Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Začenjam 69. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili gospa Andreja Zabret. Za enkrat pa nimam nadomestnih članov, ki bi tukaj bili s pooblastili.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. 1. in edina točka – Izračun minimalnih življenjskih stroškov in določitev zneska minimalne plače za leto 2022. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predloga za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – IZRAČUN MINIMALNIH ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV IN DOLOČITEV ZNESKA MINIMALNE PLAČE ZA LETO 2022.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Gre za zahtevo Poslanske skupine Socialnih demokratov, potem imate tukaj tudi prošnjo za preložitev 60. nujne seje odbora. Stališče delodajalskih organizacij z dne 17. januar 2022. Na sejo smo vabili predlagatelje zahteve Poslansko skupino Socialnih demokratov, Ministrstvo za delo, Zvezo Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacijo Sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacijo Sindikatov 90 Slovenije, Konfederacijo novih sindikatov Slovenije, Sindikat Neodvisnosti, Slovensko Zvezo sindikatov Alternativa, Zvezo Delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost, Konfederacijo Sindikatov javnega sektorja, Združenje Delodajalcev Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno podjetniško zbornico Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Trgovinsko zbornico Slovenije. Naj povem, da so se nam zadnjih pet torej od Združenja delodajalcev do Trgovinske zbornice Slovenije opravičili za današnjo sejo.

Začenjam torej z obravnavo navedene točke. Najprej dajem besedo predlagatelju te točke dnevnega reda gospodu Soniboju Knežaku.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, predsednica.

Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Naj uvodoma preden preidem na točko na vsebino današnjega dnevnega reda dva, tri stavke. Predsednica najprej hvala za razumevanje, da ste pred tremi meseci ugodila oziroma prestavila takrat predlagano sejo, ker razpravo ob 8., 9. uri zvečer, ko bi pričeli sejo se mi zdi seveda ni primerna za tako pomembno vsebino kot je razgovor o minimalnih življenjskih stroških. Drugo pa moram reči, da sem razočaran, da niste našla v treh mesecih datuma, ki bi bil sprejetjem odločitve resornega ministrstva ministra o zneski minimalne plače za leto 22. Ne bom ugibal o razlogih sem pa kot sem uvodoma rekel, da bomo korekten razočaran predvsem, ker se mi zdi, da se zadeve ponavljajo najsibo okoli terminov in vsega tega, kar sklicujemo opozicijski poslanci tako, da toliko uvodoma proceduralno bolj kot ne.

Sedaj pa na temo izračun minimalnih življenjskih stroškov in določitev zneska minimalne plače za leto 2022. Uvodoma kratek vpogled v zgodovino. Socialni demokrati smo v Sloveniji uveljavili in določitev minimalne plače že davnega reda 1994, ko je bil sprejet na pobudo takratnega poslanca še Združene liste našega poslanskega kolega Miloša Pavlice. Kar se tiče Socialnih demokratov si vsa leta prizadevamo, da bi minimalna plača zagotavljala eden res minimum nekih prihodkov, ki bi zagotavljali dokaj bi rekel normalno življenje. Sedaj v času teh predhodnih vlad od leta 2011 smo Socialni demokrati tudi poskrbeli, da je v tem obdobju šlo za največji dvig minimalne plače v zgodovini oziroma od vse, kar je uveljavljen ta institut tudi pri nas. Tudi v bodoče se bomo zavzemali za povečevanje minimalne plače dokler ne bomo nenazadnje tudi ta termin opustili in se začeli pogovarjati o dostojni plači za dostojno življenje. V lanskem letu v letu 2021 je začela veljati nova formula za določitev zneska minimalne plače, ki je povezano z višino minimalnih življenjskih stroškov, kar naj bi zagotavljali, da bi se vzpostavljala pravična in pa pošteno razmerje nekako med dohodki zaposlenih in pa višino košarice minimalnih življenjskih stroškov. Se mi zdi več kot dober pa pošten namen, ki sledi temu, da bi preprečili revščino med zaposlenimi, da bi delavcem zagotovili dohodek kot sem že omenil, ki bi omogočil neko kritje osnovnih in pa tudi nekaterih nepredvidljivih življenjskih stroškov. Sedaj znesek minimalne plače se ob upoštevanju rasti teh cen življenjskih potrebščin gibanja plač in tudi gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti določi v razponu od 120 do 140 % minimalnih življenjskih stroškov. Taka usmeritev v bistvu ima neko jasno podlago v enem prepričanju, da tudi glede naših pogledov v razvoju gospodarstva. Mi si moramo vsi skupaj odgovoriti ali želimo v Sloveniji razvijati gospodarstvo oziroma podpirati poslovne modele, katerih konkurenčnost temelji na izkoriščanju in slabo plačanih delavcih. Mi želimo, da bi se pri nas v bistvu razvijala podjetja, ki bodo temeljila na poslovnih modelih, ki dosegajo visoko dodano vrednost, da bodo nenazadnje tudi omogočila izplačila nekih dostojnih prejemkov, ki ga zaposleni vložijo v svoj trud, znanje in pa tudi odrekanje pri svojem delu.

