Dober dan, vsi prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom nastopata Andrej Hoivik, ki nadomešča poslanca Tomaža Lisca in poslanec Franc Props, ki nadomešča poslanko Jožico Derganc.

Pozdravljam vse članice in člane odbora ter ostale prisotne, še posebej pa dr. Igorja Papiča, kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora; imamo samo eno točko, in sicer, Predstavitev dr. Igorja Papiča, kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je določen takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. IGORJA PAPIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT.

Lepo pozdravljen!

Uvodno pojasnilo: Dr. Igor Papič, ki je predlagan za ministra za izobraževanje, znanost in šport, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, predstavil odboru, kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bomo v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika, takoj, najkasneje pa v 48. urah po predstavitvi, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Zdaj pa lepo prosim dr. Igorja Papiča, kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport, da se predstavi odboru.

Izvolite.

Hvala lepa, gospoda predsednica.

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci!

V veliko zadovoljstvo mi je, da je prišel tudi ta trenutek prvega, nekako uradnega dejanja, na poti k oblikovanju tudi tega ministrstva. Mogoče zelo na kratko, besedo ali dve, o meni. Najbrž je znano, da prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Želim predvsem poudarit tole delovanje znotraj univerze, ker nekako lahko potegnem primerjavo. Sama univerza, univerze na splošno, lahko rečem, so zelo heterogene organizacije, obstajajo različni interesi, različni pogledi, imamo različna področja delovanja znanosti, od naravoslovja, tehnike, pa do družboslovja, humanistike, športa, umetnosti in tako naprej in seveda v funkciji rektorja sem bil jaz vedno tisti, ki sem moral poslušat in pa usklajevat različne poglede te heterogene skupine.

Nekako si predstavljam tudi ta položaj, to pozicijo, v tej smeri. Se pravi, ne gre samo za vprašanje, kako nekdo jasno, artikulirano poda svoje mnenje, gre predvsem za sposobnost, da znamo poslušat drug drugega, da znamo razumet probleme, ki nastopajo in vedno zagovarjam tezo, da če dobro razumeš problem, šele potem lahko najdeš učinkovito rešitev za ta problem.

Jaz bom v tem uvodnem delu podal samo nekaj izhodišč iz glavnih področij Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in seveda logično da sledi potem razprava, vprašanja in pa odgovori. V delu do univerzitetnega izobraževanja, bi želel najprej izpostavit potrebo po oblikovanju bele knjige. To je strateški dokument delovanja šolskega sistema. Mogoče smo vsi nekoliko presenečeni, da tega dokumenta še nimamo za naslednje desetletno obdobje. Osebno sem sodeloval pri izdelavi podobnih dokumentov za področje visokega šolstva in pa znanosti. To je Nacionalni program visokega šolstva, pripravljen do leta 2030 in pa tudi Raziskovalno inovacijska strategija Republike Slovenije, tako imenovani RIS, tudi dokument, ki je bil pripravljen pred kratkim in imamo tudi te osnovne strateške usmeritve pripravljene za naslednje 10-letno obdobje. Kot rečeno, podobno, na enak način potrebujemo tudi belo knjigo, kjer bojo seveda strokovnjaki določili osnovne smernice, usmeritve delovanja šolskega sistema v naslednjem 10-letnem obdobju. Tukaj bi rad izpostavil neko dejstvo, ki smo ga mi recimo na prejšnjih 2 dokumentih, ki sem jih omenil, vedno izpostavljali. V preteklosti se je izkazalo, da znamo narediti dobre dokumente, dobre strategije, nismo bili pa toliko uspešni pri implementaciji, pri uvajanju teh strategij v prakso. Osnovni problem mogoče je že to, da seveda so to 10-letni načrti in presegajo mandat, en mandat in se vlečejo preko več mandatov, tako da pri pripravi tistih 2 dokumentov, ki sta že potrjena, smo potem zahtevali, da se te strategije tudi preverjajo na vsake 3 leta in da sproti izvajamo korekcijske ukrepe, seveda če se razvoj ne odvija v predvideni smeri.

