97. izredna seja

Državni zbor

9. 3. 2022

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 97. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Današnjo sejo na posebno povabilo spremlja tudi veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji, njegova ekscelenca, gospod Brodowitsch, ki ga lepo pozdravljam. / aplavz/

Spoštovane gospe in gospodje, preden preidemo na današnjo točko dnevnega reda, vas vabim, da se vsem žrtvam ruske vojaške agresije na Ukrajino poklonimo z minuto molka. / minuta molka/ Slava Ukrajini!

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Robert Polnar, Ferenc Horváth, Franc Jurša, Suzana Lep Šimenko od 15.30 do konca seje, Nada Brinovšek od 13. ure do konca seje, Andreja Zabret, Brane Golubović, Edvard Paulič in Marjan Šarec do 14. ure.

Na sejo so vabljeni tudi predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 97. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. marca 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 97. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O TRENUTNIH RAZMERAH V UKRAJINI.

Predlog deklaracije je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 82 poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije dajem besedo predsedniku Državnega zbora, gospodu Igorju Zorčiču, kot predstavniku predlagateljev. Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo.

Spoštovana ekscelenca, veleposlanik Ukrajine, gospod Mychajlo Brodowitsch, spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade!

Mir. Beseda mir je nekaj, kar nam je skupnega vsem Slovanom in v vseh slovanskih jezikih pomeni in zveni enako – pomeni mir. In ko po mestih širom sveta odzvanjanjo pozivi k miru, se zdi, da se nas je vojaška agresija Ruske federacije na Ukrajino prav, zaradi tega dotaknila toliko bolj, ko brez prevoda slišimo in razumemo prošnjo in klic Ukrajincev po miru. Ker iz izkušenj na področju nekdanje Jugoslavije ali pa II. svetovne vojne, če želite vemo kaj pomeni neuslišan klic na pomoč in neuslišan klic k miru. Že 14 dni v novicah spremljamo zločinski napad ruskega režima na Ukrajino. Samo 14 dni pa smo priča tisočem žrtev, milijonom beguncev, spreminjanju evropske države in njenih mest v prah in pepel. Priča smo eksodusu ukrajinskega prebivalstva, ukrajinskega naroda. Samo v dveh tednih je na zahod na varno približalo 2 milijona Ukrajincev več kot je prišlo beguncev iz bližnjega vzhoda v EU v obdobju dveh let. Več kot trije milijoni Ukrajincev so še na begu. Več sto tisoč jih je še vedno ujetih v obleganih mestih celo humanitarni koridorji so bili priča oziroma tarča obstreljevanja vredno vsega obsojanja. O grozljivih številkah samo dveh tednov vojaške agresije ob rušenih šolah, vrtcih, stanovanjskih blokih. O življenju v vlažnih in mrzlih bunkerjih, o groznem razdejanju, ki ga ruska vojska pušča za seboj mi je prav včeraj pripovedoval spoštovani navzoči veleposlanik Ukrajine gospod Mychajlo Brodowitsch. Vojni prizori seveda niso nekaj novega, spominjamo se vojn, ki so se odvijale na Balkanu, ki se odvijajo po svetu, v Siriji, Iraku, Afganistanu prav vsak trenutek poteka najmanj ducat oboroženih konfliktov, a vendar je vojna v Ukrajini toliko bolj presumljiva, zaradi svojega obsega in tudi zato, ker nas je zasačila nejeverne in seveda, ker se odvija predvsem na pragu naše Evropske unije. Prav tako čutimo že njene posledice podražitev energentov, upad življenjskega standarda skratka ta vojaška agresija bo imela kot je že sedaj jasno neslutene razsežnosti. Seveda pa napad na Ukrajino ne pomeni zgolj kršitve mednarodnega prava napad na ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine pomeni napad na temeljne civilizacijske vrednote miru, svobode, varnosti in politične stabilnosti, zato je pomembno, da svet in z njim tudi Slovenija ne stoji križem rok. Akcijo z vsemi napori za dosego miru potrebujemo že sedaj. Rusko agresijo na Ukrajino je nemudoma obsodila vsa mednarodna skupnost, sprožila obsežne sankcije tudi mednarodno kazensko sodišče je pred tednom dni že začelo preiskavo suma vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Ukrajini. Odzvala se je tudi slovenska vlada in odzvati se mora tudi slovenski parlament tako kot so se odzvali že nekateri parlamenti širom EU.