Sedaj neki modus operandi vsaj, kar se tiče delodajalskih organizacij, ki so se danes v celoti opravičili, ki jih tudi razume, ker morajo biti več kot zadovoljni glede na ministrovo odločitev, ki v bistvu ni naredil nič. Potrdil je minimum od minimuma, da jih danes ni je pa pri njih tako vsa leta in modus operandi je ta, da se pri vsakem dvigom te minimalne plače grozijo z nekim novim zapiranjem delovnim mest, odpuščanjem tako, da jaz sem več verjel oziroma sem bil trdno prepričan, da bo ta model, za katerega smo se dogovorili le dal toliko možnosti, da se bomo dejansko na podlagi nekih realnih podatkov lahko odločali o prejemkih tistih, ki s svojim delom prejemajo najnižje dohodke v tej državi in minister za delo, družino in socialo bi moral biti prvi garant prvi katerega ta skupina, v kateri bi morala biti ta skupina zaposlenih neko upanje v neko pravično odločitev, kar se nenazadnje zrcali skozi njegov predlog o določitvi oziroma sklepu za minimalno plačo.

Vlado večkrat poslušamo celo Slovenijo ste prilepili s plakati kako ste dobri, da smo najboljši skratka oh in sploh. Rekordno nizka brezposelnost super samo na žalost je minister to pozabil, ko se je odločil o določitvi oziroma o Sklepu za minimalno plačo za letošnje leto. Visoki dobički na drugi strani nizka brezposelnost, na drugi strani / nerazumljivo/ življenjskih stroškov. Od energije, da ne omenim od oktobra, ko smo Socialni demokrati opozorili na enormne zneske dvige zneskov, ki so vezani na energetiko se pravi plačilo položnic ob začetku kurilne sezone do danes niste storili nič na tem področju. Dvig življenjskih stroškov bom še kasneje kakšne podatke navedel so tudi v bistvu enormni sploh v zadnjem času. Nenazadnje tudi za letošnje leto je napovedana mislim, da 6,5 % rast BDP, ki pa temu predlaga narast plač niti približno ne sledi, spoštovane kolegice in kolegi, niti približno ne sledi temu. Če potegnem neko črto. Gospodarstvo torej okreva, napreduje, žal pa ne kaže nobene pripravljenosti, da bi sadove tega okrevanja v neki polni meri delila tudi s svojimi zaposlenimi to mislim, da bom več kot zgovorno kasneje tudi s podatki utemeljil. Sedaj debata, ki se razvija ne vem o tem, da je slovenska povprečna plača ni med slovensko povprečno plačo ni visoka razlika med njo in pa minimalno ter povprečno plačo. Res je ta razlika je majhna. Tudi vsak dvig minimalne plače to razliko še zmanjšuje in jaz verjamem in verjemite mi jaz sem delal kar večino svoje poklicne kariere nekaj časa pri sindikatih pa kar 16 let na kadrovskem področju na sistemu motiviranja to ni nobeden motivacijskih faktor, da ob dobrih rezultatih, da v vsem tem, kar ste navajali zaposleni ne participirajo pri tem nič. Tudi podatek, da je kar 65 % ljudi zaposlenih v Sloveniji prejema mesečno plačo, ki je nižja od povprečne plače mislim, da ni potrebna nekega posebnega komentarja. Na sploh pa vsaj, kar se tiče Socialnih demokratov želimo oziroma zagovarjamo stališče, da moramo rast plač doseči z dogovorom v okviru socialnega partnerstva to se pravi Ekonomsko socialni svet je bil v tej državi nenazadnje ustanovljen tudi to, da se bodo o vseh teh elementih, kar se tiče izplačila dogovarjali za to kompetentni. Jaz sem računal, da ne bo treba nekega večjega posega država na žalost imamo kar velike težave pri tem dogovarjanju in kot kaže bo še kar nekaj časa potrebno zakonsko urejati to materijo.

