Spoštovane kolegice, kolegi, cenjeni gostje, pričenja 51. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da je z današnje seje opravičen naš poslanski kolega Željko Cigler iz poslanske skupine Levica, z pooblastili pa na današnji seji sodeluje naša poslanska kolegica Suzana Lep Šimenko, ki nadomešča poslanskega kolega Francija Rosca iz poslanske skupine SDS.

Prehajamo določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo. Zato je ta določen, kot sta ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI SOCIALNEGA SKLADA ZA PODNEBJE. Gradivo k tej točki je poslala Vlada 11. 11. 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni Ministrstvo za infrastrukturo. Odbor bo navedeno gradivo obravnaval v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstvu za infrastrukturo. Z nami je državni sekretar gospod Blaž Košorog. Izvolite.

Hvala predsednik. Še enkrat spoštovane poslanke in poslanci, dober dan. Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe in se strinja, da je v energetskem in transportnem sektorju potreben niz ukrepov in spodbud za prehod na obnovljiva in nizkoogljična ter vir energije za dosego podnebno nevtralnega cilja unije. Slovenija podpira predlog, da se zagotovijo ustrezni viri financiranja ukrepov tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in pozdravlja ustanovitev predlaganega socialnega sklada za podnebje. V pogajanjih si bo Slovenija prizadevala za kasnejši rok predložitve socialnega plana za podnebje, Slovenija si bo prizadevala za vključitev deleža rabe energije v prometu in merila, ki določajo največjo finančno alokacijo na državo članico. Slovenija je po rabi energije v prometu na četrtem mestu med državami članicami EU. To pa bistveno vpliva na sposobnost države na področju nižanja misij in povečanja deleža OVE. Trenutna merila ne upoštevajo razlike med državami članicami glede rabe energije v prometu, je pa prav to ključni indikator, ki kaže na obseg potrebnih ukrepov za dekarbonizacijo prometnega sektorja. Obseg sredstev, ki naj bi pripadli Sloveniji v obdobju 25 32, je v predlogu ocenjeno manj kot 400 milijonov eurov, kar je občutno premalo za ukrepe, če bi bili potrebni za uspešno izvajanje določb sklada. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Najprej Boštjan Koražija, izvolite.