Deklaracijo, ki jo danes obravnavamo sledi naši zunanji politiki in sledi politiki miru. Izraža solidarnost, poziva k takojšnjemu prenehanju sovražnosti in izraža podporo vsem do sedaj sprejetim mednarodnim sankcijam proti Ruski federaciji in Belorusiji. Verjamem, da je pred nami konstruktivna razprava in čeprav je predvolilno obdobje smo se zmožni poenotiti ne glede na dvojne proteste smo Slovenci v tej krizi že stopili na pravo stran, zato sem prepričan, da si tudi nihče ne more jemati uslug oziroma zaslug za prispevek slovenskega naroda k miru in človečnosti v Ukrajini, čemur bomo prispevali tudi s sprejetjem današnje deklaracije.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog deklaracije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, zato za predstavitev poročilo odbora dajem besedo predsednici gospe Moniki Gregorčič.

Izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani ukrajinski veleposlanik gospod Brodowytsch!

Odbor za zunanjo politiko je na 38. nujni seji 4. marca obravnaval Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. V poslovniškem roku so bili k predlogu deklaracije vloženi amandmaji prvopodpisanega predlagatelja k 3. in 10. točki, poslanskih skupin koalicije k 9. točki ter Poslanske skupine Levica k 8. in 11. točki ter za novo 13., 14. in 15. točko. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagateljev podal prvopodpisani gospod Igor Zorčič, opozoril je na drastično spremembo mednarodne situacije po 24. februarju 2022, po ruskem napadu na suvereno državo Ukrajino, saj je vojaška agresija odraz teritorialnih teženj in želje po prevladi ene države nad drugo.

Opozoril je na tragične posledice vojne zaradi česar se je svet odzval hitro in enotno. Napovedal je, da bo na srečanje konference predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta konec marca, na Brdo pri Kranju povabljen tudi predsednik ukrajinskega parlamenta. Predlagatelj je izrazil sočutje ob velikem številu žrtev in beguncev ter izpostavil nevarnost jedrske katastrofe in prepričanje, da bodo imele ekonomske sankcije EU posledice tako v Ruski federaciji, kot tudi širše.

Obor je pri obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je glede 3. točke opozorila na potrebo po pravilni navedbi naslovov mednarodnih aktov in na ustrezno poimenovanje entitet Donetsk in Lugansk, ki nista mednarodno pravno priznana subjekta. Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, dr. Stanislav Raščan, je izpostavil, da Slovenija s članicami EU in NATO deli enotno stališče v obsodbi ruske agresije na Ukrajino, zato tudi Vlada pozdravlja predlog deklaracije, saj se Slovenija s tem pridružuje mednarodni skupnosti v podpori suverenosti, neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Ukrajine ter v obsodbi ruske vojaške agresije.

Napovedal je tudi vladno pisno mnenje k osnutku deklaracije. Dejal je, da Slovenija nudi humanitarno pomoč in podpira vse sankcijske ukrepe proti Ruski federaciji, to je ekonomske sankcije ter diplomatsko oziroma politično izolacijo. Poslancem se je zahvalil tudi za podano pobudo za sklic Generalne skupščine OZN, Slovenija pa je zaradi uničenja slovenskega konzulata v središču mesta Harkov, že zahtevala neodvisno preiskavo s strani tožilstva mednarodnega kazenskega sodišča, saj gre za jasno kršitev mednarodnega prava.

V razpravi članic in članov odbora, je bila izražena podpora predlogu deklaracije. Opozorjeno je bilo na grobo kršitev mednarodnega prava, na potrebo in pomen reševanja situacije po diplomatskih poteh ter na razsežnosti humanitarne katastrofe. Ponovljen je bil poziv, da se sestane Svet za nacionalno varnost v širši sestavi. V razpravi je bila poudarjena tudi evropska perspektiva Ukrajine in izražena bojazen, da bi se ruska vojaška agresija lahko prenesla tudi na druge evropske regije. Po koncu razprave odbor ni sprejel predlaganih amandmajev Poslanske skupine Levica, sprejel pa je predloge amandmajev prvopodpisanega predlagatelja, Igorja Zorčiča in poslanskih skupin koalicije. Na koncu je odbor glasoval o celotnem predlogu deklaracije in jo sprejel, s 14 glasovi za in brez glasu proti.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, dr. Anžetu Logarju, ministru za zunanje zadeve.

Izvolite.

Anže Logar

Spoštovani, lep pozdrav!