Druga točka, ki bi jo izpostavil v tem prvem delu, je tako imenovana nacionalna preverjanja znanja. Tukaj je precej zaskrbljenih staršev seveda že spraševalo, kaj konkretno to pomeni, zakaj je to potrebno. Seveda gre za vprašanja, ali se to upošteva lahko tudi potem pri vpisu, pri prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo, pri vpisu na srednješolske inštitucije oziroma gimnazije. Ta pristop je v bistvu že uveljavljen pri prehodu iz gimnazije na fakultete. Tudi tukaj pri tem imamo tako imenovano maturo, uspeh na maturi. To je del uspeha, ki ga dijak, ko se vpisuje na fakulteto, izkazuje. In pa drugi del je splošni učni uspeh. Se pravi, želja je, da se tudi pri prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo tak standardiziran nacionalni preizkus znanja delno upošteva pri vpisu naprej. Zakaj? Zato, ker je to referenčno preverjanje znanja, velja enako za vse učenke, učence v osnovni šoli. Vemo pa, da prihajajo seveda otroci z različnim predznanjem v srednjo šolo. Zdaj, kako, na kakšen način naj bi bilo to izvedeno oziroma v kakšnem obsegu bi upoštevali splošni uspeh ali pa nacionalni preizkus znanja, to je seveda stvar stroke, o tem bojo odločali strokovnjaki. Vem, da poteka že tudi kurikularna prenova. Določene usmeritve so že postavljene in seveda tudi ta proces se bo nadaljeval. Na splošno bi tudi izpostavil to željo, da zagotovimo enako obravnavo vseh otrok v naših šolah. In iz tega sledijo potem tudi načrti o določenih brezplačnih zadevah, kot so malice, brezplačni učbeniki, tudi v vrtcu deloma in tako naprej. Se pravi želja je, da so otroci čim bolj enaki in pa spet potem je vprašanje, kako se to izpelje, kakšen obseg finančnih sredstev potrebujemo, ampak osnovna ideja je pa zelo jasna.

Pri tem delu do univerzitetnega izobraževanja posebej še izpostavljam posledice zaradi Covida. Vsi vemo, da nas po eni strani verjetno čaka priprava na novo obdobje jeseni. Upamo seveda, da ne v taki obliki, kot smo bili deležni v zadnjih 2 letih. To je ena zadeva, na katero se je treba pripravit čim prej. In pa drugi del, najbrž bo treba zelo jasno evalvirat tudi posledice obstoječih valov Covida, ker so zadnje raziskave zelo jasno pokazale, da posledice tega zapiranja so.

Dovolite mi, da zdaj preidem še na visokošolski del, znanstveno-raziskovalni del. Na tem področju je bil uspešno sprejet znanstveno-raziskovalni in pa inovacijski zakon. Precej dolgo se je pripravljal. Mislim, da sem jaz nastopil mandat rektorja leta 2017 in takrat je bil osnutek tega zakona praktično že pripravljen in potem dejansko smo rabili skoraj še 5 let, da smo do tega zakona prišli. Seveda smo vsi zadovoljni in veseli, da ta zakon končno imamo. Prvi koraki, ki pa sledijo oziroma tisto kar je treba nekako čim prej speljati so pa potrebni podzakonski akti. ARRS mora speljati pripravo teh dokumentov, zato ker se drastično spreminja način financiranja znanstveno raziskovalnega dela na univerzah in tudi na inštitutih. In seveda brez teh podzakonskih aktov, če to ne bomo pravočasno pripravili se potem lahko ogrozi normalno financiranje raziskovalne dejavnosti. Kot rečeno, jaz sem izredno zadovoljen, da ta zakon imamo. Notri so tudi določene novosti in vse te novosti bodo zahtevale precej sprememb tudi pri delovanju inštitutov in visokošolskih zavodov.

Dalje bi izpostavil področje visokega šolstva. Glede na to, da znanstveno raziskovalni zakon je sprejet, je potrjen seveda logično sledi, da je treba nekako obnoviti, dopolniti tudi zakon o visokem šolstvu. Tukaj tudi je predvidena nekako celovita prenova tega zakona. Ta zakon je bil ničkolikokrat noveliran, tako da sedaj že izgublja osnovno formo in to je naslednja velika naloga, ki nas čaka v tem obdobju. Celoten ta postopek bo potekal z ustanovitvijo ustrezne delovne skupine. Ta skupina bo pripravila izhodišča, potem javne obravnave, tako da računam, da bo ta proces trajal sigurno več kot eno leto, ampak načrt je zelo jasen, da se posodobi zakonodaja tudi na področju visokega šolstva.

