Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni na današnjo sejo! Nadaljujemo prekinjeno 98. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Naj samo spomnim na smiselno uporabo poslovnika, da ustna predstavitev poslanskega vprašanja ministru traja tri minute, odgovor ministra največ pet minut, dopolnilno vprašanje poslanca dve minuti ter dopolnitev odgovora ministra tri minute. Poslanec pa lahko na seji zastavi največ dve ustni vprašanji. Če bo interesa več, pa bomo naredili več sklopov po tri vprašanja naenkrat.

Odpiram razpravo. Najprej dobi besedo gospod Nik Prebil. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Minister, drage poslanke in poslanci!

Bom zelo kratek, samo en komentar bi, minister, želel od vas, in sicer glede napovedanega bojkota olimpijskih iger s strani Združenih držav Amerike.

Glede na to, da se je Kitajska zelo hitro in zelo jasno odzvala in takoj zagrozila s povračilnimi ukrepi, ki imajo lahko tudi neposreden vpliv na Evropsko unijo, me zanima, ali je o tem in o morebitnem bojkotu, seveda tudi Evropske unije ali posameznih držav članic – seveda govorimo o diplomatskem bojkotu -, glede na to, da Kitajska, vemo, kakšno oblast ima in da tam človekove pravice niso to, kar so v Evropski uniji. In kakšen odziv ima Slovenija oziroma kakšno je mnenje Slovenije kot predsedujoče Svetu Evropske unije, torej, lahko govorite v imenu celote, na takšen napovedan bojkot, glede na to, da nismo s strani Evropske unije slišali še nikakršnega odziva. In ali se morda kaj takega pripravlja tudi na ravni bodisi Slovenije bodisi Evropske unije ali katerekoli druge države članice kot posameznice.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, še obvestilo o pooblastilu: gospod Andrej Černigoj iz Poslanske skupine NSi nadomešča gospoda Jožefa Horvata.

Zdaj dajem besedo za postavitev vprašanja ministru gospodu Černigoju. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospod minister in ostali, državni sekretarji, kolegice in kolegi!

Najprej, gospod minister, dobrodošli v Državnem zbor. Sem zelo vesel, da se redno odzivate vsem našim vabilom, čeprav verjamem in vem, da je vaš urnik, predvsem ob predsedovanju Republike Slovenije, zelo natrpan. Vendar cenim to vašo gesto, da si uspete ob tem urniku vzeti čas in odgovarjati na naša tehtna vprašanja.

Kot sem že začel, Slovenija predseduje in to predsedovanje se počasi zaključuje. Na tem mestu bi prosil za nek celovit pregled celotnega predsedovanja. Vsi tu v dvorani vemo, da naši ministri in celotna Vlada je zelo uspešna. Tu bi izpostavil nekaj aktivnosti, nekaj dejanj, za katera nam celotna Evropa čestita in priznava. Recimo, Janez Cigler Kralj je na svojem področju dosegel zelo velik napredek, se pravi, dosegel je dogovor o Direktivi o ustreznosti minimalnih plač v Evropski uniji, dosegel je Direktivo o preglednosti plačil ter sprejeli so vse sklepe o trajnostnem delu skozi življenjski cikel, ki jih je pripravilo slovensko predsedstvo. Se pravi, naše, slovensko predsedstvo je aktivno, je zelo angažirano, predvsem pa je marsikateri cilj, ki si ga je zadalo, tudi doseglo. Zato me zanima, tudi s strani zunanje politike, vaš pogled, ker imam občutek, da v Bruslju nekateri osamelci zelo želijo očrniti delovanje naše Vlade, našega predsedovanja, ampak mislim, da to ni tako. Zato prosim za vaš odgovor.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo za vprašanje mag. Andrej Rajh.

Spoštovani zunanji minister dr. Logar, moje vprašanje se nanaša na energetsko krizo, v kateri se je znašla Slovenija, svet in cela Evropa. Zanima me, ali potekajo kakšni pogovori z državami, partnerskimi državami oziroma državami v sosedstvu za naslavljanje teh izzivov za zagotavljanje skupnih skladiščnih kapacitet, zato da bi bili manj ranljivi na dogajanja, ki se dogajajo na borznem trgu. Vemo, da cene na borzi rastejo, da so dosegle neslutene razsežnosti in da se lahko tem mahinacijam ognemo na dva načina, z zagotavljanjem različnih virov energije, torej od različnih dobaviteljev, da nismo odvisni samo od enega, pa tudi, da imamo na voljo dovolj zadostne skladiščne kapacitete, tu imam v mislih predvsem zemeljski plin. V tej luči me zanima, ali se pogovori med zunanjimi ministri nanašajo tudi na to zelo pomembno temo, ki je v bistvu problem vseh Evropejcev.