Današnja obravnava predloga deklaracije sovpada s 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Ukrajino. Obeležujemo jo jutri, 10. marca. To bi moral biti vesel dan obeležitve 30 let odličnega sodelovanja in skupnega napredka obeh držav, a žal smo danes zbrani zaradi povsem drugačne realnosti - zaradi najhujše vojaške agresije po 2. svetovni vojni, ki jo je ruski predsednik Putin enostransko in neupravičeno začel 24. februarja.

Vlada Republike Slovenije najostreje obsoja vojaško invazijo s strani ruskega režima na Ukrajino. Ukrajina je suverena država z mednarodno priznanimi mejami, svobodna pri izbiri varnostne ureditve in sklepanju zavezniških povezovanj. Vojna, ki traja že 14. dan, postavlja resno grožnjo mednarodnopravni ureditvi, s katero sta bila vzpostavljena mir in varnost na evropskih tleh po 2. svetovni vojni. Vlada zato močno pozdravlja pobudo Državnega zbora in namen te deklaracije, s katere se pridružuje pozivom mednarodne skupnosti v podporo suverenosti, neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Ukrajine in obsodbi ruske vojaške agresije ter izrazu podpore ukrajinskemu narodu. Vlada je preučila besedilo predloga deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini in tudi v najkrajšem možnem času, še isti dan podala svoje pozitivno mnenje z nekaterimi sugestijami predvsem terminološke in pravne narave.

Slovenija je skupaj s partnerji v Evropski uniji in zaveznicami v Natu podprla celoten spekter diplomatskih aktivnosti z namenom izvajanje pritiska na Rusko federacijo, da nemudoma preneha z vojaško agresijo. Sprejeta je bila že cela vrsta ukrepov proti Ruski federaciji na ravni Evropske unije – sankcije, diplomatska izolacija, resolucija varnostnega sveta, izključitev iz mednarodnih organizacij in tudi z aktivno podporo Slovenije in Ukrajini in njenim prizadevanjem za mir. Hkrati se je Slovenija nemudoma odzvala v prizadevanjih, da se Ukrajini zagotovi vsa potrebna materialna pomoč in podpora. Slovenija že zagotavlja pomoč in zatočišče za ukrajinske begunce, ki so dosegli Slovenijo, vzpostavili smo klicni center za informacije o pomoči beguncem iz Ukrajine. Poleg že poslane materialne humanitarne pomoči Ukrajini smo namenili še dodatni humanitarni prispevek v višini 1,1 milijona evrov. Glede na to, da ruska stran preprečuje izvedbo humanitarnih koridorjev, da uničuje civilno infrastrukturo, je nujno potrebno nadaljevati s koordiniranim in usklajenim pristopom mednarodne skupnosti vseh mednarodnih partnerjev glede nadaljnjih omejevalnih ukrepov ter vseh vrst pomoči kot tudi glede proaktivnega odzivanja na dogajanje v terenu. Slovenija je zaradi uničenja slovenskega konzulata v središču mesta Harkov s strani ruske rakete, napadov na civiliste in administrativna in stanovanjska poslopja, ki niso vojaški cilji, kar vse pomeni jasno kršitev mednarodnega prava, zahtevala tudi neodvisno preiskavo s strani tožilstva mednarodnega kazenskega sodišča.

Dan za dnem smo priča grozljivim slikam, ki polnijo socialna omrežja. Na nas politikih je, da ta nepravična, neupravičena vojna, ta brutalna agresija Ruske federacije na neodvisno Ukrajino ne bo izginila iz dnevnih vesti v ignoranco Zahoda in v trpljenje Ukrajine v pozabi. Da ohranjamo to temo, zato s strani vlade še enkrat podpiram iniciativo prvopodpisanega in vseh podpisanih pod to deklaracijo, da se sprejme to besedilo tudi v slovenskem parlamentu.

Slava Ukrajini.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva dobi besedo gospa Alenka Bratušek. Predstavila bo stališča Poslanske skupine SAB.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem, tudi gostu.