Glede financiranja visokega šolstva spet z zadovoljstvom izhajam iz dejstva, da imamo z novim znanstveno raziskovalnim zakonom zagotovljen dvig financiranja do 1 % v naslednjih nekaj letih, štirih letih. Se pravi, to je že potrjeno v zakonu. In pa obljuba naše koalicije, da se na področju visokega šolstva podobno naredi, ampak v tem primeru celo na 1,5 %. V nacionalnem programu visokega šolstva smo zapisali, da je želja da pridemo do leta 2030 do vsaj 2,25 odstotnega financiranja obeh dejavnosti, znanstveno-raziskovalne in pa visokošolske v tem obdobju iz javnih sredstev. Glede na ti dve številki, ki sem jih omenil, menimo, da smo tukaj že na 2,5 %. Tukaj je treba seveda dodati še potem druge vire financiranja in potem seveda lahko za to sfero znanstveno-raziskovalne dela visokošolskega delovanja lahko rečemo, da ima izredno dobro popotnico za nadaljnji razvoj v naslednjih letih.

Dovolite mi še besedo o internacionalizaciji predvsem visokega šolstva v povezovanju z evropskimi univerzitetnimi zvezami. Osebno sem sodeloval pri ustanavljanju prvih evropskih zvez. Tudi bil predsednik ene take zveze na začetku. Zakaj omenjam to evropsko dejavnost? Tudi Slovenija v časi predsedovanja je zelo aktivno sodelovala pri pripravi teh usmeritev. Mogoče sem malo pogrešal, da bi več strokovnjakov iz Slovenije vključili v te priprave. Vem, da so me kontaktirali rektorji številnih univerz v smislu, če lahko mi preko univerze kontaktiramo našo vlado, da bi z določenimi idejami lahko nekako neposredno naslavljali vprašanja do Evropske komisije. Ampak ne glede na to, vemo, da se poleg evropskega raziskovalnega področja aktivno vzpostavlja tudi evropsko visokošolsko področje, tudi povezovanje teh dveh sfer. Same te univerzitetne zveze pomenijo izredno povečanje mednarodnih izmenjav, ne samo za študente, tukaj so celo številke do 50 študentov, 50 % naj bi šlo na mednarodne izmenjave. Jaz bi bil seveda vesel, če bi bilo to možno, ampak ne glede, mi želimo odprt visokošolski prostor v ta evropski prostor in na ta način tudi našim študentom omogočiti ta globalni pristop in pa nekako prisotnost v evropskem visokošolskem prostoru.

In pa na koncu še mogoče nekaj besed glede športa. Kot veste je po predlogu zakona o vladi predvideno, da šport postane resor v okviru Ministrstva za gospodarstvo. Mislim, da je bilo to že predstavljeno danes v smislu neke gospodarske dejavnosti, turizma in pa seveda promocije države.

Želim se omejiti predvsem na športno vzgojo oziroma tisti del športa, ki je neposredno povezan z izobraževanjem. Že prej sem omenil, da so razne študije Pedagoškega inštituta, pedagoških fakultet, univerz pokazale, da so posledice tega delovanja šol v izrednih razmerah, kot sem že prej omenil, tudi jaz imam osebno izkušnjo, kako zgleda voditi univerzo, ki ima preko 6 tisoč ljudi v Covid razmerah. To niso bile enostavne stvari. Eno seveda, zdravstveni pritisk zaradi virusa, potem pritisk tehnologije, kako vzpostaviti kakršnokoli komunikacijo na daljavo. In ko smo vse to vzpostavili, nekako je delovalo, smo mislili, da smo glavno rešili, posledice so se pa pokazale kasneje. Psihosocialne posledice že pri populaciji študentk in študentov so resne, kaj šele na nižjih nivojih.

Se pravi, če govorimo o športnih dejavnosti, jaz mislim, da je to eden osnovnih načinov, kako po edni strani bomo odpravljali posledice Covid krize, in pa seveda prispevali tudi k temu, da se poveča ta gibalna sposobnost naših otrok v prihodnje. Tudi kolegi na naši Fakulteti za šport so večkrat izpostavljali te stvari, tako da seveda ni treba posebej poudarjati, kakšen pomen ima šport v samem procesu izobraževanja. Toliko.

