Začenjam 66. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Branko Simonovič. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Marijana Pojbiča je z nami gospod Bojan Podkrajšek, namesto Aljaža Kovačiča je z nami gospod Jože Lenart, namesto Tadeje Šuštar Zalar je z nami Jožef Horvat in namesto Karmen Furman je z nami Nada Brinovšek. Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro delo na našem odboru!

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Ena in edina točka - Predlog priporočila v zvezi s preprečitvijo dviga oskrbnin za starostnike v domovih za starejše občane. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S PREPREČITVIJO DVIGA OSKRBNIN ZA STAROSTNIKE V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE.

V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer, zahtevo poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Matejem Tašnerjem Vatovcem za sklic izredne seje Državnega zbora. Prejeli ste tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, prejeli ste stališče Združenja občin Slovenije in predloge za amandmaje odbora. Mislim, da so bili kakšnih pol ure nazaj vloženi s strani stranke Levica.

Vabljeni na današnjo sejo so bili skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Matejem Tašnerjem Vatovcem, Vlada, z nami je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; minister za delo, gospod Janez Cigler Kralj, ki ga lepo pozdravljam, vabili smo Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat upokojencev, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Društvo Srebrna nit, združenje za dostojno starost ter ZDUS – Zveza društev upokojencev.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do začetka obravnave predloga priporočila in ugotavljam, da so v poslovniškem roku amandmaje vložili v Poslanski skupini Levica in sicer, gre za amandmaje za novo 2. točko, za novo 3. točko, za novo 4. točko in za novo 5. točko. Mislim, da ste to prejeli tudi na klopi.

Pričenjam torej z obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora, opravili razpravo in glasovanje o točkah predloga priporočila.

In najprej sprašujem, ali želi besedo predlagatelj, gospod Miha Kordiš? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Uvodoma bom predstavil sklic današnje seje, kot smo ga pripravili in vložili v Levici, potem bom nadaljeval z predstavitvijo amandmajem in z odzivom oziroma vpletanjem zadnjega dogajanja na področju financiranja oskrbnin, kot smo ga bili priča v današnjem dopoldnevu in kako je to pomembno za današnjo sejo, da se bomo res popolnoma aktualizirano pogovarjali o vprašanju višine oskrbnin.

Torej, za začetek, Vlada je 18. novembra letošnjega leta s predstavniki sindikatov zdravstva in socialnega varstva podpisala dogovor o nujnih ukrepih na področju plač zdravstvenih delavcev in aneksa h kolektivnima pogodbama. Te plačne spremembe se nanašajo na približno 200 delovnih mest, na katerih je zaposlenih okoli 35 tisoč ljudi. Dogovorjene rešitve naj bi pomenile višje plače za več kot 80 % zaposlenih v zdravstvu, 80 % zaposlenih v socialnem varstvu in 40 % zaposlenih v plačni skupini J, v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Mislim, da prav nikogar ni v tej državi, ki se ne bi razveselil te več kot potrebne povišice za medicinske sestre in ostale delavce v zdravstvu in skrbstvu.

Ampak, takoj po objavi te informacije, da je prišlo do podpisa aneksa h kolektivni pogodbi oziroma, da je bil ta dogovorjen, smo bili soočeni s problemom. To je, da sredstva za dvig plač osebja niso bila v celoti zagotovljena v javnih virih. Predvideni dvig plač za zaposlene v domovih starejših občanov ne bi bili financirani iz proračuna, ampak preko predvidenih dvigov cen oskrbe, neposredno iz žepov starostnikov in njihovih družin, ki si v prenekaterih primerih že tako komaj privoščijo bivanje v vedno dražjih domovih za starejše. Predvidene finančne posledice so bile v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov za področje socialnega varstva in dodatnih 85,95 milijona evrov za področje zdravstva. Ministrstvo za delo trdi, da bo na področju socialnega varstva 17 milijonov zagotovila zdravstvena blagajna, 4,2 milijona pa državni proračun. Preostalih, slabih 16 milijonov evrov naj bi, na presenečenje vseh udeleženih pri sklepanju dogovora, pokrili zavodi sami in sicer, z dvigom oskrbnin za uporabnike.

Minister Janez Cigler Kralj se je na to situacijo in na prve kritike odzval, da se bo cena oskrbe v domovih za starejše občane dvignila tudi za 5,6 % in da je poskusil najti sredstva kje drugje, pa mu to na noben način ni uspelo. Vlada je ob sprejemanju dogovora Skupnosti socialnih zavodov, Sindikatu upokojencev in Sindikatu zdravstveno in socialnega varstva zamolčala, da bodo dvig plač financirali tudi oskrbovanci in njihove družine. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so se zato odzvali, da bi bilo nujno da sredstva za pokritje dogovorjenega dviga plač v socialnem varstvu nujno zagotovi država v proračunu in da se tako prepreči, da bi se nujno potrebni dvigi plač preko višjih oskrbnin prenesli na oskrbovance. Ocenjujejo tudi, da bi v trenutnih razmerah številni stanovalci zelo težko zmogli plačati višje cene oskrbe, kot jih plačujejo sedaj.

Tudi Sindikat upokojencev Slovenije je med tistimi, ki nasprotujejo temu, da bi stroške povišanja prevalili na ramena stanovalcev v domovih za starejše. Prav tako Sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki je ob novici, da bo del stroška dviga plač krilo povišanje oskrbnin, izrazil presenečenje. Predsednica je na to temo dejala, da se v okviru pogajanj z Vlado niso pogovarjali o tem, da bi se breme višjih plač preložilo na oskrbovance in da se sindikat s tem ni strinjal. Dvig plač za najslabše plačane delavce v socialnem varstvu naj bi torej krila ena izmed najbolj ranljivih in revščini najbolj izpostavljenih skupin, to so upokojenke in upokojenci, pa seveda njihove delavske družine.

Po podatkih Statističnega urada upokojenci in upokojenke predstavljajo največjo skupino med 254 tisoč osebami, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. V letu 2020 je ta znesek znašal 739 evrov mesečno, 97 tisoč upokojencev pa se je preživljajo z nižjimi dohodki. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za september letošnjega leta, kar 97 tisoč upokojencev prejema pokojnino pod 500 evri, skupno 143(?) tisoč pod 600 evri in skupno kar 283 tisoč pod 700 evri. Glede na to, da povprečna osnovna mesečna oskrba v domovih za starejše že sedaj znaša 680 evrov, je jasno, da si velik del starostnikov ne more privoščiti dviga oskrbnin. Popolnoma nedopustno je, da se strošek pravičnega dviga plačila za delo za zaposlene prelaga na eno izmed socialno najbolj ranljivih skupin v državi.