Torej višina minimalne plače, ki je bila določena 6. januarja temelji na košarici minimalnih življenjskih stroškov, katerih izračun je bil narejen tisto, kar mi skoz opozarjamo, da ni pravično, ni pošteno, ki je bil narejen davnega leta 2017 in temelji na podatkih in ocena življenjskih stroškov v letu 2016. Naše mnenje je, da bi moral biti dvig minimalne plače bistveno višji kot je 4,9 kolikor je določil minister. Iz tega razloga ministra za delo torej tudi zakasnjuje s predlogom sklepa. Pozivamo, da prvič razveljavi akt o znesku minimalne plače za leto 2022 in pa da se v skladu z Zakonom o minimalni plači uporabi določilo, ki mu omogoča, da socialnim partnerjem minimalno plačo kolikor je bilo dogovorjeno. Ob vseh teh uspehih, s katerimi se radi pohvaliti, da jo določi v višini 140 % minimalnih stroškov z vezavo seveda na davčne prepise, ki omogočajo določitev bruto zneska te predlagane minimalne plače.

Sedaj pa na tisto, kar sem rekel nekaj številk, ki jim boste težko oporekali in sicer od zadnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov se stroški konstantno zvišujejo, zato tisto, kar mi opozarjamo, zaradi tega ni pravičen preprosto ni pošten. Me boste težko prepričali, da nimate nobenega argumenta, da so za to relevantni podatki iz izračuna leta 2017 na podlagi stroškov iz leta 2016. Ne predstavlja to nekega korektnega in kot sem poštenega dodatka za določitev minimalne plače za leto 2022, ki bi nekako morala biti vsaj za 20 % višja od košarice minimalnih življenjskih stroškov to sem rekel, da zato tudi predlagamo, da se določi v višini 140 % minimalnih življenjskih stroškov minimalne plače.

Sedaj, če grem k podatkom trenutna višina minimalnih življenjskih stroškov znaša 613 evrov. Sedaj, če bi upoštevali inflacijo samo med letom 2017 do 2021 bi danes življenjski stroški znašali približno tam 660 pa še kakšen evrov več. Sedaj ta Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki sem ga že parkrat omenil, ki je podlaga za določitev teh minimalnih življenjskih stroškov v drugem odstavku 8. člena določa, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – prosim, da me poslušate – najmanj vsake 6 let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov, kar pa ne prepoveduje na podlagi tistega, kar se dejansko dogaja v družbi na podlagi rasti življenjskih stroškov, da bi se višina minimalnih življenjskih stroškov izračunala tudi vsako leto. Trdim, da bi to moral odgovorni minister, minister, ki ga skrbi za teh par 10 tisoč zaposlenih, ki prejemamo minimalno plačo, da bi bil to odgovoren minister tudi sam brez kakršnegakoli nagovarjanja kogarkoli moral sam upoštevati.

