tem področju, tako do sedaj to kar je danes pred vami, poročilo o izvajanju, še bolj pa za naprej. Namreč skladno s strategijo in bistveno je usklajenost med samo strategijo, ki je danes tudi kot predmet obravnave oziroma poročilo o izvajanju te strategije, kolegica pred mano je omenila slovensko industrijsko strategijo in kot tretji trojček je tukaj tudi strategija pametne specializacije, kar se nam zdi za naprej ključnega pomena, da delamo z roko v roki in tako smo delali tudi že v temu obdobju.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo tudi predstavniku Državnega sveta, dr. Matjaž Gams, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni!

Dovolite, da se najprej zahvalim za sprejet raziskovalni zakon, vsem ki ste to podprli v odboru in kasneje na seji, za znanost je to velik korak naprej.

Uresničevanje resolucije o raziskovalni inovacijski strategiji morda ni tako pomembno kot je bil novo sprejeti zakone. Je pa zanimivo, kako je ta slaba družbena klima v Sloveniji, ki je pripeljala do enega najslabših financiranj v Evropski uniji in tudi do cepilcev, do necepilcev, še danes prisotna. Se zavedamo pomena raziskovanja in razvoja.

Dovolite kratko vprašanje. Kdo je najpomembnejši raziskovalec danes na svetu? To je Elon Musk, tudi najbogatejši človek na svetu, ni znanstvenik, je pa raziskovalec. Raziskuje in razvija električne avtomobile, vesoljske tehnologije, prevoz pod zemljo.: Njegova osnova vizija je poseliti Mars dokler je človeška civilizacija tega še sposobna. Tudi sam zadnjih pet let raziskujem dolgoživost človeške civilizacije in brez prehoda na druge planete in osončja bo naša civilizacija najverjetneje propadla v 10 tisoč do 100 tisoč let. Z veseljem razložim to analizo kjerkoli je možno.

Morda velja omeniti še tako imenovanega balkanskega Muska. To pa je, Hrvat Mate Rimac, težak 6 milijard in šef Bugattija. Naredil je najhitrejši servis, kemični / nerazumljivo/ avto vseh časov, ki daleč poseka vse z notranjim izgorevanjem. Časi se spreminjajo.

Elon Musk je kontraverzni mislec, napadel ga po medijih, ampak to je že kar vzorec, ko nekdo naredi nekaj novega, a Elon Musk je največje upanje človeštva, pravi Neil deGrasse Tyson, verjetno drugi kandidat za najbolj znanega raziskovalca, on je pa tudi znanstvenik.

Kakšna povezavo ima to z resolucijo. Prvič pokaže pomen raziskovanja in razvoja. In drugič. Slovenska znanost pač po svojih močeh prispeva k razvoju svetovne, evropske in slovenske civilizacije in vprašanje je ali ima pri tem zadostno razumevanje in podporo odločujočih in medijev.

V Komisiji Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je na 47. seji, 26. 11., seznanila s poročilom o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji. Komisija se je seznanila s stališči koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov, rektorske konference in inženirske akademije, ki so izpostavili, da je področje znanstveno-raziskovalne dejavnosti še vedno precej zanemarjeno, saj je strategija za preteklo obdobje v precejšnji meri bila neuspešna, mogoče 50 % uspešna. Po strategiji bi menda morali imeti že 1 odstotek financiranja državnega proračuna, imamo pa pol toliko. Posledice so neprijetne, se pravi, posledice morda ne razumemo dobro, ampak v resnici se jih da kar dobro izmeriti in to je zmanjšana inovativnost Slovenije oziroma naš inovativno-tehnološki produkti v primerjavi z Evropsko unijo ostajajo na nepotrebno nizki ravni. To je rezultat neupoštevanja tako raziskovalnega potenciala kot potreb inovacijskega okolja, njunega medsebojnega povezovanja ter obsega načina financiranja. Precejšnjo pozornost je treba nameniti financiranju tako na univerzah kot na raziskovalnih inštitutih, ob stabilnem financiranju morajo biti sredstva porabljena ciljno, da bi dosegli želene rezultate. Člani komisije so se strinjali s povedanim in opozorili, da se čedalje bolj pojavlja problematika birokracije in ideologije v znanosti, zato so se zavzeli za debirokratizacijo na ministrstvih, agencijah, univerzah in raziskovalnih inštitutih. Glede ideologije so opozorili, da prodira v vse pore življenja in zamerljive odnos do znanosti in znanstveno dokazanih dejstev, žal tudi med samimi raziskovalci. Zavzeli so se za večjo podporo znanosti na vseh ravneh, tudi v javnosti, in da se raziskovalcem dopusti, da lahko opravljajo svoje poslanstvo na področju tako bazične kot aplikativne znanosti. Komisija ocenjuje, da se oblasti v zadnjih desetih letih namesto napredek v znanost, pripeljale na drugi rob, ki jo dviguje šele nove raziskovalni zakon. Komisija se je zavzela za sprejem podzakonskih aktov, ki bodo izboljšali procese med zakonsko zagotovljenim stabilnim financiranjem, učinkovitim prenosom sredstev do končnega uporabnika, raziskovalca in inovatorja. Pomembno je, da bo imel slovenski parlament nadzor nad podzakonskimi akti, ki je lahko sicer dober raziskovalni zakon bistveno degradirajo.

Na koncu še enkrat hvala vsem poslankam in poslancem. V zakonu smo naredili bistven korak naprej in upamo, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali.

Hvala lepa.