36. nujna seja

Odbor za pravosodje

21. 12. 2021

Transkript seje

mag. Branko Grims

Spoštovani, vsem prav lep pozdrav. Zdaj smo ravno sklepčni, tako da lahko začnemo.

Začenjam 59. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki bo potekala skupaj z Odborom za pravosodje. Vse torej prav lepo pozdravljam.

Obenem vas obveščam, da so opravičeni: gospod Robert Polnar, Tina Heferle, Rudi Medved in Jani Möderndorfer. Ravnokar pa sem bil po telefonu obveščen, da naj bi se opravičil tudi SD. Očitno nimajo interesa za sejo ali pa je v igri nekaj drugega. Ne bi sedaj o tem.

Ugotavljam pa, da so z nami gospod Zmago Jelinčič, ki nadomešča poslanca gospoda Dušana Šiška, gospa Monika Gregorčič, ki je tukaj s kvote SMC, gospod Franci Breznik nadomešča gospo Suzano Lep Šimenko, gospod Jure Ferjan nadomešča gospoda Janeza Moškriča.

Glede dnevnega reda ugotavljam, da ni bilo pripomb in je tak kot je bil poslan s sklicem.

Sedaj predajam besedo gospodu Blažu Pavlinu, ki bo vodil tole skupno sejo.

Blaž Pavlin

Hvala za besedo.

Članice in člane obeh odborov in vse ostale vabljene in prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 36. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Opravičil zaenkrat nimam. Imam pa dve nadomeščanji. In sicer Monika Gregorčič na današnji seji Odbora za pravosodje nadomešča Matejo Udovč iz Poslanske skupine SMC ter Elena Zavadlav Ušaj nadomešča Evo Irgl iz Poslanske skupine SDS.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red današnje seje. Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VARNOSTNO PREVERJANJE ZAPOSLENIH IN RAVNANJE S TAJNIMI PODATKI V PRAVOSODJU IN NA DRŽAVNIH TOŽILSTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in Poslanske skupine Stranke modernega centra z dne 1. 12. 2021 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: v imenu predlagatelja poslanka Anja Bah Žibert, minister za pravosodje Marjan Dikaučič, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, direktor Uprave kriminalistične policije Vojko Urbas, generalni državni tožilec Drago Šketa, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani dr. Katarina Bergant, ki se je opravičila, vodja specializiranega Državnega tožilstva Darja Šlibar, ki se je ravno tako opravičila, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damjan Florjančič, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov Igor Eršte ter direktor slovenske obveščevalno varnostne agencije Janez Tušek, ki se je prav tako opravičil.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje dajem besedo predstavnici predlagatelja Anji Bah Žibert. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Prav lep pozdrav vsem skupaj.

Nekako datumsko se morda zdi, da je zadeva nekoliko odmaknjena. Govorimo o škandalu, ki je odjeknil v javnost 9. 11. 2021. Povedati moram, da seveda smo poskušali sejo sklicati prej, vendar pa so termini Državnega zbora in številne obveznosti, ki jih imamo, takšne, da nam seje prej ni uspelo izpeljati in smo seveda pristali na to, da je po poslovniškem roku.

Gre za, spoštovani, velik škandal. In drugo kar moram reči škandal je do tistih, ki so najbolj odgovorni v tej državi za delovanje tožilstva, tudi sodišča, danes ni z nami in da jih te zadeve očitno ne zanimajo. Enako moram reči, da me čudi, da celotnih poslanskih skupin SD in LMŠ sploh ni, čeprav bomo govorili o zadevi, ki je tako problematična za državo Slovenijo kot tudi širše.

Dovolite, da povem nekaj iztočnic, potem pa verjamem, da bomo dobili tudi nekatere druge odgovore.

Ne želim, da danes govorimo o odprti zadevi in podrobno o samem poteku te akcije, kajti verjamem, da gre pač za podatke, ki se o njih v javnosti danes ne moremo pogovarjati, lahko pa se pogovarjamo o tistem, kar je v javnosti znano in kar generalno pomeni, da je nekaj narobe oziroma da bo treba verjetno sistem prevetriti ali pa neke zadeve zorganizirati drugače. Ravno zato sem si želela, da bi bili tisti najvidnejši, najbolj odgovorni predstavniki z nami, kajti le-ti lahko zadeve obrnejo in pa stvari izboljšajo.

