Spoštovani!

Pričenjam 32. nujno sejo odbora in prav lepo pozdravljam vabljene in ostale prisotne.

Imamo eno opravičilo z današnje seje in sicer, opravičil se je zaradi službene odsotnosti poslanec Branko Simonović.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, Predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 do 2027. Ker do pričetka seje nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na obravnavo navedene točke dnevnega reda. Na sejo sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Sindikat kmetov Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in pa prof. dr. Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete. Kot gradivo ste s sklicem prejeli predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 do 2027, naknadno pa ste prejeli še povzetek prejetih pripomb v okviru javne razprave o celovitem predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 do 2027.

22. 11. ste prejeli še pripombe Društva za razvoj slovenskega podeželja. Preden dam besedo ministru dr. Podgoršku, naj povem, da je bil rok za oddajo pripomb k strateškemu načrtu 25. 11. 2021. Ministra predvsem prosim, da nas seznani z vprašanji in morebitnimi vprašanji, ki bi bila pri strateškem načrtu še vedno odprta. Prosim vse vabljene, ki boste želeli razpravljati, da svoje razprave omejite nekje na 7 minut kot je v skladu s poslovniško prakso. Sejo odbora bi morali končati do 11.30 ure, ker imamo b 12. uri sklicano že drugo sejo. V kolikor pa seje do te ure ne bomo končali, jo bomo nadaljevali popoldan po zaključeni drugi seji odbora.

Sedaj pa dajem besedo ministru dr. Jožetu Podgoršku, da nam predstavi predlog.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali deležniki. Ja, danes smo skupaj drugič na temo strateškega načrta. Prva predstavitev je bila na sejmu Agra v Gornji Radgoni in sem izjemno vesel, da skupaj načrtujemo prihodnost slovenskega kmetijstva, predvsem kmetijstva v tem strateškem načrtu od leta 2023 do 2027. Naj dodam, da je strateški načrt nastal na podlagi številnih sestankov zadnjih treh let, še verjetno pri ministru Židanu so se pričeli prvi in je rezultat 150. verjetno sestankov. Večino njih v živo, nekaj zaradi epidemije preko audio, preko AVK in na teh sestankih smo delali tako strateške poglede kot SWAT analize in iskali tudi rešitve za posamezne sektorje in ocenjujem, da danes lahko zatrdim, da je strateški načrt tudi na podlagi usklajevanj z našimi ključnimi deležniki na nek način takšen, da odgovarja na vsaj nekaj ključnih vprašanj o prihodnosti slovenskega kmetijstva. Zagotovo ne na vse, ker je to nemogoče, ampak na nekaj pomembnih pa zagotovo. Pa bom se na koncu dotaknil podrobnosti samega strateškega načrta, pa bi vendarle samo seznanil spoštovane poslanke in poslance, vse vas, tudi s spremenjenimi, usklajenimi zadevami od prvega našega srečanja na Agri do danes.

Dogovorjeni smo bili oziroma naj dodam še nekaj stavkov. V času še pred Agro, po koncu prve javne razprave, ki se je zaključila 15. avgusta, smo še pred Agro, na Agri in po njej sedeli s ključnimi deležniki verjetno tolikokrat skupaj kot še nikoli do sedaj, ali pa tudi verjetno še nekaj časa ne bomo v tako kratkem času.: To so bili Zbornica kmetijsko-živilskih podjetij, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Zadružna zveza, Zveza slovenske podeželske mladine in sindikat kmetov. S tem smo zelo verjetno zavzeli stališča vseh interesnih skupin znotraj kmetijstva in smo sedeli tako na individualnih sestankih z ministrom kot na skupinskih sestankih vseh petih plus minister, kar nekajkrat in se zahvaljujem vsem deležnikom za veliko mero potrpežljivosti in na koncu tudi modrosti, da smo prešli mejo domače kmetije in smo začeli gledati na kmetijstvi s strateškimi očmi. No, in moram reči, da pomemben datum v tej fazi usklajevanja je bil 16. september, ko smo ob devetih zvečer v prostorih Kmetijstvo-gozdarske zbornice z vsemi petimi že omenjenimi inštitucijami prišli do nekaterih pomembnih odločitev, s katerimi verjetno v nekem delu ni nihče prav zadovoljen, ker sem večkrat tudi povedal, ampak skupek odločitev pa verjetno je nek kompromis. Torej, če vsakega od deležnikov vprašamo ali je čisto zadovoljen s tem, verjetno ni. Eden bi nekje malo več, eden bi drugje, ampak na konec skupek je bil pa tisti s katerim sem tudi sam zadovoljen in kaže neko reformo naravnanost, tisto naravnanost o kateri verjetno do sedaj, v dosedanjih obdobjih in tudi, ki smo pripravili ta strateški načrt smo vsi upali, da se bo to minister drznil, pa nismo čisto verjeli v to, pa smo vendarle naredili nekaj pomembnih korakov. Pa bomo spotoma, pa ne bom tukaj posebej izpostavljal posameznih tem v katerem delu si je minister drznil, ampak bom šel čez, zgolj naštel bom tiste usklajene zadeve.

Dogovorili smo se, da prenosa sredstev iz prvega stebra, torej iz neposrednih plačil v drugi steber, torej v program razvoja podeželja ni. Takrat je bila to lažja odločitev, ker smo imeli že zagotovljenih dodatnih 100 milijonov nacionalnih sredstev, ki smo jih naložili izključno kot bomo kasneje videli, izključno lahko samo na drugi steber, na steber programa razvoja podeželja. Že nekaj časa je bila dogovorjena odločitev in jo samo ponavljam, da ukinjamo plačilne pravice. S tem naredimo pomembno prerazporeditev sredstev, s tem ne pobiramo denarja kmetom. To želim poudariti. Kajti nekatere interpretacije, ki jih tudi sedaj poslušamo od nekaterih skupin, še vedno, da me nekateri sprašujejo, minister, kam je šlo 60 milijon, minister, kam je šlo sem… Na kmetije. Samo prerazporedilo se je. Neposredna plačila so še vedno v enakih zneskih kot v tem programskem obdobju, se pravi, čez 100 milijonov na leto in to bo tudi v novem programskem obdobju in to je denar, ki gre na kmetije. Nekatere kmetije bodo zaradi nekaterih odločitev malo izgubile, nekatere bodo malo pridobile, v finančnem smislu. Želim pa poudariti, da samo to odločitev o ukinitvi plačilnih pravic in pa o ne prenosu sredstev iz prvi v drugi steber, sprejeli na koncu na podlagi študije, ki so jo naredili agrarni ekonomisti v Republiki Sloveniji pod vodstvom gospoda Erjavca, ki je vodil to skupino agrarnih ekonomistov. In prenos oziroma ne prenos iz prvega v drugi steber in pa ukinitev plačilnih pravic kot kaže njihova študija sedaj resno oziroma niti ne ogroža nobenega tipa kmetijskih gospodarstev po skupinah, itn. Ja, se pa strinjam, v kolikor bi pa premeščali prvotno mišljenih 150 milijonov iz prvega v drugi steber, bi pa marsikakšna skupina, marsikakšen tip kmetijskih gospodarstev bil v položaju, ki bi ga težko prenesel. Sedaj kljub temu, da nekatera kmetijska gospodarstva bodo verjetno zaradi prerazporeditev nekaj evrov izgubila, to za njih ne predstavlja resno grožnjo za njihov obstoj in to je bilo tisto kar smo želeli s stroko narediti in stroka je potrdila, da v tem primeru ohranjamo visoko stabilnost kmetijskih gospodarstev tudi v naslednjem programskem obdobju.