Ne glede na to, kar je na začetku zatrjeval minister Cigler Kralj, se pravi, da so poiskali vse možnosti za finančni del izvedbe dogovora in da kakšnega drugega scenarija, kot je dvig stroška oskrbnin, ni, dejstvo ostaja, da je imela koalicija možnost podpreti enega izmed dveh opozicijskih amandmajev k spremembam proračuna za leto 2022, ki bi manjkajočih 16 milijonov zagotovil na račun manjšega zmanjšanja sredstev za nakupe oklepnikov Boxer 8x8, transportnega letala Spartan in drugih kosov vojaške opreme in orožja, ki jih, naj dodam, zagotovo v tej državi ne potrebujemo. Ob glasovanju za prerazporeditev teh sredstev, je obstajala možnost za proračunsko financiranje dviga plač v socialnem varstvu, a poslanci te možnosti, vsaj v večinskemu delu, niso izkoristili.

Povsem neprimerno, nepravično in socialno neobčutljivo je, da se bo strošek dviga plač najslabše plačanih delavcev v socialnemu varstvu, preložil na ramena oskrbovancev v domovih za starejše. Upokojenci in upokojenke predstavljajo najbolj množično skupino tistih, ki v Sloveniji živijo z dohodki pod pragom tveganja revščine. Z našim izhodiščnim priporočilom pozivamo Vlado, da s prerazporeditvijo sredstev zagotovi 16 milijonov evrov za financiranje stroška dviga plač zaposlenim na področju socialnega varstva. Ob zadostni politični volji, je namreč še vedno mogoče preprečiti dvig cen oskrbnin v domovih starejših občanov, tudi s prerazporeditvijo sredstev iz proračunske rezerve. In to dejstvo ostaja enako tudi danes, ne glede na to, da nas je že dopoldan razveselila javno podana obljuba koalicijske poslanske vrste, da bodo kljub vsem predhodnim trditvam javna sredstva za financiranje dviga plač medicinskih sester in drugega osebja, vendarle našli. Koalicija je za proračunsko financiranje, v celotno proračunsko financiranje dviga teh plač oziroma financiranje iz javnih sredstev, nekako za talca vzela oskrbovance, na način, da namesto z proračunskimi prerazporeditvami, finance veže na amandma k Zakonu o dolgotrajni oskrbi. A sam ta Zakon o dolgotrajni oskrbi, za začetek ni nekaj, kar bi v našem pravnem redu obstajalo, ker sploh še ni sprejet. Še več, ni potrjen niti amandma, ki naj bi ta sredstva zagotovil, sam zakon, pa naj si bo ta amandma za 16 milijonov sprejet ali ne, pa je sam po sebi tako problematičen, da ga ta Državni zbor ne bi mogel, ne bi smel sprejeti.

Še več, ker se pogovarjamo o temi višine oskrbnin, naj dodam, da Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva nadaljnjo stopnjevanje privatizacije oskrbe starejših, torej tudi privatizacije domov starejših, kar pa pomeni rastoče cene z stroška oskrbe, ki se bodo direktno ali indirektno prevalili na pleča oskrbovancev in njihovih družin. Že sedaj, v razkoraku med javnimi in zasebnimi oziroma koncesijskimi domovi, lahko vidimo 27 odstotno razliko v višini oskrbnin. V povprečju so namreč za teh 27 %, oskrbnine v zasebnih domovih dražje od oskrbnine v javnih domovih.

To nas je v Levici napotilo, da smo za današnjo sejo pripravili štiri amandmaje z štirimi dodatnimi sklepi, ki še temeljiteje primejo za vprašanje oskrbnin in metodologijo, po katerih se višina teh oskrbnin določa trenutno. Nova, druga točka, torej drugi sklep, ki smo ga naknadno predložili za današnjo sejo, pravi takole: »Državni zbor priporoča Ministrstvu za delo, da nemudoma preveri in omeji višino stroškov financiranja oziroma višino nadomestila za vloženi kapital, ki jih posameznemu zasebnemu domu starejših občanov s koncesijo priznava v ceni storitve in čas priznavanja stroškov financiranja kot elementa cene.«

Naj pojasnim, za kaj gre. Višino cen domske oskrbe pri nas ureja pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, nad katerim bdi Ministrstvo za delo. Ta pravilnik je sam po sebi problematičen, do tega še pridemo, pa vendarle, kljub svoji problematičnosti, znotraj sebe omogoča možnost, da se omeji višina stroškov financiranja, ampak ministrstvo, ne le pod to Vlado, tudi že kdaj prej, v skladu z lastnimi pravili večinoma potrjuje stroške financiranja v najvišjem možnem obsegu, kot ga določa pravilnik o cenah, ne glede na to, kje in kako so zasebni investitorji v domove starejših ta sredstva mobilizirali.

Se pravi, po temu pravilniku, kombiniranem s političnimi odločitvami zadnjih nekaj vlad, smo soočeni z situacijo, da pri zasebnih in koncesijskih domovih, oskrbovanci ne plačujejo zgolj stroška oskrbe, kar je načeloma ideja tega, da ti odideš v dom starejših občanov in si tam pokriješ z nekimi lastnimi sredstvi participacijo pri oskrbi, ampak pokrivajo tudi investicijo. Pokrivajo investicijo v železo, v beton, to kar v javnemu domu priskrbi država, socialna država, preko svojih »redistributivnih« mehanizmov, s katerimi z davki vzame tam, kjer je, z investicijami in v tem primeru na področju oskrbe starejših, pa nameni tam, kjer družbena potreba ostaja, pri zasebnikih se vse to plačuje iz žepa. Še več, glede na to, kako so ta pravila ukrojena in kako se jih uporablja, se niti, niti ni strošek investicije ali najetih kreditov za to investicijo edino, kar starostniki in njihove družine pokrivajo, ko odidejo v dom. Kot je opozorilo že računsko sodišče, celo po tem, ko so te investicije v domsko infrastrukturo že pokrite iz vplačil oskrbovancev, zasebniki in koncesionarji še kar zaračunavajo višjo ceno storitve. Se pravi, še kar zaračunavajo višjo oskrbnino, iz česar kujejo čisti dobiček – čisti dobiček – iz potrebe in stiske starejših po varni oskrbi v domu starejših. In po, že po obstoječemu pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, se da na to področje intervenirati in se da zamejiti kaj in koliko koncesionarji zaračunavajo oskrbovancem, ki odidejo tja notri, ne pa da je recimo Računsko sodišče leta 2019 ugotovilo, da je pristojnost ministrstvo, torej Ministrstvo za delo, 24. koncesionarjem potrdilo najvišje možne stroške financiranja, samo štirim koncesionarjem je stroške odobrilo v nekoliko nižjem obsegu.