Predsednik Srbije je izjavil: »Nikjer na svetu se ne boste skrili pred odgovornostjo za svoje (nerazumljivo) zločine.« To je izrekel predsednik Srbije pripadnikom takoimenovanega Kavaškega klana. Nikjer na svetu se ne boste skrili. Kaj pa se je zgodilo v Sloveniji? V Sloveniji pa smo bili, kot sem že povedala, v začetku novembra seznanjeni z tem, da je prišlo do izdaje tajnih podatkov s strani uslužbenke specializiranega državnega tožilstva.

Ta zadeva je nekako nekaj dni morda bila malo prisotna v medijih, potem pa se je na to kar malo pozabilo in morda je celo prav, da imamo danes to sejo tudi zato, da vidimo kaj se je v samem sistemu izboljšalo, da do tovrstnih zadev ne bi prihajalo.

Gre za to, da je uslužbenka dostopala do občutljivih tajnih podatkov in da je skupaj z informacijami o odredbah in hišnih preiskavah obveščala omenjene predstavnike klana. Ne bomo seveda o imenih. Gre za klan kot celoto in pač vsi lahko razumete o kom govorimo. Ne bomo o imenih, čeprav ta imena so javnosti znana. O njih se je že pisalo. Pa vendar nam gre v tem trenutku predvsem zato kaj se je na specializiranem državnem tožilstvu dogajalo, da je lahko neka uslužbenka brez kakršnihkoli večjih težav izdajala pomembne podatke in informacije, ki zagotovo na celotno zadevo Kavaškega klana lahko negativno vpliva. In nenazadnje je tudi vplivalo, kar se že ve.

Kar je največji problem pri tej zadevi, je zagotovo področje varnostnega preverjanja zaposlenih na vseh državnih tožilstvih, kajti gre za nek skupni pomen, da vendarle ne prihaja do odtekanja informacij.

Generalni državni tožilec bi po našem mnenju moral takoj zatem tudi sklicati nek ožji kolegij, ki ga ima, vodij državnih tožilcev, kjer bi zadevo obravnavali in seveda potegnili tudi nekatere nujne ukrepe. Po mojih informacijah in vedenjih, lahko da jih nimam, do takšnega kolegija ni prišlo, da bi se dejansko pogovorili o tej zadevi in kaj se da storiti. Še več. Zakonodaja govori o tem, da naj bi se vsi, ki se ukvarjajo s tajnimi podatki nekako na dve leti opravili preverbo. Se pravi, da kar se tiče njihovega dela z varovanimi podatki, da pač na dve leti nekako se to tudi preveri z obliko izobraževanja. Po mojih informacijah, ki smo jih tudi zapisali v gradivo, pa omenjena gospa tri leta ni imela te preverbe. Se pravi, da gre za kršitev delovnega prava lahko rečemo ali kakorkoli že. Gre za hudo kršitev tudi zato, ker gre za vendarle sodelavko ali pa zaposleno, ki se je ukvarjala z res visoko stopnjo tajnih podatkov.

Nekateri v tej državi so najprej, ko se ni vedelo od kod odtekajo informacije, hotelo se je naprtiti tudi policiji, kriminalistični policiji, NPU-ju itd., se je o tem celo pisalo. Tukaj imam izpis iz medija, kjer je oseba, predstavnik KNOVS-a, informiral medije, to se večkrat dogaja, to verjetno veste, čeprav do tega naj ne bi prihajalo, pa vendar prihaja, ko je oseba KNOVS-a že nekako pripravljala na to, da pa zadeve verjetno prihajajo iz vrst policije oziroma kriminalistične policije oziroma NPU-ja. Nekako so že nakazovali, da tukaj je oseba, ki je pač informirala omenjeni klan in jim dajala potrebne informacije. Potem ko se je videlo, da nič od tega ni res in da je zadeva odjeknila na samem specializiranem tožilstvu, pa je vse skupaj kar nekako utihnilo, kot da je nepomembno. Ampak, spoštovani, to je pomembno. Ne samo zaradi te zgodbe, ki sem jo povedala, ki je kruta. Moramo vedeti, da tukaj ne gre samo za neko kriminalno združbo, ampak da gre za hudo obliko terorja, kriminala in zločina. Menda mi ni treba povedati, pa če javnost ne ve, v samem imenu za kakšno druščino gre v tem Kavaškem klanu. Gre za tiste, ki so bojda iz ljudi delali hrano. Pekli čevapčiče, spoštovani. In pri nas se kratko malo lahko zgodi, da lahko operira s podatki in jih lepo lansira naprej tej isti združbi, da ta na eni strani lahko deluje naprej, se obrani, se skrije in grozi potem vsem ostalim, ki bi kakorkoli upali karkoli povedati.