Potem smo se dogovorili, da stopnja podpora, podpore za vse naložbene ukrepe v drugem stebru ostajajo tam kjer smo sedaj, med 30 do 50 %, za podnebne naložbe do 75 % in za naložbe, ki jih izvajajo lokalne skupnosti, to so veliki namakalni sistemi, komasacije, ki sistemsko zelo ali pa najbolj pomagajo kmetijam ali pa zelo pomagajo kmetijam,: ali pa zelo pomagajo kmetijam, v teh primerih ohranjamo 100 % stopnjo sofinanciranja oziroma financiranja teh naložb. Vračamo integrirano pridelavo, ki je v tem programskem obdobju izpadla med ukrepe kmetijsko-okoljskih programov. Veliko je bilo debat in tudi morda je eno od odprtih vprašanj, kar je predsedujoči omenil naj izpostavimo tisto kar je še vedno odprto, glede ohranitvenega kmetijstva. Moram poudariti, da je tukaj stroka izjemno razdeljena. Nekateri to izjemno podpiramo, drugi temu izjemno nasprotujejo. Zato smo v strateškem načrtu, po mojem mnenju, naredili salamonsko rešitev. V strateškem načrtu plačujemo tipe kmetovanja, ki so pomembni za ohranitveno kmetijstvo, ne pa celotne intervencije, torej obdelovanje brez oranja, stalna pokritost tal, itn. Ne gremo pa s celotno intervencijo v strateški načrt. To je nekako zdaj že padla odločitev, torej podpiramo prakso, ne pa celovit ukrep in verjetno s tem odpiramo vrata, da bi ga v naslednjem programskem obdobju podprli kot celovit ukrep.

Pri ekološkem kmetijstvu ohranjamo visoko ciljno vrednost 18. odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, vključenih v ekološki način kmetovanja do konca novega programskega obdobja. Pri proizvodno vezanih plačilih smo tudi na Agri govorili, da tukaj ne bo ne politična odločitev oziroma ne bo odločitev na podlagi čustev ali na podlagi tega kdo bo bolj pritiskal na ministra, ampak bo odločitev zgolj in samo na podlagi dejstev, številk. In ponovno se zahvaljujem našim agrarnim ekonomistom za izračune, ko so zelo jasno pokazali, da so štirje sektorji v Republiki Sloveniji daleč v največjih težavah. To so krave dojilje o katerih smo tudi že tukaj velikokrat govorili, prireja mesa, govejega mesa, mleko v gorskih in hribovskih območjih in pa reja drobnice. Potem je na podlagi izračunov bil konkreten preskok na rastlinski del in odprto vprašanje morda tudi danes je, zakaj ni več žit med proizvodno vezanimi plačili. Zato, ker je edini argument, da nek sektor spravimo v proizvodno vezano plačilo to, da je sektor v velikih težavah. Če gremo pogledati današnje, prav današnje stanje pri žitih, bi verjetno še težje dokazali, kajti cena žit gre navzgor in je morda celo za kakšen procent oziroma celo nekatere kmetije lažje preživijo kot so v preteklosti. Ampak pred žiti sta bile po izračunih agrarnih ekonomistov še sadjarstvo in še vrtnarstvo in so bili šele na sedmem mestu in včasih tudi rečem, saj se lahko dogovorimo, da jih damo nazaj, ampak jih bomo februarja zagotovo morali umakniti, ker jih komisija ne bo izpustila. In tudi sedaj že zelo veliko delamo z Evropsko komisijo na teh neformalnih usklajevanjih in je signal pri žitih zelo jasen in zato jih v strateškem načrtu ni več žit v proizvodno vezanih plačilih. Naj pa dodam, da pa smo dogovorjeni, tudi sam, okej, zdaj težko govorim za morebitne moje naslednike kot ministre, ampak tudi naši vsebinski vedo za ta dogovor, ki pa ostanejo na ministrstvu, tudi če sam odidem, da bomo delali izračune za sektorje v težavah tako konec naslednjega leta, torej pred začetkom izvajanja novega programskega obdobja kot tudi tekom izvajanja, kajti spremembe v tem delu so vedno mogoče, kot smo v tem programskem obdobju vključili proizvodno, vključili sektor v težavah torej drobnice, ravno z leto 2021, tako lahko tudi tekom izvajanja tega delamo tudi te spremembe. Zato predlagam, da v strateškem načrtu ostane tako kot smo zapisali, te štirje sektorji. Verjetno je še odprto vprašanje po deležih, po višini sredstev za posamezen sektor, ker tukaj pa zdaj vsi želijo kaj več, ampak bom to še pojasnil zakaj več ne moremo dati, lahko pa samo prerazporedimo tisto kar imamo.

Naprej. Ves čas je bilo vprašanje pri neposrednih plačilih o kapici. O kapici za proizvodno vezana, pardon, o kapici za neposredna plačila. Pobuda praktično vseh nevladnih organizacij razen zbornice Kmetijsko-živilskih podjetij je, da naredimo kapico na 100 tisoč evrov. seveda na drugi strani imamo tudi zbornico kmetijsko-živilskih podjetij, ki zastopa tudi velika kmetijska gospodarstva, ki je temu absolutno nasprotovala in to je bil en kamen spotike kar nekaj tednov in smo iskali,: iskali rešitve in ponovno se zahvaljujem vsem, da ste imeli tudi vi voljo, ne samo naša ekipa in tudi sam, ki je to moja dolžnost, ampak s imeli voljo se dobiti tolikokrat kolikokrat je bilo potrebno, bom zelo poenostavil, da ne bomo šteli, da smo prišli na koncu do konsenza in smo se dogovorili, da namesto kapice gremo v degresijo. Z degresijo, torej z zmanjšanjem plačil začnemo pri 60 tisoč evrih, pri tistih, ki ima več kot 60 tisoč evrov in dosežemo najvišjo stopnjo degresije nad 350 tisoč evrov, ko dobi neka kmetija samo še 40 % siceršnjih neposrednih plačil. Ta degresija pomeni na letnem nivoju premeščanje okoli 1,3 milijone evrov od največjih prejemnikov k prvi, osmih hektarjem za vsa kmetijska gospodarstva in prispevajo pomemben del, ta degresija prispeva pomemben del k obvezni prerazporeditvi. Torej za Republiko Slovenijo in vse države članice so obvezne prerazporeditve plačil, neposrednih plačil, od največjih k tistim prvim hektarjem.

Ravno tako smo se dogovorili za degresijo na območjih, za plačila na območjih z omejenimi dejavniki ali OMD plačila. In sicer je bil na koncu konsenz, da z degresijo pričnemo pri 50 hektarjih in pri 100 hektarjih ravno tako uporabimo enako stopnjo kot pri neposrednih plačilih 40 % siceršnjih plačil. Tukaj smo bili sicer bolj ambiciozni, tudi svet za OMD je bil bolj ambiciozen, ampak ocenjujem, da je na koncu to nek konsenz, ki vendarle sledi tudi temu razvoju OMD območij. Naj dodam, da pri degresiji za neposredna plačila, če bi dali kapico nad 100 tisoč, bi to pomenilo na leto okoli 2,3 milijone. Mi smo sedaj naredili ta kompromis 1,3 milijone, kar osebno ocenjujem, da je pomemben korak k pomoči majhnim in družinskim srednje velikim kmetijam in če sem iskren, to je eno od tistih zadev za katere ni nihče verjel, da jih bomo uspeli na koncu uskladiti in sem izjemno vesel in tudi ponosen na vse vas deležnike, da smo ta del uspeli narediti. Ravno tako je dogovorjeno bilo, 16. 9., na tem sestanku, da naredimo, da postavimo enoten maksimalni znesek pri investicijah na primarnem sektorju za celotno programsko obdobje na 800 tisoč evrov. To pomeni, da lahko neko kmetijsko gospodarstvo ne glede na velikost, torej od najmanjše do največje, v celotnem programskem obdobju za investicije pridobi največ 800 tisoč evrov EU in slovenskih sredstev, torej nepovratnih sredstev. To je vredno, se ponovno vzpostavlja kot vprašanje zlasti, če bi bili danes tukaj predstavniki zbornice Kmetijsko-živilskih podjetij bi verjetno to ponovno izpostavili kot vprašanje, ampak osebno ocenjujem, da je bil ta kompromisni predlog dober, kajti s tem vendarle bomo proti koncu programskega obdobja ponovno naredili to kar želimo, da omogočamo uspešnejšo prijavo na razpise za investicije družinskim kmetijam, torej tistim, ki potrebujejo ta sredstva za nekako prestrukturiranje.