Ravno tisti dan to se pravi mislim, da 6., 7. januarja, ko je minister za delo objavil znesek minimalne plače za leto 22 je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o podražitvah hrane in pa energentov v lanskem letu. Par podatkov. Kruh in izdelki žita so se podražili za 6,3 %, mleko 7,1 %, sadje kar 12, 13,2 %, zelenjava skoraj 7 %, krompir za 25 %, obutve in oblačila za 6 %, da se sploh podatkov, kar se tiče cen energentov in pa teh storitev, ki so vezani na energente se pravi, ki jih ljudje uporabljajo seveda, kar smo sredi kurilne sezone stroški ogrevanja so narasli ne iz tako kot smo mi ocenjevali nekje okoli 40 do 50 % so nas presenetili. Pogovarjamo se o podražitvah ogrevanja za 100 ali pa še več procentov minister pa določi oziroma ne določi, drži minimum od minimuma se pravi predlaga najnižje se pravi 120 % tega. Ne zdi se mi preprosto ne pošteno, neodgovorno ne bi pa to pričakoval od ministra, ki ima med drugim v nazivu tudi delo, družino in socialne zadeve, ker s tem rešujemo v bistvu ljudje s socialnega dna tisti, ki težko preživljajo v tej družbi in kot sem rekel brez kakršnegakoli prigovarjajo bi minister moral skrbeti predvsem za te najšibkejše.

Sedaj glede na povedano jaz mislim, da sem dejstvo nekako povzel. Mislim, da tudi ni bilo neke demagogije v tej moji predstavitvi argumentov, da so v ozadju vsega tega, kar sem izvlekel in trdim sem poudaril in predstavil tudi v obliki številk bi pa pred tem mojim uvodnim delom glede na to kot sem rekel, da smo zahtevali ta sklic seja odbora že oktobra lanskega leta, ker sem pa le pričakoval, da bo pred objavo ministra v novem sklepu z višino minimalne plače pa le bil sklican tudi ta odbor seveda glede na to, da to ni bilo predlagamo nekatere popravke sklepov in sicer. Predlagamo, da se prvi predlog sklepa umakne, ker v bistvu pa se minister se je že odločil kakor se je pač odločil naše mnenje sem danes predstavil. Drugi predlog sklepa smo pa nekoliko korigirali, posodobili. Saj smo upoštevali v bistvu to, da je že bil sprejet sklep kot sem rekel oziroma akt znesek o minimalni plači za leto 22, ki je določil v višini tisoč 74 evrov, zato predlagamo pa naslednji sklep, ga bom tudi prebral: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pozivam ministra pristojnega za delo, da razveljavi objavljeni akt znesek minimalne plače Uradni list Republike Slovenije številka 5/22 in v skladu z Zakonom o minimalni plači socialnim partnerjem predlaga določitev minimalne plače za leto 2022 v višini 140 % minimalnih življenjskih stroškov z navezavo na davčne predpise, ki omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače.«. Tretji predlog pa ostaja v bistvu sedaj drugi ostaja enak kot se je predlagal zahtevi za sklic nujne seje odbora pa ga bom tudi prebral: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku 30 dni pripravi in v Državni zbor posreduje spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki bo določa, da se ugotavljanje nove višine minimalnih življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji na podlagi dosedanje metodologije izvede vsako leto najkasneje do meseca novembra tekočega leta ter, da se opravi pogoj, da mora za določitev nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka novo izračunana višina kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov za 15 % presegati zadnjo veljavno višino kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.«. Predlog teh omenjenih sklepov bo, če želi kolega vam predstavil, da jih tudi dobite v fizični obliki tako, da bi ta svoj uvodni del zaključil.

Še enkrat ni korektno vse, kar trdimo notri so zadaj številke. Tisto, kar je vsaj, kar se zame tiče skupina ljudi, ki si s svojim delom najtežje preživlja v tej državi to skupino ljudi smo pustili na cedilu.