In to je škandal, ki se je pri nas zgodil. In mene boli, ko nastopi nek škandal in je ta povezan, ne vem, z tožilstvom, včasih sodišči, da mogoče nekaj malega rečemo zgodi pa se nič. Ampak to so hude stvari. In ker se ne zgodi nič, se potem take stvari lahko ponavljajo, ker nikomur se ne bo zgodilo nič.

Rada bi vas spomnila na en primer iz leta 2009. To je tudi zapisano v gradivu. Bil je znan tudi primer kurirja, ki je iz koristoljublja, spoštovani, izgubil devet sodnih spisov prekrškovnega sodišča v Ljubljani, za kar je bil pozneje tudi obsojen. Podrobnejši opis seveda lahko najdete v medijih. Ampak, poglejte, kurir je dobesedno krdel in uničeval sodne spise. V redu, lahko je bil on kaznovan, ampak ali se je kaj izboljšalo potem, se danes kaj takega ne more več zgoditi. Nič ne vem o tem, da bi se tudi na tem področju karkoli izboljšalo.

Rekli boste, da ta zadeva nima neposredne povezave. Res je nima. Ampak ima pa povezavo s tem, da ko govorim, da je potrebno odreagirati, da je vendarle prav, da tisti, ki so najbolj odgovorni, v tem primeru na specializiranem tožilstvu kot tudi v tožilstvu kot takem, da bi odreagirali. Pričakovala bi, da bi imeli že najmanj v javnosti sklepe kaj vse je tožilstvo naredilo, da se v prihodnje to ne bo zgodilo in kdo je tisti, ki je prevzel odgovornost, da omenjena gospa ni v roku opravila izobraževanja, ki bi ga morala. In če bi morda kakšno zadevo pred letom dni ugotovili, takrat ko bi morala to narediti, kajti že po treh letih ni imela, bi morda do tega hudega dogodka ne prišlo.

Da vas samo spomnim kako kruti znamo biti v sistemu. Se spomnite ko se je zvedelo, da so na sodiščih založili 945 oporok. Tega se verjetno zagotovo vsi spomnite. Te zadeve še danes niso do konca rešene. Resno me zanima kdo je prevzel odgovornost. Vam povem. Nihče. Iz medijev sem našla podatek, mislim da kakšno leto nazaj, da je bil vsega skupaj vložen en disciplinski postopek, pa še ta sodnica je bila potem oproščena. Predsedniki sodišč pa naj se za disciplinske ukrepe niso odločali, saj zaradi zastaranja disciplinskega pregona ali pa zato, ker ljudje naj ne bi bili več tukaj zaposleni, to ne bi bilo mogoče. Lepo vas prosim, no. Ali to pomeni, da danes jaz grem na banko, delam na banki, ukradem milijon evrov, grem jutri v drugo banko in me ne boste preganjali zato, ker nisem več zaposlena v tej banki. To tako zveni za ljudi. Potem se pa tolažijo s tem, ah saj ni bilo toliko pritožb. Mislim, da nas je vse skupaj stalo okoli milijon evrov. Dajte ta milijon kam drugam, spoštovani. Ne govoriti, da to ni bilo tako hudo. Ampak tako so interpretirali v javnosti. Ampak veste s temi najdbami in oporokami so se dogajale hude stvari. Ljudje so za vedno izgubili premoženje. Tudi zato, ker imamo zakon, da nekdo, ne vem, 20 let poseduje neko premoženje, se potem smatra, da je njegovo tudi če nastanejo nove okoliščine. Tudi to se je ljudem dogajalo. In ne moremo reči kar tako, saj to pa ni tak problem. Okrog milijona nas vse skupaj stane. Huda krivica se je dogajala.