Ko pa govorimo o živilsko-pridelovalnem sektorju, je pa ta stopnja oziroma je pa ta absolutni maksimalni znesek bistveno višji, ker so tudi investicije bistveno višje (lekarne, mesno-pridelovalni obrati, itn.), in sicer gredo od 1,5 milijona za kmetije in mikro podjetja, 3 milijone za mala podjetja in 5 milijonov za srednja in velika podjetja. Torej, v tem delu je prostora več kot dovolj.

Toliko glede uskladitev in tudi sem že poudaril dve, nekako dve odprti vprašanji. Eno je vprašanje glede proizvodno vezanih plačil in drugo vprašanje glede 800 tisoč pri omejitvi.

Zdaj pa mi dovolite morda še nekaj misli glede celotne finančne strukture in zato smo tudi pripravili en tak zelo enostaven Power Point, ki je od včeraj zvečer, bom tudi povedal kje malo drugačen, pri višini sredstev, kajti to smo pošiljali še pred tem in glede na včerajšnji pozni zaključek sestanka tudi do danes tega nismo popravili, ampak sam bom razložil, na samo razumevanje ne vpliva bistveno. Torej finančni okvir strateškega načrta, če pogledamo prvi slide tega Power Pointa, je sestavljen iz dveh: pomembnih stebrov. To želim razložiti zato, da bomo vedeli v nadaljevanju, ko se bomo pogovarjali kam bi morali več dati, kjer sploh lahko kaj več damo in kje ne moremo več dati. Torej, je sestavljen iz dveh stebrov. Prvi steber predstavljajo, da imamo zelo enostavni, neposredna plačila. In prvi steber je v višini 688 milijonov je bil spogajan na nivoju EU že nekaj let nazaj in je fiksen in to je ta del v katerem, ki je v celoti financiran zgolj iz EU sredstev. Torej, mi bi lahko dodali še isk milijonov ali milijard nacionalnih sredstev, jih v ta prvi steber ne moremo in ne smemo dati, v skladu s pravili Evropske unije in svetovne trgovinske organizacije. In teh 688 milijonov, za pet let zdaj govorim, je namenjenih največjem deležu za neposredna plačila, 657 milijonov, za pet let. Ima pa še dve obvezni ovojnici, za vinski sektor in čebelarski sektor. Ti dve sta namenski v kolikor jih porabimo v ta dva namena, jih porabimo, v kolikor ne, ostaneta v Bruslju, torej jih ne moremo premeščati kam drugam. Potem je pa za nas pomemben pri investicijah tako imenovan drugi steber, steber programa razvoja podeželja. Za ta del imamo ravno tako že pred leti izpogajanih 550 milijonov EU sredstev, za črpanje tega drugega stebra bi pa Republika Slovenija v vsakem primeru morala dati tudi nacionalno udeležbo, če smo rekli, za prvi steber je v celoti financiran iz EU sredstev, v drugem stebru je obveza nacionalna udeležba. In glede na obvezno nacionalno udeležbo je bila naša ocena, da bi Republika Slovenija tako ali tako morala dati v ta drugi steber okoli 230 milijonov evrov. tako je tudi sedaj, mimogrede, ker v tem drugem delu je obvezna nacionalna in EU udeležba. No, k tem 230. milijoni evrov smo pa na podlagi tudi včerajšnjega sestanka s predsednikom Vlade in nevladnimi organizacijami dodali skupno še 310 milijonov evrov za investicije potrebne za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva. To je ta najbolj grobi finančni okvir. Zdaj bi pa par besed namenil prvemu stebru, stebru neposrednih plačil. Prvič v zgodovini skupne kmetijske politike moramo neposredna plačila v zamejitvi 25 % nameniti za prakse, za kmetijske prakse, ki omogočajo bolj trajnostno kmetijstvo, trajnostno rabo naravnih virov, torej so bolj okoljsko naravnane. Temu smo mi rekli shema za podnebne in okolje, za okolje in podnebje ali SOPO, po kratici. Torej 25 % prvič v zgodovini neposrednih plačil moramo umakniti iz klasičnih neposrednih plačil, še vedno bodo dobile to kmetije, ampak za to bodo morale narediti nekaj več, neko drugačno prakso, torej bolj sonaravno.

Potem prvi steber zahteva tudi največ 13 % proizvodno vezanih plačil, to je okoli 85 milijonov v petih letih. Največ 2 % za beljakovinsko komponento. Dodali smo 1 procent in pol za mlade kmete. Torej mladi kmetje bodo dobili malo višjo subvencijo na enoto površin. Obveznih 5 % smo dali za tako imenovano prerazporeditveno plačilo. Torej od najvišjih k prvim hektarom in to prinese okoli 22 evrov na hektar za prvih 8,2. Zakaj 8,2? Zato, ker je to povprečje velikosti kmetije, ki oddaja subvencije. Povprečna velikost slovenske kmetije je sicer 7 hektarov, ampak te manjše kmetije marsikatera ne oddaja subvencij, zato je to povprečje teh kmetij malo večje. In v teh pregledih tudi vidite, da imamo mi 15,4, shema za podnebne okolja, da imamo zamejitev za shemo za podnebje in okolje v višini 15,4 %, ne več 25 in to zato, ker smo v drugem stebru, kot bom kasneje razlagal, pri programu razvoja podeželja, bistveno bolj ambiciozni kot od nas pričakuje Evropska unija, ponovno na okoljskih vsebinah in zato lahko to v tem prvem stebru upoštevamo kot rabat. Rabat in ta rabat smo mi v celoti upoštevali, pa bom tudi na koncu obrazložil zakaj.

Zdaj, če pogledamo ob tem drugem slidu pod krogom imamo dve: tabeli in leva tabela govori o proizvodno vezanih plačilih v novem programskem obdobju, desna pa za aktualno programsko obdobje. Pri teh številkah v absolutnem znesku jih ne moremo dodajati. To želim poudariti. Tudi, če dobimo še ne vem koliko nacionalnih sredstev, v proizvodno vezana plačila ne moremo dodati v skladu s pravili EU in Svetovne trgovinske organizacije. Lahko samo premeščamo to kar imamo tukaj notri.

Že sem uvodoma omenil, da so to štirje sektorji za katere, plus beljakovinska komponenta dodatnih 2 procenta, da, ampak prvi štirje so tisti, kjer so agrarni ekonomisti z izračuni pokazali, da so to sektorji v največjih težavah. In potem smo še delali preračune približno na GVŽ na enoto in dobili nekako takšno prerazporeditev. Zdaj, prepričan sem, da je verjetno vsakdo izmed vas dobil kakšno pobudo, da bi bilo bodisi za pitanje več bodisi za mleko v gorskih okoljih več, za dojilje več ali pa za drobnico več. Jaz s tem osebno nimam težav. Ampak ob takih pobudah se moramo zmeniti komu bomo vzeli, od že omenjenih. Gre samo za premeščanje, ne gre več za dodajanje, ampak gre samo za premeščanje, ker smo že na maksimumu dovoljenih sredstev za proizvodno vezana plačila. Torej, če želimo dati proizvodno vezanem plačilu za govedo več. To pomeni moramo nekomu vzeti od teh štirih. In zato smo šli v neko tako uravnilovko približno na GVŽ, približno na GVŽ, kajti te podpore na enoto se bodo spreminjale tudi, če se nam bodo spreminjalo število živali. Če bomo imeli več krav dojilj kot je zdaj predvidenih, 71 tisoč, potem bo znesek manjši. Če jih bo manj, bo znesek večji, ker je pomembna zamejitev in skupna podpora 6,4 milijona recimo pri kravah dojiljah. Torej vsaka sprememba pri teh proizvodno vezanih plačilih pomeni, moramo nekomu vzeti. Ne gre se za dodajanje in to želim res ponoviti, sem nekajkrat ponovil in se za to opravičujem, ampak pogosto imamo te dileme, pa dodajte pa vzemite pa ne vem kaj, smo na maksimumu samo med temi štirimi lahko prerazporejamo. Če želimo dodati žita, lahko dodamo, ampak moramo spet tem štirim vzeti, pa še žita ne bomo spravili čez, mimogrede, čez komisijo. Ampak pomeni, moramo tem štirim vzeti. Ni več drugega. Pa se bom na koncu dotaknil še ene druge številke, neposrednih plačil. Zdaj gremo na drugi steber, steber programa razvoja podeželja. To je naslednja slikica, ki smo jo poslali. To je pa ta del kjer pa z nacionalnimi sredstvi lahko precej pomagamo in tudi smo. In v tem delu, kot sem že dejal, tudi Evropa od nas pričakuje, imamo obvezno zamejitev vsaj 35 %, v prvem stebru 25, tukaj 35 % za okoljsko sprejemljivejše kmetijske prakse. V to spadajo ukrepi za KOPOP, kmetijsko okoljske prakse, dobrobit živali, investicije za prilagajanje na podnebne spremembe, torej rastlinjaki, mreže proti toči, oroševanje proti pozebi, namakalni sistemi, itn., in tudi 50 % plačil za območja z omejenimi dejavniki. In kot sem že dejal, v tem delu je Republika Slovenija bistveno bolj ambiciozna od teh 35 % po zdajšnjih stimulacijah, ki delamo in tudi na podlagi izkušenj tega programskega obdobja smatramo, da imamo v ta del tudi po razrezu sredstev nameni 41 % tega drugega stebra in od tukaj ta ambicija, da uveljavimo rabat, kot sem ga že prej omenil v prvem stebru.