Mogoče še zaključna ugotovitev. Dosti se izpostavlja v zadnjem času tako imenovana »družba znanja«. Zame to ni lepa beseda, lepa besedna zveza, ampak nekaj, kar bi moralo slediti iz dejstva, da smo med najbolj izobraženimi na svetu. Mi smo med najbolj izobraženimi na svetu, kar bi logično pomenilo, da bi morali biti tudi med najbolj razvitimi na svetu. In mene nikoli osebno ni skrbelo, da v Sloveniji nimamo zadosti znanja. Imamo odlično vrhunsko znanje. Seveda iz sfere, ki prihajam, to področje zelo dobro poznam. Lahko zagotovim, tudi kasneje, ko je predvidena pridružitev področja inovacij, tehnologij, tudi netehnoloških inovacij je predvsem poskus, da naslovimo, kako bolj organizirano to odlično znanje čim bolj neposredno prenašamo v vsakdanje življenje. Ne gre samo za tehnologije, ne gre samo za industrijo, gre za vse sfere družbenega življenja. In to je to, ta nekako bontiv, da dejansko poskušamo vzpostaviti optimalne pogoje za vzpostavitev družbe znanja.

Hvala. To je bilo moje izhodišče in pa seveda več ob vaših vprašanjih.

Najlepša hvala tudi vam dr. Papič.

Zdaj pa v nadaljevanju dajem besedo članicam in članom Odbora, da kandidatu za ministra postavite vprašanja.

Pojasnilo: vprašanja članic in članov Odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki v skladu z 39. členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega, višjega in visokega šolstva, izobraževanja odraslih, znanosti, raziskovanja, športa in mladine.

Še eno vprašanje imam dr. Papič: »Ali se strinjate, da odgovarjate na vprašanja potem, po razpravi na primer 3 članov Odbora?« (Da.) V redu.

Prva se je že prijavila, kolegica, gospa Alenka Jeraj.

Izvolite!

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Jaz bi imela nekaj vprašanj. Malo bom skakala mogoče iz osnovne šole na fakultete in tako.

V koalicijsko pogodbo ste zapisali »bitka za talente« in si kot enega od ciljev zadali ustaviti beg možganov, spodbujati kroženje možganov in že sami v tem razdelku razmišljate v smislu, da mladi odhajajo predvsem zato, ker ni poskrbljeno za pogoje, ker nimajo stanovanj, predvidevam, da to pomeni, po najboljših urbanističnih praksah in krepitev univerzalno dostopnih javnih storitev, kot sta javno šolstvo in zdravstvo, da bi s tem dvignili kakovost bivanja in poskrbel, da mladi ostanejo v Sloveniji. V vseh teh letih, kar sem v politiki in kar se pogovarjamo o tem, zakaj mladi dejansko odhajajo, je pa največkrat izpostavljen kot razlog, seveda, da so plače preobremenjene in potem tudi tisti, ki, torej, imamo veliko, kot ste rekli, izobraženih ljudi, pridejo s fakultete, potem ne dobijo zaposlitve, če pa jo dobijo, je pa njihova plača, sploh tisti, ki so bolj izobraženi, precej bolj obremenjena, kot v primerljivih državah drugje.

Ravno zato je bil sprejet Zakon o dohodnini, novela Zakona o dohodnini in jaz se strinjam, da so tudi drugi pogoji pomembni, ampak tudi to je en zelo pomemben pogoje, kajne, sicer ne bomo teh ljudi obdržal tukaj. Tako da, čeprav ni z vašega področja, no, napovedal ste spremembo Zakona o dohodnini. Jaz sicer mislim, da smo s tem zelo malo razbremenil, da smo šele komaj naredil kakšen prvi korak, od tiste spremembe, da smo ukinil davek na izplačane plače leta 2008, praktično nismo v vseh teh letih nikoli nič naredil na razbremenitvi plač, to je bil prvi en, bolj tak, resen pristop in se mi zdi no, da bi bilo vseeno dobro, da se še enkrat o tem razmisli, no, ali je to res pametna odločitev, da se stvar vrne na začetek in, mimogrede, boste tudi od Evropske komisije stalno dobival v poročilih, da moramo razbremenit delo in boste nekaj morali na tem naredit, kajne. V zvezi s tem no, če želite kaj, ne vem, ali ste se že kaj potem še dodatno pogovarjal, kako bo z Zakonom o dohodnini?