Popravljalni ukrepi glede odprave pomanjkljivosti, ki jih je navajalo poročilo Računskega sodišča, na katerega se pri tem sklepu sklicujemo, so navedeni tudi v porevizijskem poročilu iz leta 2020 in v osnovi še niso izvedeni in v skladu s tem, kar sem ravnokar povedal, predlagamo dopolnitev našega izhodiščnega priporočila, s tem drugim sklepom, ki sem ga prej prebral.

Kar me pripelje do tretjega sklepa, ki ravno tako tangira pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Sklep se glasi takole: »Državni zbor priporoča Ministrstvu za delo naj v roku 60 dni spremeni pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev tako, da se pri oblikovanju cen zasebnih domov s koncesijo ne bo več upoštevalo stroškov financiranja ali nadomestila za vloženi kapital.«

Če prejšnji sklep pravi, naj se posreduje tukaj in zdaj in ministrstvo ne »blagoslovlja« največjih možnih stroškov, ki jih koncesionarji lahko v oskrbninah zaračunavajo za oskrbo starostnikov in njihovih družin, iz tega pokrivajo svojo infrastrukturo in dobiček, v našemu tretjemu sklepu pravimo, da je sam ta pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen treba popraviti na način, da se koncesionarjem sploh ne bo več dopuščalo, da na oskrbovance in njihove družine prelagajo stroške financiranja nadomestila za vloženi kapital, se pravi, da ne bojo starostniki z nizkimi penzijami odplačevali kreditov, ki so jih neke kapitalistične tvrdke najele za investicije v izgradnjo domov starejših občanov in še naprej, celo po izteku pokritja te investicije, zaračunavale višje cene oskrbe, zato da iz tega vlečejo čisti dobiček.

Oskrba starostnikov je javno dobro, je solidarnostni ukrep, ki ga moramo sprovajati kot družba, ne pa biznis, na katerem lahko nekaj zasebnikov dodatno zasluži in naj tu še enkrat izpostavim, da je trenutni razkorak med povprečno ceno oskrbe v javnem in v zasebnem domu, 27,7 %. Za toliko so cene oskrbe pri zasebnikih višje, kakor v javnih domovih, ravno zato, ker se iz tega dodatnega pribitka na oskrbnine, pokrivajo stroški investicije in naprej pokrivajo še čisti dobički, ki si jih izplačujejo lastniki kapitala, ki se prevaja v domsko oskrbo.

Potem je tu še nova, 4. točka, se pravi še četrti sklep:

»Državni zbor priporoča Ministrstvu za delo, da v roku 60 dni spremeni podzakonske akte na način, ki bo jasno določal standarde storitev oskrbe v posamezni oskrbovalni kategoriji ter ustrezna merila za uvrščanje uporabnikov v posamezne kategorije oskrbe. Sprememba naj jasno določi, katere storitve socialne oskrbe in pripomočki se oskrbovancem ne smejo zaračunavati kot dodatne storitve in določi obvezno soglasje pristojnega ministrstva k cenam dodatnih storitev, ki jih predlaga organ upravljanja izvajalca. Sprememba naj jasno določi, da se izvajanje socialne oskrbe, kot je opredeljena v 8. členu pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev ne sme zaračunavati kot dodatna storitev v domovih starejših občanov.«

Tisto, kar ti na papirju dobiš kot strošek oskrbe, takrat, ko odideš v dom starejših, ni edini strošek, ki ga kot oskrbovanec v temu domu nosiš. V prenekaterih primerih se dogaja, da se neko čisto osnovno oskrbo posameznika obračunava in zaračunava kot neko dodatno storitev oskrbe, za katero morajo ljudje še naknadno plačevati iz žepa, čeprav so, zlasti v primeru revnih upokojencev, ti ljudje že tako ali tako brez sredstev, ker so ta sredstva uporabili, da so iz njega pokrili svojo nastanitev v domu starejših občanov, pa še tem pogosto že tako zmanjka, pa morajo zraven primakniti še svojci, včasih celo še po dve generaciji naprej.

Posebej na to temo smo že v začetku tega mandata v Levici sklicali sejo, kjer smo se lahko družno osuplo zgražali nad dejstvom, da določenim starostnikom nekateri domovi dodatno zaračunajo kot ekstra storitev, tako osnovno dejavnost oskrbe, kot je to striženje nohtov. Več na to temo lahko pristavi tovariš Primož Siter v nadaljevanju te razprave, ki je bil sklicatelj in pobudnik takratne seje, pa to striženje nohtov predstavlja prej vrh ledene gore, kot izjemo, ki naj bi potrjevala pravilo. Se pravi, ne zgolj, da je domska oskrba že zdaj draga, predraga in si je starostniki in njihovi svojci težko privoščijo, še dodatno se tem ljudem računa za neke storitve, ki naj bi predstavljale nadstandard, v resnici pa gre za osnovno človekovo potrebo in osnovno dostojanstvo človeka, ki ga je potrebno zadovoljiti in zanj poskrbeti takrat, ko se odloči za to, da bo vstopil v režim oskrbe v domu starejših občanov, ne pa da se jim zato iz čistega pohlepa, ljudem še naknadno cola.