Evropa se je v teh dneh znašla v težki in tragični situaciji. Vojna v Ukrajini nas je vse pretresla in nas na najbolj krut način opomnila, da mir nikakor ni samoumeven. Obsodba agresije Ruske federacije ni vprašljiva, prav tako ni vprašljivo spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Vojaški poseg in invazija v suvereni narod nista sprejemljiva in ju zato v celoti obsojamo. Poudarjamo pa, da je enako pomembno tudi ohranjati zavedanje, da ruski narod ni kriv za to kar se dogaja in da se na račun vojne tudi med temi ljudmi pišejo številne zgodbe, ki se ne bi smele pisati. V stranki SAB bomo deklaracijo seveda podprli. Že na odboru smo poudarili, da so koraki pri formalnem odzivu slovenske vlade pravi. Kljub temu pa se nam več stvari zdi neustrezno izpeljanih, nekorektnih, premalo domišljenih in tudi nepoštenih. Slovenska država denimo ni poskrbela za državljane, ki so bivali v Ukrajini in jim ni ustrezno pomagala pri vrnitvi domov. Nedopustno in žalostno je, da so diplomati poskrbeli zase, ostale državljane pa pustili, da se znajdejo kakor vedno in znajo. Prav tako smo lahko znova videli tako kot je to veljalo za epidemijo covid-19, zavoženo, situaciji nedoraslo in neprimerno komunikacijo. Ljudje v kritičnih časih potrebujejo zanesljivega človeka, ki jih zna pomiriti in navdati z gotovostjo, da se bodo stvari uredile, ne pa groziti z jedrskim orožjem in stopnjevati napetosti. Apele k dodatnemu rožljanju z orožjem bi morali v celoti zamenjati pozivi, da odločevalci sedejo za skupno mizo tolikokrat kolikokrat bo potrebno in da se spor v najkrajšem možnem času tam tudi reši in to brez nepotrebnih žrtev. Vse vojne se končajo za mizo, vmes pa umirajo nedolžni ljudje in v zgodovini jih je umrlo že na desetine milijonov in to se preprosto ne sme ponoviti. Napeti je treba vse sile in najti najboljše pogajalce na svetu, da pridemo do rešitve, da se vojna ustavi in da ne izgubljamo tistega kar je najdragocenejšega – življenj. Tretja nedopustna napaka, ki je bila storjena, pa je delitev beguncev na prvo in drugo razredne. Slovenci smo sočuten narod in smo imeli človeški pristop do vseh beguncev, ki bežijo pred konfliktom in to ne glede na to od kod prihajajo. Pogojevati pomoč človeku, ki beži pred vojno, s tem ali prihaja iz zgodovinsko, kulturno in versko ustreznega območja, ni le nehumano temveč je nezaslišano. Naravnost tragikomičen pa je obrat, ki ga je vladajoča stranka izvedla v svojem odnosu do ukrajinskega predsednika. Če je v očeh SDS predsednik Zelenski danes heroj, in ja res je heroj, je bilo pred slabimi tremi leti povsem drugače, tedaj je bil Zelenski denimo, povzemam besede Vinka Gorenaka, »nateg ljudstva, ki so mu volivci nasedli in ga postavili na mesto, ki ga je igral«. Nič bolj prizanesljiva ni bila do Zelenskega vaša televizija, ki ga je večkrat označila za komika brez političnih izkušenj in ruskega plačanca in to ste si dovolili govoriti za demokratično izvoljenega predsednika v Ukrajini. Zdi se, da pri vsej komunikaciji našega predsednika vlade povezani z ukrajinsko tragedijo, v resnici ne gre za Ukrajince, temveč za nagovarjanje domačih volivcev in njihovih čustev. Za odvračanje pozornosti od dogajanja zadnjih dveh let in za zakrivanje vseh napak storjenih v tem času. Volivci morajo namreč čimprej pozabiti kaj vse se je v tem času zgodilo in kakšno pot je za našo pot začrtala ta vlada, pot enormnega zadolževanja in brezglavega trošenja, pot, kjer vlada represija, pot, kjer je zaželeno in dovoljeno le enoumje in se obračun napove vsakemu, ki si drzne misliti drugače, pot kjer so človekove pravice prevečkrat poteptane in kjer je povsem zabrisana meja med vejami oblasti, pot v avtoritarno državo. Obsojeni avtoritarni voditelj v Rusiji se ni zgodil čez noč in tudi pri nas se ne. Prej omenjenim praksam, prijemom in vodenju je treba tudi v naši državi narediti konec, preden zabredemo še globje.

V Poslanski skupini SAB bomo Deklaracijo, kot sem že povedala, in pod katero smo tudi podpisani, soglasno podprli. Se pa zavedamo, ga gre za izraz podpore, ki večjih učinkov žal nima. Ob tem znova poudarjam pomembnost diplomatskega pristopa in mirnega, za mizo, reševanja tega spora. Vse sile in napore je treba usmeriti v to, da čimprej pride do prekinitve ognja, pogovorov, in tako, kot si vsi želimo, tudi do dogovora.