Zdaj, zapisal ste v koalicijsko pogodbo, da boste v osnovnih šolah zagotovil brezplačno prehrano, potem tudi za dijake malo kasneje. Zdaj, saj veste, da smo to že imel, v času naše Vlade oziroma, ki smo jo vodil mi, pa je potem, zdaj vaša koalicijska stranka SD, to odpravila. Tako da, se boste moral dogovorit, ali to vsi podpirate, glede na to, da je bil takrat njihov glavni odgovor ali pa argument, da so to naredil, zakaj bi imel nekateri zastonj prehrano, če pa imajo dovolj sredstev, da…, njihovo stališče je bilo pač da, se, da je brezplačna prehrana za tiste z nižjimi dohodki, za starše z nižjimi dohodki, ne pa za tiste, ki si to lahko privoščijo oziroma plačajo.

To je ena stvar. Pa, ne vem zakaj je pač posebej, da bo brezplačno, torej, posebej za osnovno šolo, potem pa malo kasneje, da boste učencem in dijakom zagotovil. Se pravi, če prav razumem, bo in v osnovnih in v srednjih šolah. Potem ste napisal, da boste zagotovil učni proces, v katerem bo imel učitelj manj administrativnih obremenitev. Me zanima, kako boste to naredil? Potem pa to, kar ste omenil, matura in nacionalno preverjanje znanje. Meni se zdi, da gre ravno v zadnjih letih razmislek v drugo smer, kajne, da, če primerjamo pred leti, ko smo imel sprejemne izpite, kakšen profil smo dobil na srednje šole ali pa na fakultete. Torej na fakultetah so bili sprejemni izpiti. Zdaj se nam je pa zgodil to, da imamo res maturo, ki je merilo ali pa vrata na fakultete, pa vprašanje, če dobimo potem tisti kader, ki bi bil najboljši. Dobimo tiste, seveda, na Medicinsko fakulteto, recimo, ki so zelo pridni in dobro naredijo maturo, niso pa mogoče najboljši za zdravnika.

No, mislim, zdaj tako malo poenostavljam in vprašanje, če nismo pri nekaterih poklicih ali pa pri teh, bom rekla, se mi zdi, in pri učiteljih, recimo, tudi vsak ni za učitelja, čeprav je maturo dobro naredil, kajne, ali pa, ne vem, pravniki, zdravniki… Se mi zdi, da bi morale no, pa, dobro analizo naredit o tem, kaj smo v teh letih, odkar pač maturo imamo, ali smo dosegli to, kar smo želeli doseči s tem. Meni se zdi, da ni mogoče najboljše, no, da je, so sprejemni izpiti vseeno, so fakultete dobile potem tak kader, ki so ga lahko, bom rekla, v tisti smeri za katero se je nekdo odločil usposobili in so bili, recimo, najboljši tam, ne pa samo pač rezultat mature. In sedaj če bomo isto delali z nacionalnim preverjanjem znanja iz osnovnih šol v srednje šole ne vem, če bomo ravno dosegli to, da bomo imeli prave ljudi v pravih šolah, da bodo jutri dobri zdravniki, pravniki, učitelji in tako. Tukaj mogoče en razmislek oziroma kako si to predstavljate.

Potem za visoko šolstvo ste rekli, da si boste prizadevali za hitrejše zaključevanje študija. To me zanima, kako boste naredili.