Naprej, na drugi strani, na tem drugem stebru, stebru programa razvoja podeželja najbolj intenzivno tudi s finančnimi sredstvi naslavljamo tri ključna vprašanja oziroma tri ključne potrebne investicije na kmetijah, prilagajanje na podnebne spremembe, kot sem že omenil, investicije za povečanje dobrobiti živali, ki jih pričakuje tako Evropa kot mi in pa modernizacija in v enem delu tudi digitalizacija kmetijskega in živilsko-pridelovalnega sektorja. To so daleč najbolj poudarjene naložbe v tem drugem stebru. Seveda imamo v tem drugem stebru tudi sredstva namenjena za OMD, kot sem že omenil, za mlade kmete, izmenjava znanja, informiranja, itn., lider sredstva, itn. Zdaj, zaradi včerajšnje uskladitve tudi pri predsedniku Vlade so ti deleži: še malo drugačni, ampak bistveno se pa ne bodo spreminjali v tem delu, ker bomo tudi prerazporeditev, bom na koncu razložil kam jih bomo dali.

Torej, to je pa ta drugi steber, ki je investicijski, tisti ki usmerja razvoj slovenskih kmetij. Prvi omogoča, bomo temu rekli, prvi steber bolj omogoča obstoj z neposrednimi plačili, so to izravnalna plačila, itn. Drugi steber pa razvija kmetije.

No, bi pa rad se dotaknil še enega očitka, ki sem ga kot minister dobil, da sem v Gornji Radgoni govoril o osnovnem plačilu, to je pa zadnja preglednica, osnovnem plačilu 190 evrov na hektar, zdaj je pa samo 156 in tukaj sem dobil vprašanje, minister kam si dal 60 milijonov. Ja, nikamor. Tudi teh 60 milijonov bi dobila kmetijska gospodarstva. Govorim o pogojniku, ker smo se tukaj že uskladili. Ampak želim samo razložiti, zakaj mi je danes celo žal, da smo dali marsikatero kalkulacijo ven pa izračune ven, kajti vsaka sprememba vsebine na koncu vplivan a višino sredstev in točno tukaj se nam je to zgodilo. Kajti, ko smo dali mi v javno razpravo, prvič v javno razpravo, poleti, strateški načrt, smo v njem predvidevali celoten rabat za SOPO v prvem stebru, zdaj govorimo spet o prvem stebru, celoten rabat in torej samo 15 % sredstev za SOPO. Imeli smo samo 12 ukrepov za okolje in podnebje. No, v tem vmesnem času med prvo in drugo javno razpravo seveda smo imeli številne sestanke, kot sem že dejal, tudi na vsebinskih nivojih in za ukrepe za podnebje in okolje smo sami sprejeli odločitev, tudi sam, da to prepustimo stroki in smo sedeli in se zahvaljujem tudi Kmetijsko-gozdarski zbornici in obema univerzama, ker smo sedeli na tem vsebinskem nivoju, ne jaz, ampak mojo kolegi, pa na ministrstvu, in so pogledali kateri ukrepi so tisti, ki bi bili smiselni za trajne nasade, za njive in za travnike. In seveda vsak strokovnjak, svetovalec, itn., je imel neko skupino kmetov, ki ji je bilo treba nekako usteči in smo prišli na 29 ukrepov. In če smo hoteli vseh 29 vsaj z nekaj 10 evri na hektar finančno vrednotiti, potem smo morali reči, ja, vrag je vzel šalo, ne moremo uveljavljati rabata zato, ker rabimo vseh 25 % prvega stebra. Ne več 20 ampak 32 milijonov na leto, da bomo vsaj z nekaj 10 evri naredili. Kajti ta prvi steber, ta zamejitev je obvezna za državo pa prostovoljna za kmeta, kar pomeni, kmet se bo odločil ali pa se ne bo, lahko tudi vsako leto nekdo izstopa, vstopa, tukaj ni dileme, to lahko počnejo. Kar pomeni, morajo biti tako zanimivi tudi v finančnem delu, da se bodo kmetije odločale za te ukrepe in delale drugačne prakse, morda celo kupile drugačen stroj, ki ga bodo rabile za nekatere prakse. In smo namenili torej vseh 25 % prvega stebra za to shemo, kar pa pomeni, kje smo lahko vzeli. Ja nikjer drugje kot samo pri osnovnem plačilu. In je zato to osnovno plačilo padlo na 156 evrov, iz 190. na 156. No, sedaj smo se vendarle uskladili, da vrnemo nazaj celoten rabat in prerazporeditveno plačilo uskladimo na način, da smo sedaj na 184. evrih na hektar po usklajenem predlogu in tudi ukrepe SOPO smo praktično prepolovili z istimi, ki smo jih takrat sestavljali, torej z zbornico in stroko. Ti napori so bili narejeni in sem, ponovno moram reči, hvaležen, zdaj smo nekje na enih 15. ukrepih, tam nekje no, da smo bili to sposobni narediti. Naj pa dam primerjavo, nekatere države Evropske unije imajo za te SOPO ukrepe zgolj tri, štiri, pet, šest ukrepov, bomo s 15. verjetno še vedno tisti, ki jih imamo zelo veliko, ne vem še koli…, ali smo na največ ali ne, ker vsega še nimamo pregleda ostalih držav, ampak nekaj pa smo že ocenjevali in so bile ostale države manj ambiciozne pri številu ukrepov.

Zdaj pa, če mi dovolite še zaključek včerajšnjega sestanka tudi pri predsedniku Vlade, za dodatna sredstva. In sicer, smo se pogovarjali tudi včeraj v bistvu o dejstvih za razvoj slovenskega kmetijstva. Jaz sem zelo vesel, da smo včeraj vsi skupaj prepoznali, da je kmetijstvo eno od pomembnih strateških panog, kot sem že dejal. Da potrebuje dodatna nacionalna sredstva. In ko smo delali pregled obstoječega programskega obdobja, odobrenih vlog pri vlogah: za investicije in prejetih vlog, ki so bile popolne, pa vendarle zavrnjene zaradi previsokega praga števila točk, smo ugotovili, da bi za to programsko obdobje ob približno za ukrepe (4.1), to pomeni za investicije na kmetijska gospodarstva, rastlinjaki, traktorji, vse živo, kar se tiče modernizacije in tudi prestrukturiranja, tudi hlevi, dobrobit živali in tako naprej, smo sedaj v strateškem načrtu predvidevali dobrih 120 milijonov. Ko smo naredili te analize, smo ugotovili z izračuni, z dejstvi, izračunali da za te iste ukrepe, če želimo ujeti tudi dinamiko prejetih, ne samo odobrenih vlog, pa morebiti tudi nekatere vloge iz te zgodovine vsaj zadnjih dveh let, da poskušamo narediti resen preboj v prestrukturiranju, potrebnem prestrukturiranju slovenskih kmetij, potrebujemo dodatnih 70 milijonov. Za živilsko-predelovalni sektor, ki je ravno tako potreben prenove, modernizacije, smo predvideli v strateškem načrtu, da skromnih 15 milijonov oziroma 12 milijonov in bi v vsakem primeru, tudi če ne bi dobili dodatnih sredstev morali narediti prerazporeditve, bi morali dodati in nekje vzeti za ta živilsko-predelovalni sektor, kajti živilsko-predelovalni sektor je imel vlog skupno za 112 milijonov odobrenih pa za 68 milijonov. In, če smo hoteli po isti dinamiki, kot sem že prej razlagal, tudi živilsko-predelovalni sektor podpreti, potrebujemo za ta del 85 dodatnih milijonov.