Kar me pripelje do poslednjega, petega sklepa, ki smo ga naknadno predložili. Glasi se takole:

»Državni zbor priporoča Ministrstvu za delo, da v roku 60 dni pripravi Zakon o spremembah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih s predlogi za spremembo 7. in 54.a člena, katerega poglavitni rešitvi naj bosta ohranitev pravice do varstvenega dodatka za osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu ter ukinitev omejitve dedovanja za zapustnike, ki uveljavljajo pravico do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.«

Obrazložitev tega sklepa bom začel s hierarhijo, kako se oskrbnine v tej državi sploh plačujejo. Prvi, ki prispeva za strošek oskrbnine, je nek starostnik, običajno z svojo pokojnino. A kot rečeno, glede na to, kako zelo veliko revnih upokojencev imamo v tej državi, da jih imamo čez 200 tisoč takih, ki živijo z pokojnino pod 700 evri, sočasno je pa strošek povprečne domske oskrbe 680 evrov, so naslednji, ki se vključijo v krog financiranja oskrbnin, njihove družine, njihovi družinski člani. Sam mislim oziroma na sploh smo na tem stališču v Levici, kot stranki, da tega stroška ne bi smeli prelagati na družine starostnikov, saj oni živijo svoje življenje, da je država, socialna država tista, ki mora poskrbeti za, zanj na njegova stara leta, če naj bo sploh vredna imena socialna država, zato jo navsezadnje imamo, ne pa, da se strošek oskrbe po nekih »predmodernih« ideologijah, prelaga dalje na svojce starostnikov, ki domsko oskrbo potrebujejo. Saj ti ljudje so delali celo življenje in zaslužijo si, da se na njihova stara leta zanje dostojno poskrbi, brez, da bi se obremenjevalo njihove otroke, včasih celo njihove vnučke in vnukinje.

Šele potem, v tretji vrsti, v igro sofinanciranja vstopi država, preko centrov za socialno delo oziroma natančneje, država vstopi lahko že prej, v kolikor nek starostnik, ki potrebuje domsko oskrbo, uveljavlja svojo pravico, da pač pove, da sam ne zmore stroška domske oskrbe nositi, svojci je tudi ne morejo ali pa niso pripravljeni ali pa karkoli in da potem razliko med stroškom oskrbe in med pokojnino takega starostnika, ki gre v dom, pokrije država. Ampak, kajne, tukaj pridemo pa do tega zelo, zelo pomembnega ampak-a. Prvič, ko ti odideš v dom, izgubiš pravico do varstvenega dodatka. Se pravi, tisti z najnižjimi pokojninami, ki zdaj morda koristijo varstveni dodatek, izgubijo razliko v dohodku, ki bi se prelevila v pokrivanje oskrbnine med dejansko pokojnino, ki jo prejema in višino varstvenega dodatka na teh 590 evrih.

In drugič, v kolikor te država oprosti polnega plačila oskrbnine v domu starejših občanov, se ti bo usedla na nepremičnino, ki jo morda imaš, dokler ne bodo tvoji zanamci v višini dveh tretjin oprostila, plačali nazaj državi to, kar naj bi v osnovi predstavljajo socialni transfer in solidarnostni ukrep. Se pravi, tu nimamo opravka z neko socialno politiko, ampak prej z vprašanjem socialnih kreditov. Država ti ne omogoči, v kolikor si ti nek reven starostnik, brezpogojne oskrbe in pokritja oskrbe v domu starejših občanov, kot bi bilo prav, ampak to pogojuje s tem, da ti zaplombira nepremičnino, v kolikor sredstev iz naslova socialnih transferjev ne vrnejo tvoji otroci in tvoji vnuki in če se to ne zgodi – in včasih se ne zgodi, ker pač ljudje tega ne morejo, kratko malo, ne morejo pokriti -, ti bo država vzela tisto borno hišico, stanovanje, ki si ga morda privarčeval, kupil, zgradil, tekom svojega življenja, marljivo in vestno. Zakaj? Samo zato, ker si kljub svojemu trdemu delu na stara leta reven in si ne moreš pokriti stroška domske oskrbe.

In to niso atributi socialne države, to so atributi mačehovske države, ki starostnike odganja pod penalom »zaplombiranja« nepremičnine in »vračljivosti« socialnih transferjev, od tega, da bi svoje socialne pravice uveljavljali, ker v resnici težko govorimo v tem slučaju, o kakršnihkoli socialnih pravicah, ampak, kot rečeno, o socialnih kreditih, za katere strošek potem pokrivajo tvoji zanamci, otroci, pogosto celo vnuki in tukaj imamo zelo jasen problem, v zakonodaji na to temo smo že v prejšnjem mandatu v Levici rožljali in smo z vztrajnim prigovarjanjem, da ne rečem obleganjem Ministrstva za delo uspelo zagotoviti, da se višina nepremičnine, na katero se država usede, zameji na vrednost 120 tisoč evrov. To je napredek, v primerjavi s stanjem, kakršen je bil še nekaj let nazaj, pa vendarle ne dovolj.

»Vračljivost« kakršnih koli socialnih transferjev in socialnih ukrepov je potrebno odpraviti v celoti. Njihov glavni namen ni, da se zavaruje državo pred kakršnokoli socialno goljufijo ali kakšen podoben ideološki konstrukt, ampak da preprosto odvrača starostnike od tega, da bi koristili svoje socialne pravice. Se pravi, glavni učinek te »vračljivosti« socialnih transferjev in plombiranja nepremičnine je zastraševalni učinek. Seveda si ti pač starostnik, celo življenje delal, greš v dom, imaš otroke, tistega bornega stanovanja ali pa hiške, ki si si jo prigaral skozi življenje, ne želiš na stara leta kratko malo prepustiti državi, ampak želiš, da je to nekaj, kar lahko uživajo tudi tvoji zanamci. / nerazumljivo/ se zdi to nekaj, oblika osebna lastnine, za katero je popolnoma prav, da se prenaša naprej in da ohranja neko medgeneracijsko bogastvo, sicer so tega medgeneracijskega bogastva lahko deležne samo bogate družine, ki lahko pretakajo milijone iz generacije v generacijo, revežem se pa, ker potrebujejo domsko oskrbo, država usede na nepremičnino, ker si te domske oskrbe ne morejo privoščiti in eno generacijo osiromaši na račun druge generacije, brez nekega pravega materialnega razloga, zgolj zaradi neke ideološke intence, da se ljudi odvrača stran od uveljavljanja njihovih socialnih pravic.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam, kot predlagatelju, za to uvodno stališče.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite. Pa če se lahko opredelite tudi do samih priporočil, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

ZPS je preučila predlog priporočila, kot predlog akta Državnega zbora, z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom iz(?) zakonodajnega tehničnega vidika. Po mnenju ZPS vsebina predlaganega priporočila izhaja iz veljavne poslovniške ureditve namena in narave priporočila, kot akta Državnega zbora in se nanaša na pristojnost Vlade, ki jo ima na podlagi 38. člena Zakona o javnih financah. Z vidika svojih nalog, ZPS k predlogu priporočila nima pripomb, je pa v mnenju opozorjeno, da prerazporeditev pravic porabe, o katerih odloča Vlada, skladno z zakonom o izvrševanju proračuna, lahko pomeni le začasen ter glede na upravičence in namen, omejen način financiranja.