Dobro jutro. Spoštovani predsednik najlepša hvala za besedo. Zdaj, kot že rečeno, glede tega načina vzpostavljanja socialnega sklada za podnebje, bo pač Evropska komisija preko ETS tega sistema oziroma bo ta ETS sistem razširilo na stavbe in promet. In zdaj, to v bistvu, kdo si je temeljito prebral in zadevo preštudiral, v resnici to pomeni, da bo ogrevanje in hlajenje stavb še dražje. Prav tako pa se bodo tudi podražila goriva. Zdaj, tudi en problem je v tem predlogu, ki smo ga dobili, da se tudi točno ne ve, kako bi naj to vse skupaj zgledalo. Ker ne vemo tudi, katere stavbe bodo zajete pri tem ETS sistemu, se pravi, ali to pomeni za vse stavbe ali to tudi pomeni za vsa gospodinjstva. Vsaj tako je bilo meni osebno, bom rekel, tako sem jaz osebno razumel, da je mišljeno, da bodo tudi vsa gospodinjstva zajeta v ta ETS sistem, se pravi Sistem skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov TGP. Zdaj, če se govori o pravičnem prehodu in to pač se mora in bi to morali imeti vseskozi pred očmi oziroma tudi v mislih, je dejansko že to osnovni problem, ker vemo, da so že v ta ETS sistem vključeni največji porabniki oziroma tudi največji proizvajalci oziroma, bom kar rekel, največja industrija. in posledično se na tak način tudi, preko tega ETS sistema prelaga, bom rekel, tudi ta finančni del oziroma odgovornost na vse prebivalke in prebivalce EU. Zdaj, kar je dejansko tu največji absurd, na koncu koncev, je to, da bodo v bistvu v ta sklad, v katerega se bo potem tudi izplačevala ta pomoč, ki bi bila namenjena res tistim najbolj revnim oziroma energetsko revnim. Ti bodo največ plačevali dejansko v ta sklad in to je v bistvu absurd. Se pravi, v resnici bodo energetsko revni oziroma revni sami bi po sebi še bolj depriviligirani oziroma še bolj na udaru revščine, sploh pa energetske revščine. Zdaj, kar se tiče teh stališč, ki jih Vlada Republike Slovenije konkretno predlaga oziroma tudi, bom rekel, pošilja nazaj v EU, je dostikrat zelo komformisitčno oziroma zelo prilagodljivo, ker sploh v tem primeru, ko govorimo o tem predlogu, bi bilo prav na to potrebno opozoriti. Da zaradi te razširitve ETS sistema oziroma na promet in stavbe, bi moralo pravzaprav opozoriti prav na to energetsko revščino oziroma na ta ne depriviligiran položaj tistih najšibkejših v naši družbi. To mislim, da bi si morala Slovenija kot država, kot članica EU, tudi večkrat drzniti in tudi bolj, bom rekel, določno in tudi bolj iskreno zagovarjati svoja stališča v smislu tega, da se res postavi na stran tistih, ki so že v osnovi, bom rekel, šibkejši oziroma najranljivejši v naši družbi. Zdaj, žal, v Levici tega predloga ne bomo podprli, ker kot že rečeno, kot sem že prej tudi na začetku izpostavil. Kdor si je temeljito ta predlog prebral je dostikrat prišel do točke oziroma do nekega razmisleka oziroma tudi pomislekov, da vse stvari niso bile razložene tako kot je treba, sploh glede teh stavb, katere stavbe so zdaj tiste, ki so vključene v ta ETS sistem, pa tudi glede prometa, je ena sporna zadeva glede tega ETS sistema, ker dejansko bo preko tega pomenilo, da tisti, ki so zdaj najbolj energetsko potratni v smislu prometa, bodo plačevali v ta sistem oziroma ta sklad najmanj, tisti, ki pa so manj oziroma ki delajo tudi na trajnostnem razvoju oziroma tudi na prometu, ki gre v smeri trajnostnega razvoja oziroma javnega prevoza, železnic in te stvar, bodo pa v bistvu plačevali največ. Kar je dejansko spet nek absurd, v tem smislu. Tako, da bi bilo potrebno, po moje, tudi bolj jasna stališča zavzeti s strani Slovenije, ker mislim, da je prav, da tudi večkrat pokažemo tudi neko našo držo, državotvorno, pa tudi, da ne prikimavamo čisto vsemu, kar prihaja iz EU, čeprav veliko stvari prihaja dobrih. So pa tudi določene stvari na katere je treba opozoriti oziroma jih tudi in popraviti in tudi včasih biti proti. Hvala.

Hvala, naslednji je prijavljen k besedi kolega Soniboj Knežak.