Za enkrat toliko. Predsednica, hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Preden dam besedo naprej državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mi vendarle dovolite, ker ste dvakrat povedali kaj se je dogajalo s to sejo, da vendarle, če ne drugega vsaj za magnetogram, zato da bo tako kot pritiče dejstvom pač zadeva pojasnjena. Res je vi ste mene prosili za preložitev 60. nujne seje odbora, zaradi tega smo tudi preložili to vašo prošnjo k ostalim dokumentom, ampak dogovorjeno je bilo tudi, da boste sami kot predlagatelji povedali kdaj naj nadaljujemo s sejo. Veste tudi, da je vmes bil odbor izjemno obremenjen. Veste, da gre za odbor, ki ima res po pet sej na teden. Vmes so bili tudi prazniki, ampak ne glede na to pa sem takoj, ko ste izrazili željo za sklic te seje to sejo tudi sklicala. Prejšnji teden konec tedna je prišla do mene izražena želja, da to sejo skličemo in danes je torek in seja je bila nemudoma sklicana takoj, ko smo dobili prvi možni termin. Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju. Želite postopkovno ali kot predlagatelj? Na postopek želite.

Izvolite.

Na vašo obrazložitev želim kratko.

Spoštovana predsednica jaz ne bom zapel sedaj na tej temi sedaj kar je je. Dejstvo pa je lepo vas prosim ne govorite mi, da smo bili dogovorjeni, da bomo mi določili termin. Nikoli doslej pri nobenem odboru ni bilo rečeno, da predlagatelj določi termin. Za to skrbite vi kot predsednica odbora, ki pravite, da imate težave to vam verjamem tudi dejstvo je, da je bilo kar nekaj sej kot ste omenili, ampak vi ste pa mislim, da vsi ostali predsedniki odborov se držijo oni odrejajo glede na urnike pa zasedenost kdaj v kakšen termin.

Samo toliko v dopolnitev.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Jaz mislim, da vi mene niste razumel. Seveda predsednik odbora vedno skliče seje tudi tiste na zahtevo poslancev, ampak še enkrat bom pojasnila mi smo imeli dogovor, da bomo v dogovoru s predlagateljem določili kdaj se bo seja nadaljevala. To je bil dogovor. Dogovor tudi z vodjo vaše poslanke skupine, ko sem jaz govorila z njim takrat, ko ste prošnjo dali za preložitev 60. nujne seje odbora. Lahko potrdi tudi vaš strokovni sodelavec, ki sedi v ozadju takoj, ko je prišla ta prošnja do mene to pa mislim, da smo lahko tako korektni je zadeva bila tudi realizirana, ampak danes smo vendarle tukaj zato vsaj upam saj ste zato najbrž vložili tudi sejo, da vsebinsko razpravljate o tem, kar ste predložili kot točko dnevnega reda. Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo gospodu Uršiču.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Po tem nekoliko daljšem uvodu se mi zdi najprej pomembno izpostaviti, da minister je pri usklajevanju pri dvigu minimalne plače sledil veljavni zakonodaji, je spoštoval socialni dialog, se je posvetoval s socialnimi partnerji in tretje je iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse partnerje in potrebe ljudi, če kadarkoli naše ministrstvo je tisto, ki sliši in razume potrebe ljudi v stiski. Mislim, da smo mi, da je ta Vlada pa tudi vi kot parlament ste velikokrat pokazali, da razumete stiske ljudi tudi za usklajevanje pokojninske zakonodaje, s popravki predpisov s področja invalidskega varstva in še kaj bi lahko naštel.