In tudi tukaj, spoštovani, so ljudje zgroženi. Gre za mafijo in pri nas lahko pač nekdo tako kar neko obdobje nosi ven informacije in tem ljudem pomaga. Saj smo Slovenija ena resna država. Ampak v takih primerih nas pa ravno tožilstvo uvršča med banana republike.

Mi smo predlagali tudi nekaj konkretnih sklepov, ki ste jih tudi v neki obliki dobili danes na klop v pisni obliki. Ker so bili nekoliko posodobljeni, redakcijsko, tudi s pomočjo strokovne službe, ki se ji v tem trenutku tudi zahvaljujem, ker smo bili opozorjeni na neke pomanjkljivosti. To smo odpravili.

Tu so štirje sklepi. O sklepih, ki mogoče nekoliko kasneje, ko bi slišala seveda naše vabljene in vse ostale člane.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za pravosodje? Želi. Besedo ima državni sekretar gospod Zlatko Rataj. Izvolite.

Zlatko Rataj

Hvala za besedo. Spoštovana oba predsedujoča, članice in člani obeh odborov, spoštovani vsi prisotni!

Uvodoma naj povem, da je področje varstva tajnih podatkov urejeno v več zakonih. Tajnost podatkov se v skladu z Zakonom o tajnih podatkih določa podatkom, ki so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem nepoklicane osebe nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. V skladu z Zakonom o državnem tožilstvu mora državni tožilec ohraniti kot tajnost tisto, kar je v okviru opravljanja službe izvedel o strankah ter njihovih pravnih in dejanskih razmerjih in varovati tajnost ali zaupnost vseh osebnih ali drugih podatkov do katerih javnost nima dostopa. Od obveze varovanja tajnosti se sme odstopiti samo v okviru izvrševanja svoje pristojnosti v okviru temeljne funkcije vlaganja in zastopanja kazenske obtožbe v skladu z zakoni, ki urejajo sodne in druge postopke. Izdajanje uradne ali druge tajnosti predstavlja hujšo disciplinsko kršitev. Obveznost ohraniti kot tajnost tisto, kar je v okviru opravljanja službe zvedel o strankah ter njihovih pravnih in dejanskih razmerjih in varovati tajnost ali zaupnost vseh osebnih ali drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa. Velja tudi strokovne sodelavce in druge javne uslužbence državnih tožilstev. Ta obveznost velja tudi po prenehanju službenega ali delovnega razmerja.

Podobno je tudi z Zakonom o sodniški službi določeno, da je sodnik dolžan ohraniti zase vse, kar je v okviru opravljene službe zvedel o strankah in njihovih pravnih in dejanskih razmerjih ter varovati tajnost vseh podatkov do katerih javnost nima dostopa. Izdajanje uradne ali druge tajnosti pomeni tudi težjo disciplinsko kršitev.

Tajne podatke je treba varovati pri siceršnjem poslovanju državnih tožilstev in sodišč kot tudi v sodnih postopkih, kjer je interes države po ohranitvi tajnosti trči ob interes strank do seznanitve s tovrstnimi podatki zaradi opolnomočenega sodelovanja v teh postopkih.

Ključno je, da ne pride do odtekanja tovrstnih podatkov nepooblaščenim osebam, saj to lahko poleg škodljivih posledic za varnost države odločilno vpliva tudi na sam potek sodnega postopka. Zato Ministrstvo za pravosodje podpira vsa prizadevanja za ustrezno varovanje tajnih podatkov na državnih tožilstvih in sodiščih.

Hvala za pozornost.

Blaž Pavlin

Hvala tudi vam. Izvolite.

mag. Branko Grims

Samo seznanil bi vas, da mag. Dejan Kaloh od tega trenutka naprej mene nadomešča. Pa povabil bom gospoda mag. Dušana Verbiča, da me tukaj pri vodenju seje nadomesti.

Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala lepa.

Trenutno ne vidim predstavnika Ministrstva za notranje zadeve. Dal bi besedo predstavniku Uprave kriminalistične službe, če želi. Želi. Besedo ima direktor Vojko Urbas. Izvolite.

Vojko Urbas

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovani, kriminalistična policija se zaveda, da kriminalne združbe uporabljajo kar precej ali pa zelo sofisicirane? metode, inovativne za izvajanje svojih kriminalnih pristopov. Med njimi sodi tudi novačenje notranjih virov iz različnih institucij. Vemo, da nihče ni imun. V preteklosti smo tudi v lastnih vrstah našli kakšnega krta, ki smo ga tudi ustrezno sprocesirali in potegnili ustrezne konsekvence.