Naj se še na kratko opredelim do predlaganih amandmajev, ki so prišli na klop, in sicer, se v predlog priporočil dodajajo nove 2. do 5. točka, ki vsebujejo priporočila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da sprejme ukrepe, za katere se takole, na prvi pogled, zdi, da izhajajo iz pristojnosti ministrstva in so, kot izhaja iz obrazložitve amandmajev, bodisi neposredno, bodisi posredno povezani s preprečitvijo dviga oskrbnin za starostnike v domovih za starejše občane, zato z vidika zakonsko in poslovniško določenih nalog ZPS nima pripomb in to je z moje strani vse.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Janezu Ciglerju Kralju.

Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, vabljeni vsi gostje!

Naj uvodoma poudarim, da je bil vsaj v enem delu, predlagatelj točen, in sicer, v tem, da je v današnjem dnevu bil potek dogodkov tak, da dviga oskrbnin, pod to Vlado in zaradi tega povišanja, nujnega povišanja plač, zaposlenim v socialnem varstvu, ne bo in zaradi tega je, lahko rečem, edino priporočilo v osnovnem predlogu, vsaj kar se tiče njegove vsebine, brezpredmetno.

Zdaj, tik pred sejo smo bili seznanjeni, da je predlagatelj vložil še nekaj priporočil, ki jih je oziroma amandmaje z predlogi priporočil, ki jih je zdajle obširno predstavil, ampak, lahko rečem, da smo slišali tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, da je to zelo široka interpretacija osnovne točke dnevnega reda.

Zdaj, če povzamem ta predlog priporočila in vso obrazložitev, lahko rečem, da gotovo je pomembno, kaj povemo, besede so pomembne, ampak včasih je še bolj pomembno, kaj zamolčimo in ko predstavnik predlagatelja navaja nekatera dejstva, ki morda sama zase držijo, praviloma v tem predlogu priporočila oziroma v njegovi obrazložitvi, še kaj zamolči in zamolči se ključne stvari, ki popolnoma obrnejo, lahko rečem, dejansko stanje ali pa razumevanje dejanskega stanja, če rečem, najširše skrbi za starejše v naši družbi, skrbi za starejše stanovalke in stanovalce domov za starejše občane v Republiki Sloveniji.

In kot ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki vodi ekipo, v najširšem smislu tudi teh domov, se mi zdi do stanovalk in stanovalcev, ki so eni najšibkejših in najranljivejših državljank in državljanov te družbe, krivično, da se jih na tak način vznemirja in povzroča neutemeljene in nepotrebne strahove in skrbi, z tem, ko se stvari prikazuje nerealno. Sklepal bi, da bi temu lahko botrovalo nepoznavanje, ampak ker predstavnik predlagatelja gotovo zelo dobro pozna področje, o katerem govori, si lahko sami odgovorimo, kaj bi bil vzrok tem, lahko rečem, delno zamolčanim ali pa delno pravilnim navedbam.

Morda se osredotočim samo na eno, tako, v nebo vpijočo zadevo, ki je sama s sabo v neskladju ali pa v nasprotju in sicer, predstavnik predlagatelja navaja v svojem tekstu, da je predsednica Irena Ilešič Čujovič, citiram: »v zvezi s tem dejala, da se v okviru pogajanj z Vlado Republike Slovenije niso pogovarjali o tem, da bi se breme višjih plač preložilo na oskrbovance in da se sindikat s tem ni strinjal.« Pika, konec navedka. Torej, če se niso pogovarjali, kako se lahko v ne pogovorih sindikat s tem ni strinjal? To je le ena taka točka, v kateri pravzaprav se nakazuje, da so ene stvari skupaj dane zato, da bi namenoma povzročile strah, škodo, vznemirjenje. Torej, dviga oskrbnin, zaradi tega dviga, nujnega dviga plač, najbolj obremenjenim kadrov v socialni oskrbi, ne bo. Že v splošnem, pa se višina sredstev, torej 37 milijonov evrov, na kolikor se ocenjuje ta dvig letno, nikakor ne bi prelila direktno v oskrbnine. Javno smo povedali in vsi, ki smo bili prisotni na pogajanjih in tudi javno smo komunicirali. Smo povedali, da bi 17 milijonov evrov bilo financirano iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 4,2 milijona evrov iz proračuna, zdaj pa se je s predlaganim amandmajem na Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, zagotovilo, da bo še razlika 16 milijonov evrov krita iz proračuna, do konca leta 2022. Torej dviga oskrbnin, spoštovani in spoštovane, ne bo.

Celovita skrb za starejše, varna starost, varne pokojnine, so ena izmed ključnih prioritet Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In zato, da bo slika malo bolj jasna, v zvezi s tem, ko pač predstavnik predlagatelja, lahko rečem, predstavlja neke značilnosti ali pa neke podatke o pokojninah in lahko rečem tudi tistih, ki so najšibkejši v tej državi, bi rad nanizal nekaj podatkov in predstavil nekaj razmerij, glede recimo razmerja med rastjo pokojnin v tej državi in med rastjo cen oskrbe v domovih za starejše. In zato, da bomo imeli sliko res široko, smo dali tukaj z ekipo podatke za 6 let nazaj. Dobro lahko tudi vidite, da je trend leta 2020 in 2021 pri pokojninah, in sicer, pri treh kategorijah, ki so navedene na »slajdu« - starostne, invalidske in vdovske -, šel res kar vidno gor. Torej ta Vlada je socialna, ta Vlada in ta ekipa Ministrstva za delo resnično ve, da so upokojenci z najnižjimi pokojninami ogroženi in o tem ne samo govori in tega ne samo ugotavlja, ampak dejansko z konkretnimi dejanji gre nasproti.

V času epidemije, ko so bili starejši in starejše še posebej prepoznani kot ranljive skupine, so bili dvakrat izplačani solidarnostni dodatki za uživalce pokojnin in invalidskih nadomestil, na podlagi interventnih zakonov. Tak ukrep je zdaj že tretjič predlagan tudi v PKP-10. Ta dodatek je bil in je namenjen tistim, ki prejemajo pokojnine nižje od 700 evrov, v prvem valu in v drugem valu tistim, ki prejemajo pokojnine nižje od 714 evrov in ta solidarnostni dodatek je bil izplačan v treh različnih višinah; od 300 evrov za tiste z nižjimi, do 130 evrov za tiste na zgornji meji.