Druga zadeva se nanaša na krepitev prenosnih kapacitet, torej zato, da se evropsko energetsko omrežje krepi in ojača. V tej luči me zanima, ali potekajo kaki dogovori, torej skupni projekti, torej, ali evropska zakonodaja spodbuja in podpira skupne evropske projekte. V tej luči me zanima, ali tudi v to smer potekajo pogovori.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo za odzive zdaj dajem ministru dr. Anžetu Logarju.

Hvala.

Kar se tiče vprašanja gospoda Prebila, so morebitni bojkoti – tu gre za napovedan diplomatski bojkot – Združenih držav Amerike ingerenca posameznih držav. Na ravni Evropske unije tovrstne razprave ni bilo. Tudi zagotovo ne bi bilo soglasja v tej smeri, mnenja so različna. Tudi predsedujoča država v tem pogledu nima kakršnekoli pristojnosti, da bi tovrstne stvari postavljala na dnevni red; to je pač odločitev vsake države posebej. Kar se tiče Slovenije, pa samo povem, da o tem na vladni ravni nismo razpravljali.

Kar se tiče vprašanja poslanca Černigoja. Na nek način časovno drži, da zaključujemo predsedovanje, kar se tiče vsebinskega dela, pa niti ne, ker, kot ste sami omenili, vsak dan zabeležimo kakšnega od uspehov. Naj poudarim, da specifika slovenskega predsedovanja je, da je to prvo v vrsti štirih zadnjih zaporednih predsedstev, ker dejansko celotno predsedovanje poteka v fizični obliki, kar pomeni, da smo tudi fizično prisotni na vseh teh pogajanjih, ki so se prej odvijala preko avdiovizualnih konferenc. Poleg neumornega dela naših diplomatov in predstavnikov posameznih ministrstev in ministrov je tudi to eden od razlogov, da smo uspešno zaključili do sedaj šest trialogov, da pa lahko do konca leta zaključimo še enajst trialogov, kar bi v količini teh uspešno zaključenih zakonodajnih postopkov Slovenijo postavilo zelo visoko na lestvici najproduktivnejših predsedstev. Dosegli smo tudi preboj na številnih področjih, kjer se tega preboja, zelo iskreno, na začetku predsedovanja ni pričakovalo. Uspešno smo sprejeli skupno stališče o Direktivi o digitalnem trgu in digitalnih storitvah, nadalje o Direktivi NIS2, ki postavlja osnovo za zagotavljanje kibernetske varnosti v Evropi. Skupno stališče smo sprejeli tudi v okviru kriznega upravljanja. Hkrati je včeraj minister za finance na ECOFIN predstavil tudi črpanje sredstev iz Sklada za razvoj, kjer je v času slovenskega predsedstva bilo potrjenih 22 teh načrtov v skupni vrednosti 291 milijard evrov, od tega s 154 milijardami nepovratnih sredstev. In v tem času, torej v času slovenskega predsedstva, je 18 držav že dobilo ta predplačila v skupni vrednosti 154 milijard evrov, med njimi tudi Slovenija nekaj preko 200 milijonov evrov. Skratka, predsedstvo aktivno dela in bo delalo do konca tega leta, do 31. 12. 2021. Možnost dogovora, kjerkoli bo, bomo maksimalno izkoristili in se na tem mestu tudi zahvalim vsem diplomatkam in diplomatom ter vsem predstavnikom ministrstev, ki to predsedstvo delajo uspešno. Mislim, da je bilo vmes nekaj poskusov blatenja tega predsedstva, predvsem tudi države, ampak, glejte, mislim, da je samo delo, pa tudi odzivi predstavnikov Evropske komisije in posameznih evropskih komisarjev, tistih, ki so še na začetku predsedstva kritizirali Slovenijo, zdaj jo pa hvalijo, najboljši dokaz, da je tovrstno dejanje usmerjeno zgolj v obče politične namene. In tudi jaz ne bi želel tu prilivati olja na ogenj, ampak bi samo izrazil še to zadnjo željo, da v tem zadnjem mesecu vsi skupaj naredimo vse, kar je v naši moči, da bo predsedstvo uspešno in da bomo to uspešnost tudi znali uspešno tržiti ali pa na nek način predstaviti našim mednarodnim partnerjem.