Glavna prednostna naloga Slovenije v tem času pa mora biti podpora vsem diplomatskim prizadevanjem za zaustavitev spopadov. Prav tako mora Slovenija svojo vlogo odigrati tudi, in predvsem z vidika človečnosti, in sprejeti begunce, ki našo pomoč potrebujejo. Hvala za pozornost. In naj se mir v Evropo vrne čimprej.

Hvala lepa.

Jaz bom še enkrat prebrala naslov današnje točke Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini. Ne bom posega v vsebino stališč posameznih poslanskih skupin, bi pa si želela, da ne politiziramo trenutne situacije v Ukrajini in ne nabiramo političnih točk na račun nedolžnih ljudi. /aplavz./

Naslednja je na vrsti, za stališče Poslanske skupine, ja, naslednja je na vrsti gospa Monika Gregorčič, predstavila bo stališče Poslanske skupine Konkretno.

Izvolite.

Spoštovani. Ruska vojaška agresija v Ukrajini je obžalovanja in obsodbe vredna. Predstavlja resen poskus rušenja mednarodnega ravnovesja in globalne ureditve, temelječe na mednarodnem pravu, od kršitve Ustanovne listine Združenih narodov, pa do kršitve Memoranduma iz Budimpešte, s katerim so leta 1994 Ruska Federacija, Združene države Amerike in Velika Britanija, Ukrajini zagotovile varnostne garancije v zameno za njeno odpoved jedrskemu orožju.

Dandanes pa smo priča brutalni ruski negaciji pravici Ukrajine do lastne državnosti, suverenosti in ozemeljske integritete. Vojaška agresija na eno največjih evropskih držav nehote odpira tudi vprašanja, kdo bi lahko bil njena naslednja žrtev, zato so na mestu tudi primerjave z dogajanjem pred 2. svetovno vojno. Spomnimo, da je vojaško posredovanje v Ukrajini neposredno sledilo potezi ruskega priznanja neodvisnosti regij Lugansk in Donetsk, pod pretvezo potrebe po zaščiti ruskega prebivalstva v tem delu Ukrajine. Več kot očitno je bil to le izgovor oziroma tako imenovana carte blanche za vojaško posredovanje zaradi ruskih ozemeljskih teženj.

24. februarja letos smo se zbudili v nov manj varen svet. Svet, kjer se konflikti med državami spet rešujejo z orožjem, namesto z diplomatskimi pogajanji. V teh okoliščinah je bolj kot kadarkoli prej pomembna enotnost ter hiter, učinkovit in usklajen odziv članic Evropske unije in zaveznic Nata. Demokratičen svet v obsodbi ruske vojaške agresije govori z istim jezikom. Ta preizkušnja je države članice Evropske unije in zaveznice Nato le še bolj okrepila in poenotila. Ekonomske sankcije in politična osamitev Rusije že učinkujejo. Njihov namen je Ruski Federaciji otežiti oziroma preprečiti financiranje vojaške agresije.

Ukrajina pa potrebuje našo pomoč, predvsem humanitarno ter v opremi za vojaški odpor. A tudi diplomatsko, moralno in politično z jasno podporo njeni evropski perspektivi in z akti, kot je ta deklaracija. Z današnjo potrditvijo deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini se bo tudi slovenski državni zbor pridružil nacionalnim in Evropskemu parlamentu, ki so tovrstno deklaracijo v podporo Ukrajini že sprejeli. V Poslanski skupini Konkretno ocenjujemo, da je vsakršno relativiziranje in opravičevanje vojaške agresije nad suvereno in mednarodno priznano državo neprimerno. Prav tako je nekorektno in nemoralno to temo s strani opozicije izrabljati za notranje politične namene. Zavedamo se, da bomo posledice ekonomskih sankcij občutili vsi, tudi v Sloveniji v obliki dražjih energentov in hrane, ter z oteženimi in upočasnjenimi dobavnimi verigami oziroma gospodarskimi gibanji nasploh. A mir, varnost in demokracija nimajo cene. Za blažitev ekonomskih posledic pa bo bolj kot kadarkoli prišla do izraza naša skupna evropska ideja, skupni evropski trg in drugi mehanizmi Evropske unije.

Poslanci Poslanske skupine Konkretno bomo predlog te deklaracije v podporo Ukrajini enotno podprli. Hvala lepa.