V letu 2020, kot tudi v letu 2021, so bili tudi vsem prejemnikom pokojnine izplačani letni dodatki odvisnosti od višine prejetih pokojnin. V letu 2021, tako kot 2020, se je letni dodatek izplačal v petih razredih, ne samo v dveh, saj smo ocenili, da je na ta način v večji meri možno upoštevati njegovo socialnovarstveno funkcijo. Poleg tega pa so zaradi več razredov manjše razlike med zneski in posledično med upokojenci. V letu 2021 so prejemniki celotnega letnega dodatka tudi upokojenci, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami prejemajo sorazmerni del pokojnine in so bili vedno do takrat pozabljeni, pri čemer skupni znesek njihove pokojnine od tujega nosilca zavarovanja in slovenske pokojnine, ne presega 525 evrov. Ne morem vam opisat odzivov teh prejemnikov pokojnin, ko so po desetletjih doživeli prejem letnega dodatka Vlada je poleg sistemske redne uskladitve pokojnin v letu 2020 v višini 3,2 % v decembru 2020, izvedla tudi dodatno izredno uskladitev pokojnin, v višini 2 %, pokojnine pa so bile usklajene tudi v začetku letošnjega leta in sicer v višini 2,5 %. In ko se pogovarjam s prejemniki pokojnin, rečejo nekateri prejemniki nižjih, res, da so nizke, ampak končno minister, smo dobili nekaj več in to se pozna.

Nadaljujem, v tem zadnjem obdobju smo vzpostavili tudi kar nekaj rešitev za dvig socialne varnosti upokojencev. S spremembami zakonodaje smo reševali problematiko in sicer, vključili dokupljeno dobo po predhodno veljavnih zakonodajah pokojninsko dobo brez dokupa, enakost pravic glede na vplačane prispevke za nekatere kmete, ki so plačevali prispevke v enaki višini, kot je bila predpisana za širši obseg pravic, vendar pa se jim je pokojnina odmerila za ožji obseg pravic. Na novo se je določila višina najnižje pokojnine, torej, tistim, ki so najšibkejši, na način, da se zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne starostne ali(?) invalidske pokojnine, zagotovi najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določa v višini 29 in pol odstotkov najnižje pokojninske osnove in od 1. maja znaša 279,56 evrov. To je najnižja pokojnina od katerekoli kategorije pokojnin in smo jo povišali. Morda to ni zelo veliko, ampak smo jo povišali.

Zavarovancem, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine, tako tistim, ki imajo že uveljavljene pokojnine, kot tudi na novo upokojenim, se od 1. maja 2021 dalje na novo zagotavlja najnižja invalidska pokojnina v znesku, v višini 41 % najnižje pokojninske osnove in se nato usklajuje na enak način kot pokojnine. In smo jo povišali, najnižjo invalidsko pokojnino smo povišali.

Ponovno se je uvedla tudi pravica do invalidnine za tiste zavarovalce, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. In, nenazadnje, se je v letu 2020 izvedel tudi javni razpis za sofinanciranje projektov v rekreativnih športih, kulturni dejavnosti, organizaciji upokojencev in delovnih invalidov. Ker je pomembno tudi to, da poskrbimo za kvalitetno življenje naših starejših sodržavljank, sodržavljanov, ki z upokojitvijo izgubijo precejšen del svoje socialne mreže, zaradi česar se posledično nekateri izmed njih znajdejo v dokaj nezavidljivi situaciji, ki je predvsem s psihološkega vidika zanje, obremenjujoča. V tem času je ključnega pomena za kvalitetno staranje dejstvo, da imajo upokojenci možnost te socialne mreže nadomestiti oziroma ponovno vzpostaviti novo socialno mrežo, v okviru katere se zagotavlja socialna integracija starejših ter se jim hkrati nudi tudi podpora pri raznoraznih aktivnostih. Enak javni razpis se bo izvedel tudi v letošnjem letu.

Veliko sem na terenu, veliko se pogovarjam s starejšimi, stanovalci domov, starejših, in zdaj ne vem, ko predstavnik predlagatelja navaja uboge izkoriščane stanovalce domov, verjetno ne hodiva po istih domovih za starejše. Domovi za starejše občane v Sloveniji so urejeni, so, lahko rečem, napolnjeni s srčnimi predanimi ljudmi, ki tam delajo, ki se zelo trudijo, predolgo časa na etični pogon, zdaj, s to Vlado, so doživeli pa tudi nekaj finančnih dodatkov za to delo, ki ga opravljajo in ko vprašam starejše v teh domovih, po navadi me pričakajo tudi predstavniki stanovalcev v Svetih zavodov, mi povejo, krasno skrbijo za nas, dobro nam je tu, lepo živimo, poskrbijo za vse vidike našega življenja. V isti sapi mi povejo, preobremenjeni so, prenizke plače imajo in neprimerne prostore imamo. Tri, štiri, pet posteljne sobe. Vse to se je vedelo že prej. Za vse to smo vedeli že prej in ste vedeli že prej. V tej Vladi, pa ne samo, da smo se s tem seznanili, prevzeli tako zatečeno stanje, ne, nismo se ustavili pri analizi, pa iskanju širokega konsenza, ampak smo poprijeli, Korošci rečemo, da smo zgrabili bika za roge, pa smo začeli na polno vlagat, na eni strani v kadre, na drugi strani v stavbe, v oboje in lahko rečem, da stanovalke, stanovalci in zaposleni po domovih, se zelo, zelo pozitivno odzivajo na te naše poteze.