Hvala predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice, kolegi. Seveda je za pozdravit vzpostavitev tega socialnega sklada, ki nam bo nekako pripomogel tudi k tem zelo ambicioznim ciljem. Jaz sem malo bolj skeptičen glede aktivnosti, ki jih izvajamo, da bomo te cilje, ki so predstavljeni, predvsem ti cilji do leta 2030, v mislih imam to 55 % zmanjšanje toplogrednih plinov in pa glede na aktivnosti, ki jih izvajamo ali pa ne izvajamo se mi zdi, da me skrbi, da tega v tem času ne bomo dosegli. Tudi ta neambicioznost oziroma stališče o katerem piše, da ima Slovenija, seveda podpirata socialni sklad, da pa si bo prizadevala za kasnejši rok predložitve socialnega plana za podnebje, nekako govori v tej smeri, v kateri sem tudi rekel. Ker vemo, da so v ukrepe potrebno skoraj v bistvu vsi sektorji, če bomo hoteli kaj resnega narediti, to ni stvar same energetike, pa še verjetno kar nekaterih drugih ministerstev, tako da vse tisto, kar počnemo, da nismo sposobni v tem parlamentu niti se oglasiti in sprejeti enega načelnega akta, Resolucije o razglasitvi podnebne ekološke krize, ki je že parkrat bila neuspešno predstavljena. Je akt, ki se ne tiče ne levih ne desnih, ne vladajočih, ne koalicije, ne opozicije, in na tisto, kar se pa v zadnjem času dogaja, tudi na področju energetike. V mislih ima te politične zamenjave zdaj, obglavljanje vodstev teh energetskih podjetij, uspešnih nekaterih, pa da ne bo pomote, jaz niti ne poznam Roberta Goloba, ki je zdaj glavna zvezda okrog tega, ampak tisto, kar se pa navzven daje javnosti je pa to, da ne menjaš vodstva, ki ti dobro vodijo podjetja. Predvsem na področju energetike in če se spomnim nekaterih izjav, kjer pravi, da so imeli tudi načrt v katerem bi v naslednjih desetih letih brez državne pomoči, imajo načrte razogličenja, se pa sprašujem ali dajemo v ospredje naše, pa lojalne ali dajemo v ospredje cilje, ki jih moramo, pa v zelo kratkem času, tudi doseči. Zdaj ne vem, če ravno paše na to, ampak bom izkoristil, ker je tudi državni sekretar tu. Nekatere ukrepe, ki jih izvajamo, meni se v zadnjem času, zadnja leta, z našega konca, prihajam namreč iz Zasavja, okrog subvencij, ki jih oddaja, ne vem, če si hotel narediti fasado, se pravi energetsko varčnejši ukrep. Baje, da nismo več upravičeni do teh sredstev, ker naj bi baje poboljšali oziroma zmanjšali te izpuste, ko imamo tiste tako imenovane »anas« postaje za te meritve in smo res kot občina v zadnjih desetih letih kar precej naredili za plinifikacijo s subvencijami. Zdaj, za nagrado imaš pa to, da v bistvu, pa ne moreš, nisi več odvisen do nekih subvencij. Ne vem, če se lahko parceliramo, ena majhna občina, pa zmeraj narediti ali si upravičen do kakšne spodbude, da boš naredil nekaj energetsko učinkovitega, pa posledično tudi zmanjševanje toplogrednih plinov. Se mi ne zdi ravno logičen ukrep, da imamo ne vem koliko meril za občine v tej državi. Tako, da jaz upam, da so pred nami leta, ki bodo morala dati pa konkretne rezultate, jih pa razen nekega razmišljanja, ki je seveda povezan tudi z posegom v Občino Velenje oziroma opustitvijo rudarjenja in tega, pa bojazen socialo ljudi v teh koncih, nekega bolj ambicioznega oziroma bolj konkretnega načrta pa ne vidim. Tako, da upam, da seveda v dobrobit vseh nas, da nam bo tudi uspelo. Hvala lepa.

Hvala kolega Knežak. Še kdo želi besedo? Še kaj za dopolnit državni sekretar?

Hvala za to vprašanje. Verjetno, kar se tiče sanacij, to je vprašanje za Eko sklad. Eko sklad ima kar nekaj teh razpisov. Nisem vas pa čisto dobro razumel. Zdaj, če to, mogoče se midva posebej pogovoriva, nisem vas čisto dobro razumel kaj točno je vprašanje. V zvezi z Zasavsko regijo. Zasavska regija bo deležna kar nekaj sredstev iz sklada za pravičen prehod za obe regije, ko govorimo o izstopu iz premoga. Tako, da iz tega bo kar nekaj projektov, tako da jaz mislim, da kar se tega tiče, ste Zasavci kar bolj naprej, kot so recimo v Šaleški dolini. Imate kar nekaj projektov pripravljenih. Podobno je seveda tudi v Šaleški dolini ampak mislim, da vi lahko iz tega še dosti sredstev počrpate. Ostalo, kar je pa Eko sklad. Eko sklad povišuje sredstva, tudi za energetske sanacije, ne vem iz katerega razloga ste bili izključeni.

Hvala. Kolega Knežak, izvolite.

Hvala, državni sekretar, se strinjam z vami. Se pa verjetno tiče to vprašanje tiče, to, ko pridobivajo sredstva iz tega Eko sklada. Hkrati dobivam informacijo, da je sredstev dovolj, na drugi strani pa je Občina Hrastnik, sem tudi župana klical, kaj je razlog, in pravi, da smo pač toliko izboljšali in da so kriteriji taki, da nam pač, za ta območja ne pripada. Hotel sem pa to reči, vprašanje je to, da ne vem, če se pri teh ukrepih je smiselno omejevati na občino. Saj se nahajam me Trbovljami in Hrastnikom. Trbovlje so pa še upravičeni do teh sredstev, hotel sem reči o smiselnosti tega, cilj nam mora biti, da razogljičimo in ne da imamo različne subvencije glede na to v kateri občini živiš. Cilj nam je zmanjšati energetsko porabo in te toplogredne pline. To sem mislil. Hvala lepa.