Območja z omejenimi dejavniki. To je del, ki smo se ga tudi resno lotili. Naj dodam, da bomo šli takoj v prvih mesecih novega leta v prevetritev območij. Na terenu zelo jasno poznamo, da nekatera območja so z nekaj nelogike izpadla, ker so sosedje samo v drugi katastrski občini, itn., en je v OMD drugi ni, na enakem bregu na enaki nadmorski višini, skratka moramo to popraviti, sicer ne bo bistvenih razlik, zato ker teh območij je vendarle malo, ampak so. Ravno tako pro OMD ukinjamo tako imenovan Robičev model, to je stalno, fiksno plačilo, ampak OMD plačila bodo v celoti vezana na točkovalnik, ki ga še nismo do konca uskladili in je to še stvar izvedbenega dela. Pa vendarle ugotavljamo, da s tem delom premeščamo sredstva znotraj OMD. Sedaj je bilo planiranih 44 milijonov na leto, za OMD območja, sedaj bomo, da bomo vendarle zmanjšali znižanje na nekaterih območjih OMD, smo dodali dodatnih 4 milijone na leto, torej 20 milijonov v celotnem programskem obdobju, torej OMD se dvigujejo iz 44 na 48 milijonov na leto. Dodali smo sredstva tudi za finančne inštrumente. Finančni inštrumenti pomenijo, da država v tem primeru jamči, to je neka garancijska shema in shema, ki pomaga pokrivati del obresti, in jih prvič uvajamo. Do zdaj jih nimamo finančnih inštrumentov v SKP in smo šli najprej zgolj na pobudo mladih kmetov, kjer so tisti, ki najbolj potrebujejo garancijsko shemo, ker nimajo premoženja in šele začenjajo s kmetijstvom, in smo najprej načrtovali 10 milijonov, pa vendarle je bilo v razpravi z našimi deležniki izražen interes, velik interes, da bi te finančne inštrumente odprli za vse in zato smo dodali 10 milijonov dodatnih finančnih sredstev, torej bodo finančni inštrumenti podprti z 20. milijoni.

Potem velik izziv na področju kmetijstva predstavlja razvoj in prenos znanja. In v ta namen smo dosedanjim praksam dodali 15 milijonov. Od tega bomo verjetno 3 milijone dodali za EIP projekte, ki so odlični za prenos znanja na kmetijska gospodarstva, preostanek pa, kot smo se že tudi v hiši pogovarjali še danes zjutraj, pa dejansko raziskovalnim inštitucijam za razvoj novega znanja, ki ga na visoke ambicije evropskih strategij zagotovo potrebujemo.

No in, ko še pogledamo vso to razdelitev, ugotavljamo, da nam je potem pri obveznih zamejitvah zmanjkalo nekaj sredstev na Lidru, dodajamo še 10 milijonov na Lider postavko. To je pa tisti del, ki ga običajno vodijo lokalne akcijske skupine, so občine zelo intenzivno vpete v ta del in ocenjujem, da tudi ta porast sredstev bo zagotovo odlično porabljen za razvoj podeželja in gremo iz mislim, da 32 na 42 milijonov v tem delu. In s tem bi jaz tudi zaključil to predstavitev, se opravičujem, ker je bila malo daljša, ampak sem res želel opozoriti na tiste ključne zadeve, da bomo vsi skupaj razumeli o čem se pogovarjamo, kajti v razpravi sem res ugotovil, da je največji problem oziroma da je bila razprava mnogo boljša, bolj produktivna, ko smo vedeli kje lahko z dodatnimi sredstvi, kje ne moremo, kaj lahko naredimo in ko smo imeli te okvire nekako predstavljene je bila razprava bistveno bolj učinkovita, zato se morebiti opravičujem, če ste to že vse vedeli, ampak sem želel to deliti z vami, ker sem prepričan, da na bom v nadaljevanju današnje seje vsem bistveno lažje. Hvala lepa.

Hvala tudi vam, minister. Jaz moram reči, da vsaj tega zadnjega dela, ki se tiče včerajšnjega sestanka jaz nisem poznal, tako da je bilo zelo zanimivo. Besedo bi dal zdaj predsedniku Kmetijsko-gozdarske zbornice gospodu Žvegliču.

Dober dan. Lep pozdrav vem poslancem. Hvala za besedo. Spoštovani minister!

Minister je sicer zelo podrobno obrazložil strateški načrt, naj jaz tukaj samo povem še nekaj, da ponovim njegove besede, da je bilo ogromno enega dela, ogromno enih sestankov, usklajevanj, slabe volje, dobre volje na eni strani, pa zopet slabe volje tudi med nami deležniki. Jaz moram predvsem reči to, da smo nekje zadovoljni, da smo prvič po vstopu v Evropsko unijo zaznali to pomembnost in strateškost kmetijstva in tega dokumenta, ki se pripravlja in mu namenjamo več denarja kakor je tisti minimum od minimuma, ki ga evropska unija zahteva, se pravi prvič po vstopu v Evropsko unijo in to je velik korak. Zakaj so bile mogoče samo te zahteve s strani Kmetijsko-gozdarske zbornice in lahko rečem vseh ostalih nevladnih organizacij, ki smo se ravno v tem nekje poenotili? Predvsem zato, kajti slovensko kmetijstvo rabi investicijskih sredstev, več investicijskih pobud. In predvsem jih rabi za večjo število kmetij. In če so v preteklosti, ko so bila sredstva določena kakršna so bila in omejena, je določeno število kmetij, ki je izbralo dovolj število točk, pobralo tisti denar, imeli smo pa še potem zadaj en cel kup kmetij, ki so se tudi prijavile, ki so imele vso razpisano dokumentacijo, se pravi na teh razpisih niso bila uspešna, kakor tudi še en cel kup kmetij, ki so jim pa pripravljavci programov in za te razpise že prej povedali, da je škoda in energije in denarja, ker bodo zbrali premalo točk, se pravi ta investicijski ciklus je v slovenskem kmetijstvu pomemben, da naredimo enkrat končni ta odboj, da povečamo konkurenčnost, da se prilagodimo na podnebne razmere, da prilagodimo vsem tem zahtevam, ki jih od nas zahtevajo nenazadnje kupci in potrošniki. Zdaj, če boste vprašali v svoji vasi ali pa v sosednji vasi ali pa v vaši občini kmeta ali bo zadovoljen ali ne bo zadovoljen bo seveda različno. Vsak nov strateški načrt daje določene prerazporeditve in nekomu nekaj jemlje, drugemu nekaj daje, ampak tako je na vsakem programskem obdobju. Jaz moram reči še enkrat se tudi zahvaliti ministru za vso delo, ki smo ga skupaj opravljali, velikokrat smo skupaj sedeli in izračunavali, preračunavali in to naredili, moram pa na koncu še to povedati, da bo slovensko kmetijstvo na vsak evro, ki ga bo, se pravi država razpisala na te investicije, to seveda oplemenitilo in tudi živilsko-predelovalna industrija oplemenitila vsaj s 3 evri in dalo neki izziv in nov zagon slovenskemu kmetijstvu predvsem pa mladim na kmetijstvu, kajti vedeti moramo, da le največje število teh, ki kandidirajo za ta investicijska sredstva je mlajše generacije, kajti logično je, da nekdo, ki je mlajši ima samo neke večje razvojne vizije kot pa mi, ki smo tam že tik pred penzijo. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala tudi vam. Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Cvetu Zupančiču. Izvolite.

Predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslancem in poslankam in pa ministru ter predsedniku zbornice in ostalim zbranim na današnjem odboru.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo-gozdarstvo in prehrano je na 35. seji 30. 11. 2021 obravnavala predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je pripravilo Ministrstvu za kmetijstvo za javno razpravo, ki se je zaključilo 25. 11. 2021. Komisija se je seznanila z vsemi dokumenti, ki sta jih posredovala tako Ministrstvo za kmetijstvo kakor Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Komisija je bila seznanjena o predvidenem sestanku pri predsedniku Vlade, kot je bilo rečeno je bilo to včeraj, na katerem naj bi bila osrednja tema dodatna nacionalna sredstva. Se pravi mi smo imeli sejo pred tem sestankom, zato je tudi tak zapis. Komisija je po opravljeni razpravi sprejela štiri sklepe. Prvi sklep je bil Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanilo s predlogom strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 z dne 30. 11. 2021 ter s poglavitnimi pripombami iz javne razprave, ki se je zaključilo 25. 11. Tukaj bi dodal to, da te poglavitne pripombe, ki jih je ministrstvo dobilo, je naredilo nekaj ključnih izbir mislim, da 30, 28. pripomb, ki so se nam zdele ključne in ki so potrebne, da če še niso vnesene v strateški načrt, da se tudi vnesejo. Drugi sklep je bil Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da dopolni predlog sledečega načrta skupne kmetijske politike z zahtevanimi pripombami in zagotovi dodatna nacionalna sredstva, kar je bilo danes že povedano po včerajšnjem sestanku s predsednikom Vlade. Tretji sklep je bil Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike naslovi tudi vprašanje večje stopnje samooskrbe in s tem večje prehranske varnosti. Se pravi mi nenehno poudarjamo ta pomen prehrambene varnosti naše države in s tem povezano tudi dovoljšno pridelavo hrane za varno samooskrbo. Četrti sklep Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo in prehrano tudi predlaga, da se podpore kmetijske subvencijske politike namenjajo tistemu, ki zemljo obdeluj, se pravi to je pa tisti moment v katerem govorimo, da subvencije in podporo dobi tisti, ki obdeluje in ne tisti, ki je samo lastnik in uveljavlja subvencije. V razpravi se je izpostavila pravna varnost dodatnih nacionalnih sredstev, se pravi na kakšen način zagotoviti, ker danes bomo v strateški načrt zapisali, da ta sredstva bodo, je kako zagotoviti pravno varnost teh sredstev, da bodo dejansko prišla tudi v razpise in v roke teh, ki bodo ta sredstva potrebovali. Potem naprej pojasnjeno je bilo, da je pravna varnost za dodatna nacionalna sredstva zagotovljena, saj so tudi določena v strateškem načrtu skupnost kmetijske politike, ki ga sprejema evropska komisija, se pravi tako, da neko zagotovilo je, seveda se pa tukaj vedno pojavlja vprašanje kakšno bo takrat stanje, kajti učinek tega strateškega načrta se bo začel kazati šele čez dve leti, pa če govorimo o drugem stebru investicije, pa mogoče čez pet, šest, sedem, osem let bo šele tisti učinek pozitiven v zvezi s temi ukrepi. Komisija predlaga, da naj bodo ukrepi skupne kmetijske politike usmerjeni v dvig prehranske oskrbe, da se prehranska varnost poveča vsaj za 10 % in predlaga, da se na državni ravni promovira nakup lokalno predelane hrane. Komisija meni, da so osrednje kmetije steber za prehransko varnost, pri tem pa opozarja, da število mladih prevzemnikov upada. Se pravi tudi zaradi tega sem tudi danes razumel, da ta dodatna sredstva, ki so predvsem sredstvo, katere bo lahko tudi te mlade prevzemnike bolj potisniti naprej s posameznimi ukrepi, seveda tudi prav naravnana. Komisija se sicer zaveda, da skupna kmetijska politika 2023-2027 ne bo in ne more rešiti vsake kmetije ter tudi ne more biti izključen dejavnik za sprejemanje odločitev za kmetovanje, vendar meni, da je zadevni strateški dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji pomemben dejavnik za sprejemanje odločitev v zvezi z vodenjem kmetij, saj predstavljajo subvencijo v povprečju 50 % dohodka na kmetiji. Govorimo o kmetijah v povprečju, se pravi majhna kmetija, ki nima tako močne proizvodnje, to pomeni več kmetije, ki ima močno proizvodnjo, pa dohodek s strani subvencij manj pomeni. Komisije poudarjajo, da je prav epidemija covid pokazala pomembnost kmetijstva oziroma prehranske varnosti, s tega vidika je pomembno, da se dvigne zavest ljudi o pomenu o ohranjanju kmetovanja se je pogoj za ohranjanje posebnosti in nadaljnji razvoj slovenskega podeželja. Komisija meni, da je izrednega pomena, da so strateški cilji družbe kot so prehranska varnost, ohranjanje resursov, usmerjeno lastništvo resursov jasno opredelijo. Slediti je treba stanju razvoja slovenskega kmetijstva, izboljšati posestno in parcelno strukturo in poskrbeti za večji tehnološki napredek, da se preseže relativno konservativno kmetovanje v poslovnem smislu. Jaz bi samo dodal še eno zadevo, da sem bil pri obravnavi strateškega načrta, ko ste ga obravnavali na Radgonskem sejmu, kar precej kritičen, da živimo v enem obdobju v času, kjer je možno izvesti kmetijsko reformo po 20-ih, po 30-ih letih in sem vesel, da je prišlo do tega preobrata, da ta dodatna sredstva omogočajo dobro izhodišče za reformo, ki bo ključna, potekala predvsem pri naslednjih vladah, je pa ta dokument zelo dobra iztočnica za vstop v neko novo reformo, kajti veliko je teh možnosti po novem investiranju, se pravi po napredku, seveda taka reforma bo za seboj pripeljala to, da bom prišli do razsloja kmetij, da bodo kmetije, ki bodo šle močno naprej in bodo kmetije, ki bodo posledično najbrž prenehale, kajti tisti, ki ne bo mogel slediti temu razvoju, napredku tudi ko govorimo o investicijah, predsednik je rekel, da vsakemu investicijskemu evru je treba dodati še tri lastne evre. In če bomo to moč kmetijci imeli, če bo naša država takrat tako močna, da bodo kreditno sposobni ljudje in tako naprej, se pravi ves ta, če bo bo to lahko dober moment za kmetijsko reformo, lahko pa se bo stvar tudi čisto drugače odvila. To pa je bil zdaj na zadnje moj komentar, moram pa reči, da je ta dokument bistveno drugačen nastavek za naprej kot pa je bil tisti, ki smo ga obravnavali v Gornji Radgoni. Hvala lepa.

Hvala lepa. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kot prvi ima besedo Predrag Baković. Pripravi se Iva Dimic.

Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovani minister, spoštovani gostje, kolegice in kolegi! Jaz sem vesel, da skupna kmetijska politika nekako naslavlja izzive in pričakovanja na področju prilagajanja kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe in hkrati tudi izzive za dosego podnebnih ciljev, ohranjanja okolja, biotske raznovrstnosti in naravovarstveno najpomembnejših območjih, predvsem na področjih naravnih virov, predvsem vodnih virov. Skupna kmetijsko politiko namreč Socialni demokrati vidimo kot enega od strateških vzvodov za prihodnjo odpornost in ekološko preobrazbo Evropske unije. Zato mora biti ta okoljska veliko bolj ambiciozna in pri tem v Sloveniji posebej potrebno izpostaviti prispevke glede gozdov in trajnostnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi pri doseganju teh podnebnih ciljev in okoljskih ciljev do leta 2050. Pozdravljam tudi to, da se v okviru evropskega zelenega dogovora v ospredje dajem spodbujanje prehoda kmetijstva in v celoti prehranske verige na bolj trajnostne predelovalne in pridelovalne prakse in da se povečuje podpora ekološkemu kmetovanju. Omenil bi tudi strategijo od vil do vilic, ki sicer ni nekaj novega, mi smo že poznali še v neki drugi državi od njive do mize, ta strategija nekako naslavlja tudi vprašanje izboljšanja položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano. In pomembna je ravno ta pravičnejša razporeditev dodane vrednosti med deležniki. Kmete je pri teh prilagoditvah na trajnostne načine proizvodnje hrane treba podpreti in jim zagotoviti neke primerne dohodke za preživetje, posebno pozornost je potrebno v Sloveniji namenjati majhnim kmetijam in pa generacijski prenovi s podporo in z zmanjšanjem administrativnih ovir pri mladih prevzemnikih teh kmetij. Slovensko kmetijstvo se v mnogočem razlikuje in je drugačno od kmetijstva v drugih državah članicah, tako po strukturi naravni danosti, značilnosti nekega podeželskega prostora in seveda povezanosti v prehranski verigi, zato imamo danes ali pa v tem času pomembno priložnost, da ravno te specifike vključimo v nacionalni strateški načrt in pričakujemo, da bomo s konkretnimi ukrepi za uspešno in učinkovito izvajanje ta načrt sledil neki zavezanosti in tudi uresničevanju podnebno nevtralne zelene pravičnosti / Nerazumljivo/ Evrope.