Pa pojdimo / nerazumljivo/. Področje minimalne plače iz delovnopravnega vidika v Sloveniji urejata Zakon o minimalni plači in Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o minimalni plači se na državni ravni določa zgolj višina minimalne plače, ki jo morajo spoštovati vsi delodajalci pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. Z vidika določanja zneska minimalne plače je zadnja sprememba Zakon o minimalni plači uvedla tudi to, kar ste izpostavili navezavo na Zakon o socialno varstvenih prejemkih saj višina minimalnih življenjskih stroškov predstavlja osnovo za določitev višine zneska minimalne plače in predlog tega predpisa je leta 2018 predlagala Stranka Levica in Stranka Socialnih demokratov oziroma s podporo takratne koalicije in je bila potrjena v Državnem zboru in ministrstvo jo spoštuje. Minimalna plača se na podlagi formule določi v razponu med 120 in 140 % minimalnih življenjskih stroškov z ustrezno navezavo na davčne prepise, ki nato omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače. Tukaj velja morda med vrsticami opozoriti na predloge za spremembo davčne zakonodaje na osnovi katerih bi se tudi minimalna plača oziroma bi se te vse nizke plače v neto zneskih dvignile. S tem se je po mnenju ministrstva vzpostavilo smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih predvsem tistih z najnižjimi dohodki in zato spoštujemo tudi to metodologijo. Morda velja ob tem še izpostaviti, ko govorimo o metodologiji, kjer se upoštevajo zmnožek stroškov prehrane, za katere obstajajo splošno sprejeti standardi določa jih v Nacionalnem institutu za javno zdravje in recipročne vrednosti deleža celotnih izdatkov, ki ga gospodinjstvo porabi za hrano. Predlog te metodologije je leta 2017 predlagala v zakonu takratna ministrica Anja Kopač Mrak predstavnica stranke Socialnih demokratov in to metodologijo mi spoštujemo. Višina trenutno veljavnih minimalnih življenjskih stroškov torej izhaja iz raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki jih naredi Institut za ekonomska raziskovanja in je leta 2017 znašala 613 evrov, potem se je povečevala in na osnovi vseh teh usklajevanj je bila letos po posvetovanju s socialnimi partnerji dve posvetovanji sta bili novembra in decembra določena nova višina minimalne plače torej rast za 4,9 odstotka, kar znaša tisoč 74,43 evrov bruto. Znesek je bil objavljen kot vsi veste, ampak morda za te, ki spremljajo pa upam, da se nikjer ni zgodilo, da bi katerikoli delodajalec ne bi spoštoval je bilo objavljeno v Uradnem listu 5/22. Dovolite, da še dva stavka povem v zvezi s posvetovanji s socialnimi partnerji. Minister je pri predlaganju uskladitve iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse partnerje. Pri svoji odločitvi je upošteva negotovost na trgu dela kot tudi v gospodarstvu, ki jo še naprej povzročajo novi sevi Covid-19 hkrati pa se je uprl na razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih. Minister je takrat rekel verjamem, da je predlagana rešitev skupaj s skorajšnjo davčno razbremenitvijo ustrezna. Višje plače zaslužijo vsi, ki delajo in ob tem je pozval takrat tudi k čimprejšnjem sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje, ki bi vodila do višjih neto zneskov plač tudi minimalnih.

Morda čisto na koncu. Trenutno ima v Evropski uniji med 21 državami zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija 7 držav.

Torej, če povzamem. Delati se mora splačati to je temeljno vodilo te Vlade, to je temeljno vodila dela ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Z usklajevanjem z razumevanjem situacije na trgu dela, z razumevanjem situacije v družbi in spoštovanjem zakonodaje, ki je bila sprejeta v letih 2018 in 2017 na pobudo takratnih ministric temu sledimo. Mi računamo, da bo nova raziskava narejena letos in da bodo, potem podatki znani za prihodnje usklajevanje.

Toliko za uvod. Če bo potrebno bom pa kasneje tudi kakšne številka, dejstva navedel.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo vabljenim na današnjo sejo. Če želite kot predlagatelj najprej, ampak najprej predlagam tako kot je sicer običajno, da damo besedo vabljenim, potem pa takoj dobite kot predlagatelj razen, če želite, da drugače ravnamo v tem trenutku? Potem bom dala besedo najprej še vabljenim. Z nami sta predstavnici Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija Sindikatov javnega sektorja, gospa Irena Vidic in gospa Martina Vuk. Ostalih vabljenih, ki so bili vabljeni na to sejo ni. Sprašujem ali želita besedo?

Najprej gospa Irena Vidic, Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala.