Veliko govorite v koalicijski pogodbi, seveda, o javnem šolstvu. Normalno, javno šolstvo bo vedno hrbtenica in glavni del, to tudi mi zagovarjamo in ni nobene dileme. Smo pa seveda tudi za malo bolj konkurenčno okolje in mislim, da pač zasebne osnovne šole, srednje šole in fakultete prinašajo tudi nekaj svežine. Vi ste rekli, da bomo odprli drugim, da pridejo, pa v Evropo. Tam je to standard. Razmerje med zasebnimi in javnimi šolami je precej bolj ugodno, recimo, v evropskih državah kot pri nas, kje smo praktično na repu EU po število zasebnih šol. Med tem ko vemo, da učenci iz škofijske gimnazije ali pa katoliških gimnazij dosegajo zelo dobre rezultate na maturi, jih je veliko med zlatimi maturanti. In jaz mislim, da bi moral biti interes, da so take tudi javne šole, da dvignemo kvaliteto tudi tam, ne pa da je stalno nekje problem, da imamo katoliške šole in da so ti otroci, njihovi učenci pač tam dobri. Mi si želimo, da bi bili vsi, na vseh šolah čim boljši, da dobijo čim več znanja, da iz tega pridejo potem res talenti, uspešni podjetniki in tako naprej. Mislim, da, jaz razumem, pač imate take koalicijske partnerje tudi, ki imajo malo težav s tem zasebnim, ampak mislim, da je treba pač najti eno pravo razmerje in ravnovesje med javnim in zasebnim, tako da me v zvezi s tem zanima ali zagovarjate konkurenco ali ne. In, ali se vam zdi, da imamo, torej da je ustrezno poskrbljeno tudi za zasebne šole, ali jih imamo preveč ali jih imamo premalo. Kako to ocenjujete?

Notri ste zapisali tudi povezavo med izobraževanjem in gospodarstvom. Ko smo prebrali vaš intervju oziroma življenjepis smo videli, da imate kar nekaj izkušenj s tem. In me zanima, kako, na kakšen način boste to okrepili, ker je res zelo pomembno. Iz naših fakultet prihaja kader, ki ga gospodarstvo velikokrat ne rabi, zato imamo težave potem z zaposlitvijo teh ljudi ali pa se morajo potem usmeriti v nekaj drugega, da dobijo zaposlitev. Imamo pa področja kjer nam konstantno primanjkuje ljudi. In to obrniti malo ta voz je kar zahtevna reč. Priznam, da tudi v tej vladi nismo uspeli nekih stvari narediti, smo bili, bom rekla, bolj ambiciozni pa se vedno, torej se včasih težko stvari premaknejo, ker če so precej zabetonirane. Recimo, problem bo dovolj kadra za dolgotrajno oskrbo. Vemo pomanjkanje družinskih zdravnikov. Mi smo sedaj povečali vpis na medicinske fakultete, ampak še vedno so pa omejitve za srednje zdravstvene šole. Spet ne odgovarjamo na potrebe. Res je tudi, da veliko mladih hoče priti v Ljubljano tudi v srednjo šolo že. Nekje drugje, v Trbovljah ali pa kje je prosto, recimo, na srednji zdravstveni, ampak vsi bi bili v Ljubljani, še frizerke bi bile v Ljubljani. To moramo pač tudi nekako prepričati ljudi, da je vseeno fajno, da so tudi v svojem domačem okolju, da ni vse samo v Ljubljani tako fajn. Zanima me kaj boste tukaj naredili. Sedajle za letošnje leto je itak verjetno že pozno za šolsko leto septembra, ampak za naslednje leto je pa treba to pripraviti. Jaz tudi razumem, da sedajle ni kadra dovolj, ampak najbrž ker so potrebe velike bomo morali razmišljati tudi o tem o turnusih, da bo dopoldan in popoldan, kar sedaj praktično ni, samo to že malo opustili, čeprav ko sem pa jaz hodila na gimnazijo, smo pa imeli tako. Tako da, kaj boste v zvezi s tem naredili, se pravi, da zagotovimo in dovolj kadra za dolgotrajno oskrbo, pa pač vse te, kar rabimo v medicini oziroma na področju zdravstva. Zdaj na ministrstvu so sicer pripravili, na Ministrstvu za zdravstvo, ki sicer ni vaše, strategijo razvoja kadra, ampak seveda je ključno tukaj pa šolstvo, da pripravimo te stvari in da se pač zagotovi dovolj kapacitet izobraževalnih, da dejansko to naredimo. In v nadaljevanju, da potem vsi ti ljudje ne odidejo v Avstrijo in kam drugam. Če jih tukaj izobrazimo, za njih pač porabimo določena sredstva, potem nam pa pobegnejo, tukaj bo treba najti en pameten recept, saj vam ga ne znam povedati, ga boste morali vi poiskat. Napisali ste tudi, da bomo zmanjšali torej učne programe. Veliko vemo, da je balasta, ogromno informacij, pa mogoče manj pa ene logike, pa tako naprej. Me zanima, kaj boste in na kakšen način se boste tega lotili. Jaz mislim, da je bil zdajle Covid prav en tak dober čas, ko bi lahko, ker so učitelji bili sami prisiljeni že črtat tisto, kar je manj pomembno, ker enostavno niso mogli vsega odpredavat na daljavo, da se pač to, kar se je zdaj izkazalo v tem času, nekako izkoristi in da se na ta način zmanjša, sploh na račun športa, kjer ste rekli, da bi bilo več športa v šolah. To je bilo tudi v našem programu in seveda to pozdravljamo in smo prepričani, da bi bilo to dobro. Tam, kjer pa zapišete, kaj vse bomo, katere kompetence bomo razvijali skozi vzgojno-izobraževalni proces, se o vsem tem strinjam, inovativnost, kreativnost, umetniško izražanje. Mislim pa, da manjka malo podjetništvo. Mi smo dali že pred leti v osnovno šolo v cilje osnove podjetništva. Jaz mislim, da moramo mlade malo tudi teh osnovnih stvari naučit, ker vseeno je še največ ali pa veliko espejev kasneje in tako in je treba mlade malo v tem smislu tudi, bom rekla, opolnomočit, da se pač tega ne bojijo in da se tega lotijo. Pa še vaše mnenje o poklicnem izobraževanju, vajeniškem sistemu. Vemo, danes ne dobiš mizarja, keramičarja, vodovodarja. Vse smo naredili iz poklicnih šol same gimnazije in zdaj imamo gimnazij ogromno, gimnazijcev ogromno, nimamo pa teh poklicev, ki so, ne vem, 3 plus 2 ali pa to, kar so lahko zelo hitro v bistvu na trgu in praktično tudi poskrbijo zase in začnejo čim prej potem tudi plačevat davke, da ne govorim natakarji in podobno. Tako da me zanima, kaj na tem področju mislite narediti. Kadrovske štipendije so, ampak se nekako ta sistem ne obnese. Jaz ne vem, niti štipendije več niso zanimive za te otroke ali kako. Treba je mogoče še kakšen korak naprej, da je potem tudi že zagotovljena zaposlitev ali pa kaj podobnega.