Drugače pa je v letu 2021 kriminalistična policija zaključila dva primera kriminalističnih preiskav na območju Republike Slovenije, kjer smo potrdili sum odtekanja informacij kriminalnim krogom in storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov. Prvi tak primer je bil v začetku leta. Začeli smo preiskovati in zaključili v aprilu, ker ko smo vzeli prostost uslužbencu sodišča v Celju, ki je tudi bil zapisnikar in je imel direkten dostop, ne samo dostop, ampak je praktično pisal odredbe za hišne preiskave, odredbe za izvajanje preiskovalnih ukrepov in podobno in jih prodajal kriminalnim združbam. Grozljivka pri tem je, da je bil že enkrat odpuščen od svojega prejšnjega delodajalca, zato ker se je pač izkazal kot nepošten sodelavec.

Potem pa smo v nadaljevanju leta tudi na podlagi tega, ker smo sumili, da je nekaj narobe pri kriminalističnih preiskavah takoimenovanega Kavaškega klana začeli preiskavo, kjer smo potem pa v novembru odvzeli prostost uslužbenki SDT-ja, ki je ravno tako imela dostope praktično do odredb, pobud za hišne preiskave za izvajanje prekritih preiskovalnih ukrepov itd.

S takimi podatki, z razkrivanjem uvedb in ugotovitev kriminalističnih preiskav se lahko ogrozi ne samo njihov potek in uspešnost nadaljnjih postopkov, ampak tudi varnost uradnih oseb, ki te postopke izvajajo. Varnost prič, varnost zaščitenih prič, skesancev, ki so potem v nadaljevanju lahko podvrženi različnim pritiskom, ki pač manipulacijam ali pa neposrednim grožnjam, ki bi lahko potem tudi ogrozile uspešno izvedbo postopkov.

Mi smo na podlagi teh ugotovitev napisali eno problemsko poročilo, ki smo ga poslali tudi na Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Ministrstvu za notranje zadeve in sklicali en sestanek, ki smo se ga 1. 12. udeležili predsednik Vrhovnega sodišča gospod mag. Damjan Florjančič z ekipo in generalni državni tožilec Drago Šketa tudi z ekipo, Ministrstvo za notranje zadeve DPVN? vodja sektorja za tajne podatke s policije dr. Anton Ulaj?, tudi jaz s svojo ekipo in za dalj časa se nam je pridružil tudi minister za notranje zadeve.

Pri tem je pomembno, da smo uspeli nekatere sklepe, med katerimi so tudi, da se bomo zavezali k predlogom sprememb zakonodaje, ki bi tudi policiji dala večjo vlogo na tem področju.

Vedeti moramo namreč, da policija pri varnostnem preverjanju nima nobene vloge. Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov namreč izdaja Ministrstvo za notranje zadeve brez sodelovanja Policije. Policija pa izvaja varnostne preverke za svoje zaposlene, ob zaposlitvah, premestitvah in tudi, recimo, v primeru potrebe ob vmesnih preverjanjih pa za zunanje izvajalce, ki se srečujejo s tajnimi podatki v Policiji in Policija s tem drugače ne bi mogla zaščititi svojih podatkov. Varnostnih preverk za Policija za druge državne organe ne izvaja. In tudi nimamo neposrednega podatka kdo od zunanjih ali pa zaposlenih v zunanjih drugih institucijah državne uprave ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. S tega tudi ne moremo opozarjati delodajalca, da bi mogoče pri svojem delu odkrili kakršenkoli zadržek ali pa kakšno informacijo, ki bi lahko vodila k varnostnem zadržku in bi na podlagi tega opozorili zaposlovalca oziroma delodajalca te osebe.

To je bil sklep tega sestanka, da bomo poskušali s spremembo zakonodaje, da bi Policiji dali večjo vlogo na tem področju.

Toliko. Hvala lepa.

Blaž Pavlin

Hvala tudi vam.

Morda želi besedo še predstavnik Ministrstva za notranje zadeve. Želi. Besedo ima generalni direktor Vlado Bradač. Izvolite.