Kot je bilo že povedano se višina minimalnih življenjskih stroškov v skladu z Zakonom o socialno varstvenih prejemnikih izračuna najmanj na vsakih šest let. V Zvezi Svobodnih sindikatov ves čas opozarjamo, da gre za predolgo obdobje. Znesek izračunan v letu 2017 ne odraža več realnega stanja. Ministrstvo za delo smo večkrat pozvali, da pred uveljavitvijo zakona oziroma formule za določitev minimalne plače v letu 2021 ter pred uskladitvijo minimalne plače v letu 2022 pristopi k ponovnemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov, vendar nismo dobili pozitivnega odziva. Menimo, da je takšno obdobje predolgo saj ne zagotavlja ohranjanja minimalne plače na dostojni višini. S tem namenom je potrebno zagotoviti, da se izračun opravlja pogosteje in v primeru, da zaradi pridobitve ustreznih podatkov izračun na letni ravni ni mogoče zagotoviti, da se v obdobju do ponovnega izračuna znesek minimalnih življenjskih stroškov tudi ustrezno usklajuje.

Prav tako predlagamo, da se obstoječa metodologija izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov in sestavine košarice stroškov, ki izhaja iz leta 2009 preveri in ustrezno posodobi. Stopnja letne inflacije v obdobju od januarja 2017 se pravi od zadnjega izračuna do konca decembra 2021 je znašala 9 odstotkov. Zgolj ob upoštevanju letne inflacije v opazovanem obdobju bi bil znesek minimalnih življenjskih stroškov danes občutno višji in bi znašal 668,62 evrov. Temu ustrezno pa bi bil določen tudi znesek minimalne plače v letošnjem letu. Sedaj kljub posvetu s socialnimi partnerji in kljub zakonsko navedenim kazalnikom, ki so podlaga za redno uskladitev se pravi kljub visoki gospodarski rasti, nizki stopnji brezposelnosti se je minimalna plača uskladila zgolj v višini letne inflacije. Zveza Svobodnih sindikatov je predlagala uskladitev minimalne plače v višini 10 odstotkov. V tem predlogu pa so bili upoštevani zgolj za inflacijo povišani minimalni življenjski stroški in pa redna uskladitev v višini letne inflacije. Menimo, da le z ustreznimi spremembami obdobja izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov, da bo minimalna plača postavljena v takšni višini, ki bo tudi v skladu s kriteriji oziroma s smernicami določenimi v predlogu Evropske direktive o minimalni plači.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Sedaj dajem besedo še predstavnici Konfederacije Sindikatov javnega sektorja gospe Martini Vuk.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem pri našem imenu Konfederacije Sindikatov javnega sektorja!

Nekaj izhodiščnih dejstev je treba povedati za uvod, zato da lahko, potem izpeljemo določene zaključke iz tega. Veljavni Zakon o minimalni plači je določil temeljne gabarite torej izhodišča na podlagi, katerih se ta minimalna plača določi zgornjo in spodnjo mejo te minimalne plače, na kaj se nanaša na izračun življenjskih stroškov in da se redno letno usklajuje najmanj za koliko, kaj se pri tem upošteva, na kakšen način in kdaj se to stori. To so temeljna izhodišča, zato da lahko govorimo, da to področje imamo urejeno, zato ni stvar odločitve vsakokratnega ministra ali ministrice ali bo zakon spoštoval ali ne, ampak je to imperativ. Zakone je treba spoštovati. To so izhodišča, ki jih ta zakon določa.

Ta zakon pa tudi določa, da se lahko upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, da se ob upoštevanju vsega tega lahko minimalna plača določi v znesku, ki je višji od tistega izhodiščnega torej za 20 odstotkov višjega od minimalnih življenjskih stroškov. Ravno tako ta isti veljavni zakon določa, da se mora vsako leto enkrat letno uskladiti ta minimalna plača najmanj z rastjo življenjskih stroškov. Določa tudi, da mora biti opravljeno svetovanje s socialnimi partnerji in da je rok za objavo te nove višine minimalne plače 31. december tekočega leta.