Toliko, hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo kolegu Robertu Janevu.

Izvolite.

En lep pozdrav. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospod kandidat za ministra.

Jaz bi se pa mogoče najprej obrnil za kakšne 2 leti nazaj, namreč zadnji 2 leti smo imeli zdravstveno krizo, ki je zelo vplivala tudi na potek šolanja. In v tej luči bi želel izpostaviti pomembnost avtonomije učiteljev. V predvolilnem času je sindikat vzgoje in izobraževanja naslovil na stranke in liste, ki so takrat kandidirale na državnozborskih, vprašanja, ki so bila vezana na strokovne zahteve. Zato me zanima vaše stališče do te odprte stavke trenutno še in do njihovih zahtev. To. Drugo, kar je, pa se nam je zdaj tudi v tem času pojavila še ena zadeva, in sicer poznamo že šolanje na domu. To je tisto, ko se pač začne že pred šolskim letom

Magnetogram je v pisanju....!!!

En lep pozdrav. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospod kandidat za ministra.

Jaz bi se pa mogoče najprej obrnil za kakšne 2 leti nazaj, namreč zadnji 2 leti smo imeli zdravstveno krizo, ki je zelo vplivala tudi na potek šolanja. In v tej luči bi želel izpostaviti pomembnost avtonomije učiteljev. V predvolilnem času je sindikat vzgoje in izobraževanja naslovil na stranke in liste, ki so takrat kandidirale na državnozborskih, vprašanja, ki so bila vezana na strokovne zahteve. Zato me zanima vaše stališče do te odprte stavke trenutno še in do njihovih zahtev. To. Drugo, kar je, pa se nam je zdaj tudi v tem času pojavila še ena zadeva, in sicer poznamo že šolanje na domu. To je tisto, ko se pač začne že pred šolskim letom

Magnetogram je v pisanju....!!!