V kadre smo vlagali in še vlagamo veliko, v času Covida in to mi povejo ekipe domov za starejše, da kaj takega še niso doživeli. Smo dejansko neposredno v stiku z njimi, še vedno ohranjamo, tudi s Skupnostjo socialnih zavodov, redno komunikacijo z vsemi domovi, zato ker pač je virus še vedno prisoten in so domovi za starejše ena izmed fokusnih točk, ki jo varujemo. Dodali smo precej denarja, preko PKP-jev, za to, da so lahko domovi zaposlili dodatne kadre, kajti kadri so bili že pred Covid epidemijo izčrpani. Vzeto jim je bilo dostojanstvo, zaradi prenizkih plač, preobremenjenosti, majhnih ekip. Takoj smo pristopili k temu in smo dodali 29. milijonov evrov za to, da so lahko socialnovarstveni zavodi tekom epidemije, pa še do sredine naslednjega leta, zaposlil preko 650 dodatnih sodelavk, pa sodelavcev. In ko spet obiskujem te domove, mi sami povejo, da je to bil eden izmed najbolj učinkovitih in dobrih ukrepov, s katerim smo lahko pomagali v najtežjih časih in da se jim kaj takega še ni zgodilo.

Mislim, kolegice in kolegi, da bi nas moglo bit vse sram ali pa malo nerodno, kam se je to, bi rekel, v preteklih desetletjih, zapeljal. Ampak ne, nismo ostal pri tem, šli smo in takoj odzivno odgovoril na to stanje. Da ne govorim o vseh Covid dodatkih in sedaj o tem dvigu plač, ki je zgodovinski. V rekordnem času smo zahvaljujoč res konstruktivni drži sindikata, mislim, da je gospa Čujovič(?) tu, in Skupnosti socialnih zavodov. V rekordnem času smo našli rešitev, da smo 80 % zaposlenih v teh težkih poklicih, pokril, s tem, da smo jim dvignili za 4 plačne razrede plače. In spet, ko že po tem dvigu hodim okrog po domovih za starejše, mi tako stanovalke in stanovalci, kot zaposleni pravijo, minister, neverjetno. To bi mogel bit standard že prej, kolegice in kolegi, pa ni bil. Ni dovolj ugotavljat vseh težav, ni dovolj na to opozarjat, a je treba delat in hvala bogu, da ta ekipa Ministrstva za delo in te Vlade, dela, ker samo s tem lahko našim starejšim pomagamo.

Upravičeno dvomimo, na Ministrstvu za delo, v iskrenost skrbi predstavnika predlagatelja za starejše v domovih za starejše in za najšibkejše prejemnike pokojnin, saj ste vse predpise sprejeli vi. Ti predpisi so vaša dota starejšim in mi zdaj s tem moramo upravljat in popravljat, zato, da lahko najšibkejše držimo nad pragom revščine in boj proti revščini in najšibkejših, je ključna točka ekipe tega ministrstva in to delamo konkretno z dejanji, z denarjem, ne samo z ugotovitvami.

In nazadnje, spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, gostje, mislim, da je treba omenit še neresnico, ko se izpostavlja najšibkejše, tiste, ki imajo prenizko pokojnino za plačevanje domske oskrbe, kot tiste, ki bi jih ta dvig, ki ga zdaj ne bo, najbolj prizadeval. Spoštovane, spoštovani, mislim, da ste prejeli dopise krovnih organizacij slovenskih občin, dve sta, in jasno je, da dobrim 3 tisoč 300 stanovalkam in stanovalcem domov za starejše, doplačujejo ali pa plačujejo domsko oskrbo občine, tam, kjer oni oziroma njihov prejemek, njihova pokojnina ne(?) zadošča in kjer tudi svojci tega ne zmorejo financirat. In mislim, da gre tu za neko načrtno manipulacijo, da bi se prikazalo, kako ta Vlada, ravno nasprotno od resničnih dejstev, nima posluha za najšibkejše. Ta Vlada ima izjemno močan posluh za najšibkejše in najranljivejše družbene skupine in to dokazujemo z vsemi potezami, ki jih vlečemo že skoraj dve leti in ob veliki zaslugi, tudi parlamenta, tudi pričujočega odbora, tega ne smem pozabit omenit, za kar se zahvaljujem, spoštovana predsednica, poslanke in poslanci. Na tem odboru smo veliko naredili skupaj za te najranljivejše.

Torej, v Sloveniji, vsak, ki domsko oskrbo potrebuje, ne glede na njegove prihodke, domsko oskrbo lahko tudi dobi. Če ne zmore plačevati on, s svojimi prejemki, če ne zmorejo tega njegovi svojci, to skrb prevzamejo občine. In prav je tako. In še nekaj vam povem, spoštovane in spoštovani, predstavnik predlagatelja ni povedal, da ti socialno najšibkejši, celo ob doplačilu občine, imajo zagotovljeno, da jim ostane 120 evrov njihovega osebnega denarja, ko je pač domska oskrba plačana. Vi tega niste povedali.

In za zaključek, naj vam še grafično predstavim obseg vlaganja v oskrbo starejših, ker pač besede in ugotovitve in analize in, kako bi temu rekel, vznemirjenje, ni predmet tega, da lahko recimo zaradi tega starejši in starejše boljše živijo ali pa, s tem plačajo položnice. Naj vam predstavim, spoštovane in spoštovani, kakšna so aktualna vlaganja v oskrbo starejših in s tem mislim najširše, kadri, stavbe in vse ostalo, mehki programi, skrb za najranljivejše, tudi v VDC-jih, CUDV-jih, domovih za starejše in kakšna je tudi prognoza, z sprejetima proračunoma in ostalimi načrti, ki se kažejo za vlaganje v oskrbo starejših. En izmed pomembnih mejnikov bo tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo aktiviral sredstva in sicer 59 milijonov evrov za vlaganje v področje oskrbe starejših.

Spoštovane in spoštovani, dvig plač zaposlenim v domovih za starejše, varstveno delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo, pomoči na domu, - zelo pomembno – pomoči na domu in na centrih za socialno delo, je bil nujno potreben. Dvig plač ni bil nikoli mišljen, da bi se financiral iz oskrbnin v celoti in zdaj se sploh ne bo. Trditev, ki jo predstavnik predlagatelja navaja, je neresnična. Občine sofinancirajo več kot petino vseh stanovalcev v domovih za starejše, ter skoraj 90 % stanovalcev v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Torej, za socialno najšibkejše v tej državi je poskrbljeno. In celovita skrb za starejše ostaja ključna prioriteta mene, kot ministra in moje ekipe, kar je razvidno iz tega predstavljenega grafa.