Dve posvetovanji s socialnimi partnerji sta bili opravljeni. Državni sekretar je rekel, da je minister iskal kompromis in ta kompromis se je gibal med 4,9 odstotki kolikor je znašala rast cen življenjskih potrebščin oziroma 4,9 odstotkov kolikor je znašala inflacija pa do skupnega predloga, ki smo ga podale sindikalne centrale to pa je bil 10,65 odstotkov in prej je bilo povedano na kakšen način smo prišli do tega odstotka torej kompromis se je našel na izhodišču. Težko temu rečemo, potem kompromis. Minimalna plača se je povišala za najmanjši možni znesek kolikor ga zakon opredeljuje. Za najnižji možni odstotek to pa je za odstotek inflacije. Danes pa smo v situaciji, ki ji lahko rečemo delno izredno. Zakaj ji lahko rečemo izredno situacija? Zato, ker smo v zadnjih dveh mesecih in po napovedih za celo letošnje leto priča enormnim povišanjem – česa – ravno osnovnih življenjskih stroškov hrane in energentov torej tistega, kar vsem zaposlenim, ki prijemajo minimalno plačo predstavlja najvišji odhodek, ki ga morajo vsakomesečno opraviti, zato je seveda še kako pomembno, da bi, ker zakon to možnost daje pri izračunu in določitvi nove višine minimalne plače upoštevali tudi te napovedi, ki so se torej že od 1. 1. do danes izkazale za točne pa tudi že v zadnjih mesecih prejšnjega leta in ki kažejo na to, da bo inflacija v letu 2022 v primerjavi s preteklimi leti kar precej enormna torej bo to povišanje za 4,9 odstotkov kompromisno v resnici pa najnižje možno dovoljeno požrla ta inflacija že v prihodnjih verjetno dveh mesecih in realnega povišanja minimalne plače sploh ne bo dejansko in se to seveda v življenju ljudi ne bo poznalo.

Kar je pa še zelo pomembno in ker je večna našega članstva seveda izhaja iz javnega sektorja in naši sindikati delujejo na področju javnega sektorja so pomembna tudi razmerja plač v javnem sektorju.

Sedaj smo približno na 24. plačnem razred, kjer je meja minimalne plače torej vsi tisti javni uslužbenci in javne uslužbenke, ko uvrščeni do vključno 24. plačnega razreda prejemajo minimalno plačo vsi enako vsi minimalno. To pa so tarifni razredi torej tisti vključno s tistimi s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo od tistih brez izobrazbe pa do tistih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo v javnem sektorju prejemajo minimalno plačo. Vlada se je v lanskem letu s podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja zavezala, da bo uredila razmerja v spodnji tretjini plačne lestvice in to so tak, ki so več ali manj okoli minimalne plače, zato da se ta razmerja ponovno vzpostavijo tako kot so bil določena v izhodiščih ob vzpostavitvi novega plačnega sistema, zato ker so zahtevnosti zahtevana izobrazba in pričakovanje rezultati dela za vse te javne uslužbence bistveno različni, plačani pa so enako in hkrati s tem, ko se to vzpostavi takrat lahko, potem se pogovarjamo o dvigu stropa torej o dvigu zgornje meje za plačila določenim skupinam javnih uslužbencev in uslužbenk. Zgodilo pa se je ravno obratno. Zgodilo pa se je, da se je interventno dvignil strop samo za izrazito izključno eno skupino javnih uslužbencev za vse ostale pa očitno je v redu, da cela spodnja tretjina plačne lestvice prejema samo minimalno plačo v javnem sektorju. To se nam zdi popolnoma nesprejemljivo in tudi to sicer nima veze z Ministrstvom za delo pa vendar je treba omenili Ministrstvo za javno upravo ne spoštuje podpiranega dogovora in tudi ne sklicuje pogajanj za to, da bi lahko uresničili to, kar je bilo dogovorjeno in podpirano.

Hvala lepa.