Kaj prinaša strateški načrt skupne kmetijske politike? Slišali smo in prebrali smo si temelji na treh splošnih ciljih in devetih specifičnih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja inovacij in digitalizacije. Eden od teh ciljev je tudi odporno in konkurenčna predelava in pridelava hrane, gre tukaj, kot sem že povedal, za poskuse izboljšanja položaja kmeta v tej verigi prehranski in proizvodnji. Eden od teh ciljev je tudi varovanje in trajnostno opravljanje z naravnimi viri. Najprej bi se malo odzval tudi na svoje predhodnike, gospoda ministra in tako naprej. Rečeno je bilo, da nekatere kmetije bodo malo zgubile, druge bodo pridobile, saj bom rekel načrt je ambiciozen in tudi dejansko nekako daje več kot Evropa zahteva. Ampak, zdaj, če bomo gledali iz oči tistega lastnika kmetije, ki bo nekaj izgubil, bo težko rekel, da je načrt ambiciozen. Jaz tudi upam, da ko se bodo počrpala ta sredstva, da kmetije in pa kmetje ne bodo pretirano obremenjeni z neko dodatno birokracijo in temi stvarmi, ker vemo, da je že sedaj lahko to velik problem.

Kar se tiče varovanja in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in v bistvu omembe, da je zelo pomembno in zelo poudarjeno tudi zagotavljanje višjih standardov v dobrobit živali bi rekel pa naslednje. Na eni strani imamo škodo, ki jo divjad povzroča kmetiji, kmetijam, pa ne mislim tukaj samo zveri in pa napade na drobnice in živino, temveč tudi na / nerazumljivo/ travinja, na / nerazumljivo/ travinja in tako naprej, kjer bo treba najti neko ustrezno rešitev. Zanima me ali ta strateški načrt tudi naslavlja tudi ta del, torej kako je z odškodninami kmetom, ki imajo škodo nastalo po divjadi. In če lahko rečem, da je ta načrt ambiciozen po eni strani, po drugi strani pa moram reči, da z nekimi prihajajočimi spremembami zakonodaje pa delamo neumnosti. Seveda imamo v mislih Zakon o divjadi in lovstvu, kjer se ukinja lovišča s posebnim namenom, ki so jih upravljali ali pa jih upravljajo profesionalci in se bodo lahko ukinila in se bodo lahko dala lovskim družinam, kateri nekako delajo na prostovoljni osnovi, ob vsem spoštovanju in tudi zavedanju, da so tudi oni varuhi ekologije in tako naprej, ampak kljub vsemu tukaj bomo mogli najti neko ravnovesje. In zdaj jaz ne vem, če je bilo zdaj v teh loviščih s posebnim namenom celo lepo poskrbljeno in tudi bom rekel lovišča so polna, ne vem kako je to pri lovskih družinah, pa imamo na drugi strani načrt, da delamo v dobrobit živali, jaz ne vem kako bo, ampak to se bomo pogovarjali potem pri Zakonu o divjadi in lovstvu, ki nenazadnje gre po nujnem postopku, ne vem zakaj je nujno, a vem zakaj je nujno, saj veste tudi vi. Tako, da to bomo tam.

Uvajajo se plačila Natura 2000, tako da to je za pozdraviti. Seveda pa v strateškem načrtu je potrebno ali pa Slovenija mora nasloviti vsa priporočila Evropske komisije, med drugim je tukaj tudi izboljševanje sposobnosti preživetja kmetij z izboljšanjem ciljne usmerjenosti in zlasti s posebnim upoštevanjem malih kmetij in deno samooskrbnih kmetij ter območij z naravnimi in drugimi specifičnim omejitvami. Tukaj bi izpostavil kočevsko kot tako, kjer kmetije skoraj na celotnem območju kočevske delajo ali pa živijo na območjih z naravnimi ali drugimi specifičnimi omejitvami in pozdravljam to, da se bo tudi tukaj namenilo nekaj sredstev.

Okolja sem se že nekaj dotaknil, pa vendarle še enkrat cilj je tudi izboljšanje stanja biotske raznovrstnostih zavarovanih habitatov, pa potem je tudi zmanjšano in izboljšano gnojenje, tukaj smo imeli v preteklosti veliko težav s tem polivanjem gnojevke na območju in upam, da se bo tudi tukaj potem nekaj spremenilo. In seveda še vedno, če smo že glih na kočevskem, bi poudaril še nekaj, da je tam še vedno nekaj kmetij, ki imajo slabo oskrbo vode ali pa celo ne in morda tudi iz tega področja bi se lahko kaj naslovilo. Saj pravim, načrt je postavljen ambiciozno. Kot sem razumel ministra bo dodatnih 300 milijonov evrov in še nekaj namenjeno prestrukturiranju kmetijstva, to iz nacionalnega proračuna, sem to prav razumel? To je fino, super, da pa bo Slovenija dobila 1,2 milijardi sredstev za obdobje 5 let, je pa tudi dobro, to sicer pomeni nekje 240 milijonov na leto, ampak jaz mislim, da načrt nekako gre v neko pravo smer, kot smo slišali pri izdelavi ali pri snovanju tega načrta so sodelovali mnogokateri od nevladnikov do strokovnjakov in jaz verjamem, da so našli neko skupno pot. Bi pa vseeno opozoril na te stvari na katere sem in da je potrebno razmišljati tako, da ne bomo na eni strani nekaj gradili, na drugi strani pa podirali. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa. Besedo ima Iva Dimic. Pripravi se Vojko Starović. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik odbora. Spoštovani minister in vsi prisotni na današnji seji!