Da povzamem in zaključim, v znani zgodbi se vsi pretvarjajo, da ne vidijo, da je cesar nag, na koncu se pokaže, da je cesar nag. Tukaj pa je obratno, predstavnik predlagatelja nas skuša prepričat, da je področje oskrbe starejših in pa ekipa Ministrstva za delo in te Vlade, naga, čeprav vsi vidimo, po vseh številkah in dejstvih, da je oblečena in da ima načrte, kako to obleko še bolje urediti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam, gospod minister, za, mislim da, res to pomembno predstavitev, ki ste jo sedaj imeli in so seveda lahko tudi tisti, ki nas spremljajo, videli.

Sedaj pa, preden dam besedo naprej vabljenim na sejo, je želel besedo še drugi predlagatelj te točke dnevnega reda, gospod Vojko Starović.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav kolegicam in kolegom, gospodu ministru, vsem vabljenim!

Glejte, danes je tema priporočilo, da Državni zbor Republike Slovenije Vladi Republike Slovenije priporoča, naj s prerazporeditvijo proračunskih sredstev zagotovi 16 milijonov evrov za financiranje stroška dviga plač zaposlenih na področju socialnega varstva. To je tema. Do zdaj poslušamo eno uro EPP-ja(?), naj bo to za stranko ali za Vlado, o vseh drugih stvareh smo govoril, samo o temu nismo govoril. Tako da, bi jaz imel na začetek postopkovno, opozorite, da ostanemo na temi. Sprožen je bil postopek za to, ker se je čulo in taka je bila tudi izjava gospoda ministra, da se bo to, da ne najde tega denarja in da bo to šlo iz oskrbnin in od tod je bila reakcija.

Naše toplo priporočilo, da naredimo nekaj v teh občutljivih časih, ko je ljudstvo že tako iritirano, ne, ne, ne ga še dodatno. Pustimo mu, dajmo to poiskat ta sredstva, teh 16 milijonov in to razliko pokrijemo, ker ve…, ker je hecno pri vsem tem, kajne. Prvo jim dvignemo, o čemer je govoril minister, govorimo in dvignemo pokojnino, ampak pri 730, kakor je povprečna pokojnina v Sloveniji, to pomeni ta 2 pa pol procenta, 18,25 evra. Oskrbnina, kakor pa je, na dan 20 evrov 13, mesečno to pride 624, kar pomeni, 34,9. Torej, neka razlika, ko smo mislili, da ni dobra, ni dobro za v te čase, ni dobro, ker ljudi iritiramo. In dajmo ostat, lepo vas prosim, pri tem in ne tega patetičnega nagovora, podajanja sem pa tja, žogice insinuacij, vi ste to mislil, vi se to hvalite, mi delamo dobro… Pa, saj vemo, iz kod je ta denar, iz rekordne zadolženosti, saj ne pridelamo toliko denarja, da bi vse to lahko prikril. Kar jaz ne govorim zdaj, da je to skrajno narobe, vendar bodimo stvarni in ne na tak način nastopat, ko se pogovarjamo o teh temah patetično in krivdo reči, o, vi, vi, vi. Kdo vi? V zadnjih dvajsetih letih so imeli predsedniki vlad te koalicije 10 let oblast, iz opozicije pa 7 let. Dajte vzet malo matematiko, pa nehajte manipulirat s temi številkami, lepo vas prosim. Ker ta, to ne vodi, ni prav, je narobe, da na taki temi začnemo tako manipulirat in z neko patetiko skušat in Vlada dela dobro, mi delamo, mi dajemo, oni prej pa niso nič dajal. Ni res, enostavno ni res in dajmo bit tukaj dejansko bolj občutljivi, bolj človeški in lepo prosim, ostanimo na temi in ne širit na neke zadeve, ki ni bila tema(?).

Mi tega, kot sopredlagatelj, nismo predlagal. Mi smo za tem priporočilom, da dajmo to najti in hvala bogu, moram povedat in pozdravljam to, tudi ministrove besede, da se vse, da se bo ta denar našel in da se ne bo povišal in zdaj vidim tu, tukaj, tudi amandma, s strani koalicijskih strank, da se to uredi in to pozdravlja in dajmo reči, to naredimo, bodimo pametni in se ne, prosim, ne eni čez druge govorit in si kvarit sliko kot politiki, da smo sami, da samo kričimo in se spodbijamo in kažemo eden na drugega. Ni, to ni dobro. Dajmo bit bolj konstruktivni in držimo se teme.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Preden dam besedo vabljenim, naj samo povem, glede na to, da ste izrazili to željo in jo naslovili name, da naj govorimo o točki dnevnega reda. Jaz se z vami absolutno strinjam, mislim da je tako prav, bi bilo pa dobro, da se pogovorita še z drugim predlagateljem, kajti on je tisti, ki se pač je odločil, da bo zadevo še širše razpravljal. Drugače je pa dejstvo, da danes govorimo o točki dnevnega reda, ki ste jo sklicali v opozicijskih poslanskih skupinah in sicer glede dviga oskrbnin za starostnike v domovih za starejše občane, kar smo pa že ugotovili, gospod Starović in vidim, da ste veseli in zadovoljni, da je do tega prišlo, da je to rešeno. To bomo rešili, kot smo že danes tudi na tiskovni konferenci poveadli, v prehodnih določbah Zakona o dolgotrajni oskrbi. Torej, to pomeni, da se ne bodo, ta dvig oskrbnin zaradi dviga plač ne bo nikakor prizadel oskrbovancev, ampak bo teh 16 milijonov evrov šlo iz proračuna. Tako, da jaz se v celoti z vami strinjam in to je točka današnjega dnevnega reda.

Tako da, jaz sem vesela, da smo tukaj vendarle pristopili skupaj, saj mislim, da tudi prvi predlagatelj je bil vesel tega dejanja, kolikor sem razumela tudi z njegovega odgovora na novinarski konferenci, tako da, mene tudi osebno, moram reči, da je v politiki pomembno, da delamo korake in predvsem je pomembno, da ko vidimo, da neka stvar ni najboljša, da jo skupaj skušamo popraviti in to smo storili in to je danes tudi to bistvo.

Zdaj pa mislim, da je želela gospa Zabret postopkovno, v skladu z 69. členom imate na voljo za postopkovni predlog, vendar prosim, da govorite o uporabi Poslovnika. Izvolite.

Predsednica, hvala za besedo.

Z vsem spoštovanjem do vašega vodenja, ampak če želite razpravljati, se prosim prijavite na razpravo, če ne pa pač vodite odbor, ker zdaj ste razpravljala, niste vodila odbor, tako da bi prosila, da se tega držite, ker se to večkrat dogaja.