Kar se tiče vprašanja poslanca Rajha, in sicer vprašanja o energetiki in naraščajočih cenah. Slovensko predsedstvo je vprašanje rasti cen postavilo visoko na dnevni red, v času, ko smo bili soočeni s to okoliščino, ki močno vpliva na raven življenja oziroma na stroške državljank in državljanov Evropske unije. Kot veste, je nemudoma minister za infrastrukturo sklical svoje evropske kolege na neformalni ministerial ministrov in na nek način izmenjal poglede posameznih držav in tudi koncepte, ki jih imajo države pri upravljanju s to energetsko krizo. Tudi Evropska komisija je takoj pristopila in 13. oktobra predstavila tako imenovani ToolBox orodjarno, ki je državam članicam na voljo kot odziv na naraščajoče cene. Oktobrski svet, torej srečanje predsednikov držav in članic, je kot eno ključnih tem obravnaval naraščajoče cene energentov. In decembrski svet, ki bo naslednji teden, konec naslednjega tedna, je tudi ena ključnih tem vprašanje rasti cen energentov. Zunanji ministri v tem pogledu razpravljamo predvsem v okviru strateškega kompasa in strateške avtonomije Evropske unije in tu je cena energentov, predvsem pa disperzija oziroma čim bolj široka zagotovitev virov energentov in ne zgolj odvisnost od enega trga; kot veste, 90 % plina prihaja iz Rusije in je Evropska unija v bistvu tu zelo strateško izpostavljena eni državi. Tako se v razpravi o strateškem kompasu razmišlja predvsem o tem, kako diverzificirati ponudnike oziroma tiste vire energije, s katerimi se Evropska unija oskrbuje; ena od možnih je tudi jedrska energija.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Gospod Prebil, imate dopolnitev vprašanja? Izvolite.

Hvala lepa.

Minister, hvala lepa za odgovor. Zdaj, zakaj je bilo to moje vprašanje – zato, ker ravno o tem, kar smo govorili tudi govorili pri prejšnji točki je to, da Evropska unija težko pride do nekega enotnega odziva, ko je to potrebno. Kolikor je meni jasno in znano, pa me mogoče bilo fino, da vas na ministrstvu s tem seznanijo je naslednja predsedujoča, torej Francija, povedala, da bo o tem razmislila. Da pa si želi, da pride do usklajenega evropskega pristopa ko gre za vprašanje diplomatskega bojkota olimpijskih iger na podlagi kršenja človekovih pravic. Zato v bistvu moje vprašanje, glede na to da ste rekli, da Slovenija kot predsedujoča nima vpliva na to kaj gre na dnevni red, je, ali lahko Slovenija, vsaj kot predsedujoča predlaga, da se o tej zadevi zunanji ministri pogovorite. Namreč, to bi bilo verjetno dobro. Da ne bo vsaka država članica, čeprav je seveda to njihova suverena avtonomija, da to tudi storijo, a vendar za prihodnost EU bi bilo dobro, da se EU poenoti, ko gre za ključna politična in pa diplomatska vprašanja. Namreč to, da neka država bi sprožila takšen diplomatski bojkot in seveda nekatera temu ostro nasprotovala bi lahko povzročilo določene tenzije med EU in Kitajsko, ki pa, dobro vemo, da še vedno je celotna Evropska skupnost močno odvisna od kitajskega trga in seveda tudi številnih drugih, kar seveda se sedaj med pogovori o prihodnosti EU, kar seveda tudi vi ugotavljate v okviru priprav na strateški kompas, ugotavlja, da EU potrebuje večjo avtonomijo in večjo strateško suverenost. Tudi bodoči nemški kancler je sicer povedal, da o tem na neki širši ravni vladni niso razpravljali, da pa bodo to razpravo opravili. S tega vidika tudi minister morda čisto vaše osebno stališče, ali menite da bi se o tem na vladi morali tudi pogovoriti? Hvala lepa.