Res je, moram se najprej zahvaliti, da smo lahko poslanci na sejmu Agra obravnavali osnutek skupne kmetijske politike, zagotovo je za to zaslužna naša dolgoletna sekretarka gospa Dragana, ki bdi nad tem kakšno temo bomo imeli v Gornji Radgoni in vedno moram reči tudi njen predlog gre zmeraj v smer, ki je aktualen v slovenskem kmetijstvu in v slovenskem prostoru, tako da hvala lepa, gospa Dragana. Sama sem vpeta v neko podeželsko življenje in živim obkrožena s kmeti in prihajam s kmetije, tako, da mi je ta del nekoliko poznan, pa tudi v preteklih letih smo tudi že sprejemali skupno kmetijsko politiko recimo za obdobje, 2014-2020 točno se še zdaj spomnim kako so potekal razprave, kakšne so bile razprave v Državnem zboru. Spoštovani minister, moram reči, da ste pripravili izredno uporaben in pregleden dokument. Tudi vaše prosojnice naslavljajo tisto problematiko v katerih se je v vseh teh letih bivše skupne kmetijske politike nabralo in odgovarjate praktično res na potrebe časa, potrebe kmetov tudi v tem korona času nenazadnje se je marsikaj izkazalo. Tudi moji predhodniki, ki dejansko so poznavalci slovenskega kmetijstva gospod Žveglič, pa gospod Cvetko Zupančič, to so tisti, ki so v zadnjih desetih letih zagotovo peljali politiko slovenskega kmetijstva. In če od njih slišim take spodbudne besede, potem lahko rečem, da na tem mestu vam čestitam, da ste uspeli, tudi sama sem včeraj iz medijev izvedela, da ste uspeli zagotoviti dodatna finančna sredstva za slovensko kmetijstvo in na tem mestu vam čestitam, verjamem, da ni bilo lahko, marsikatere lahko beremo v preteklosti očitke kaj se bo zgodilo ali se bo slovensko kmetijstvo razvijalo ali bo nazadovalo glede na to kar ste danes predstavili in iz vaših prosojnic lahko rečem hvala, čestitke, lahko rečem, da je ta skupna kmetijska politika naravnana razvojno. Moram se dotakniti mogoče posameznih področij, pa vendarle bi najprej se samo dotaknila kar je rekel kolega Baković, da je včasih projekt od vil do vilic oziroma od njive do mize, moram reči, da podpiram to kar ste zapisali na 32 strani pregleda pod 5. točko – bolj ciljno naravnani ukrepi za dvig konkurenčnosti kmetijske pridelave in predelave živil z usmeritvijo podpor v krepitev povezav v verigah preskrbe s hrano. Točno to slovenski kmetje potrebujejo, potrebujejo povezavo in pomoč kako bodo svoje produkte, svoje pridelke lahko lansirali na trg. In v tem sklopu lahko rečem, da ste zapisali to kar dejansko potrebujejo. Piše, da v programskem obdobju 2014-2020 so bile investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo ločene od investicij v pridelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Izkušnje so pokazale, da ločevanje med tovrstnimi investicijami ni vedno najprimernejše, saj se s tem projektom po nepotrebnem delijo. Hkrati pa to ovira kmetije pri sočasnem vlaganju v osnovno kmetijsko dejavnost in dvig dodane vrednosti, to pa je za kmete zelo pomembno, dvig dodane vrednosti, oni živijo od te razlike. Kar pa postaja temeljna razvojna usmeritev marsikatere kmetije, ki v tem povečuje lastno dodano vrednost, ter se odziva na povpraševanje potrošnikov. Predvidena novost v okviru intervencije naložb v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilsko-predelovalne industrije podpira kmetije pri tem razvojnem konceptu in s tem predvidoma tudi prenosljivo izvedbo tovrstnih kompleksnejših investicij, se pravi, da se zadeve enostavno postajajo kompleksnejše za vse, bom rekla, to kar potrebuje kmetijstvo na enem mestu. Seveda novost je tudi omejitev stopnje podpore na enotnih 30 % z možnostjo dodatkov plus 10 odstotnih točk dobi za naložbe na gorskih območjih ter za 10 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Skratka, bi lahko rekla naravnano pozitivno v ohranjanje v razvoj in v spodbudo. Se mi zdi, da navedeno povečuje tako kot ste zapisali transparentnost ter prispeva k bolj učinkoviti rabi javnih sredstev, ki so, tako kot je že predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice povedal, nujno potrebne za to, da nenazadnje tudi pridemo do večjega števila mladih prevzemnikov, katerih je omenil tudi gospod Cvetko Zupančič, da število mladih prevzemnikov nekoliko mogoče pada in tukaj je moje vprašanje, mi poznamo shemo, ki jo je Evropska komisija v preteklih letih prepovedala, to je bila pomoč ali spodbuda zgodnjega upokojevanja zato, da so očetje pri 55-ih, 58-ih letih kljub temu, da niso imeli 40 let delovne dobe, dali kmetijo mlademu sinu, mlademu prevzemniku. V nekem obdobju so dobivali neko rento iz tega naslova, da so prišli do pokojnine, potem je Evropska komisija rekla, da to se ne sem in smo se znašli na nekem polju, kjer dejansko ni bilo neke socialne varnosti, nekega zagotovila za tega, ko je kmetijo predal. Pa me zanima, če je to zdaj v tej skupni kmetijski politiki za prihodnje obdobje to kaj predvideno, kako na to računate, ker dejansko tudi ko sem šla skozi skupno kmetijsko politiko, žal, ko ste rekli neke kmetije bodo pridobile, nekatere bodo izgubile. Lahko rečem, da je to že danes tako. Tista kmetija, ki nima naslednika, ki nima potenciala mladega prevzemnika, tiste kmetije stagnirajo, bodisi to, da so mladi odšli, da niso videli potenciala v domači kmetiji, bodisi zato, da so na kmetiji ostali, kar je tipično za slovensko podeželje, samski moški, ki so že v letih, ja, glejte, to je dejstvo in ta kmetija potem nima takega potenciala, če nima neke mlade moči in se mi zdi, da, me zanima, spoštovani minister, kako ste ta del naslovili, ker, če imamo ta del naslovljeno, potem bomo vedeli, da bodo mladi prevzemniki v prihodnje tudi bili, da se bodo kmetije prenašale in da se bo slovensko kmetijstvo se na ta način ohranilo. Zelo dobro ste razložil, moram reči, to ohranitveno kmetijstvo. Vsi mi poslanci smo dobivali kakšna sporočila, kakšne maile kaj je to ohranitveno kmetijstvo, da bi bil mogoče čas, da bi tudi Slovenija mogoče tudi v povezavi z ekološkim kmetijstvom ali kakorkoli prišla na to stran, sem vesela, da ste tukaj našli skupni jezik, da tudi to, da bodo ti ukrepi se začeli na nek način kar ste rekli brez oranja in pokrito z ozelenjevanjem s tega vidika in moram reči, da pozdravljam to. Zagotovo je ta inovacija ali pa ta zame osebno ta noviteta, da obdeluješ zemljo brez oranja nekaj s čemer bomo verjetno šele začeli v Sloveniji in mogoče se bo pa v naslednji kmetijski politiki to tako dobro obneslo, da bomo rekli imamo pa poseben ukrep iz tega naslova. Pozdravljam, da je cilj 18 % ohranjati ekološkega kmetijstva, to kar ste tudi povedal. In seveda tukaj se bom dotaknila tega kar mene vedno boli, sicer ni tako direktno vezano na to, ampak v kmetijstvo je en tak širok in velik sklop, tukaj je tudi davčna politika do ekološkega kmetijstva. Še vedno mislim in hkrati tudi mogoče vas pozivam, da razmislite kako bi lahko vzpodbudili, da bi bilo ekološko kmetijstvo dejansko še bolj razvito in da bi mogoče kar se tiče prve predelave izvzeli iz dopolnilih dejavnosti sploh tam kjer imajo mogoče kakšno mletje žit, mogoče posadijo to staro žito piro, ajdo, kar je interes, da da bi se tudi iz vidika, sploh ajda, tudi iz vidika čebelarstva, ki ga tudi naslavljate v skupni kmetijski politiki, vendarle spodbudilo, da bi se odločali, da bi se žita sejala, hkrati pa se mi zdi, da če kdo zmelje, saj vemo kakšni so ekološki kmetje, da ne morejo ne vem kakšne pridelave in predelave imeti, ker so omejeni tudi zaradi samega načina kmetovanja pristopa, da bi lahko se izvzeli iz davčne dopolnilne dejavnosti in bi enostavno bili zavzeti pod kataster iz osnovne kmetijske dejavnosti lahko delali te prve predelave. In še zadnjo, bom zaključila. Ambiciozno ste zastavili degresijo, lahko rečem, da sem o tej degresiji ali pa tej kapici poslušala že bivšega ministra vašega kolega Židana, ko je bil minister za kmetijstvo v programskem obdobju 2014-2020 kako se bo to naredilo pa od tega ni bilo nič. Verjamem, da imate izjemno veliko pritiskov, želja je tisoč. Želim pa, da vztrajate na začrtani poti in da se na ta način omogoči tudi mogoče nekoliko manjšim, da se razvijejo in da pridejo do želenih učinkov. Prepričana sem, da Slovenija potrebuje družinske kmetije, da sloni kmetijstvo v Sloveniji na družinskih kmetijah in da je to edini garant, da bomo imeli obdelano krajino, obdelane njive in tudi dovolj visoko samooskrbo. Odgovor na vse to zagotovo so družinske kmetije in sem vesela, da jih v tem programskem sklopu tudi naslavljate. Hvala.