Lepo pozdravljeni na današnjem zasedanju 1. nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki jo s to naznanitvijo začenjam.

Obveščam vas, da za današnjo sejo ni bilo opravičenih članov ali članic odbora, pač pa na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Matej Tašner Vatovec, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič, in mag. Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Matjaža Hana.

Na sejo odbora sem k 1. točki dnevnega reda vabil kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca.

Pozdravljam vse prisotne, še poseben pozdrav pa namenjam gospodu Luki Mescu, kandidatu za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora s 1. točko, predstavitev Luke Mesca, kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV LUKE MESCA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI.

Preden preidemo na predstavitev ministrskega kandidata, še uvodno pojasnilo k točki. Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je predsednici Državnega zbora mag. Urški Klakočar Zupančič na podlagi prvega odstavka 112. člena ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednica Državnega zbora je Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide poslala predlog predsednika vlade, da Državni zbor za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imenuje Luko Mesca. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor mora po opravljeni predstavitvi predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi kandidata bo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori. Na tem mestu pa Luka Mesec, Luka za vse, ne le za peščico, beseda je tvoja.

Hvala lepa, Mihatu, predsedujočemu. In lep pozdrav vsem ostalim. Jaz bom poskušal v svojem uvodu bit čim bolj jedrnat, zato da bomo imeli čas za vprašanja.

Bi pa začel mogoče tako z neko splošno oceno stanja in z vprašanjem zakaj socialno državo potrebujemo. V splošnem bi rekel, da če gledamo zadnja leta, bomo videli zelo jasne signale, zelo jasne znake, da se naša socialna država in naša socialna ureditev krhata. Prvi znak za to je revščina. Revščina je pereča med praktično vsemi prejemniki socialnih pomoči, ki so daleč pod minimalnimi življenjskimi stroški. Postavljene so tam nekje na okoli 400 evrov. Revščina je med invalidi, ki prejemajo pokojnine, najnižja invalidska pokojnina znaša pičlih 300 evrov, pa si zato niti približno niso sami krivi, da ne morejo delati. Revščina se pojavlja med upokojenci. Po podatkih jih je kar 28 tisoč lani prejemalo pomoč Karitasa in Rdečega križa, kar pomeni moka, sladkor, testenine in te osnovne življenjske potrebščine. Revščina se kaže tudi med prekarci. Prekarnost je druga oblika, ki kaže na to, da se naša socialna ureditev krha. Namreč, nimamo več delavskih pravic, ki naj bi varovale vse zaposlene, ampak po naših ocenah, kar okoli 150 do 170 tisoč ljudi v Sloveniji že dela v prekarnih razmerjih, bodisi to out sourcano delo, neprostovoljno delo preko espeji, niso vsi espeji prostovoljni, ampak recimo šef kelnarci reče, da bom jaz plačeval nižje prispevke zate, pač si odpri espe. In dobršen del teh ljudi prejema prejemke manjše od minimalne plače. Tretji znak tega, da je socialna država v krizi pa je, kako birokratizirana je postala in kako določene pravice obstajajo samo na papirju. Ali si upa kdo v tej sobi reči, da so vsi upokojenci informirani o tem, da jim pripada varstveni dodatek? Jaz sem prepričan, da tudi dobršen del teh, ki gre po pomoč na Rdeč križ ne ve, da bi lahko koristili varstveni dodatek oziroma dobršen del judi, ki bi potrebovali socialno pomoč do nje ne pride zaradi tega, ker je sistem enostavno preveč zapleten in zbirokratiziran. To so osnovne stvari, ki si jih bomo zadali kot naloge in s katerimi se bomo na ministrstvu spoprijeli, revščina, prakernost, zbirokratiziranost socialne države. To vidimo kot temelj.

Drugo, prej sem rekel, da se bom na začetku vprašal zakaj država potrebuje socialno državo. V, kako bi rekel, nekem teoretskem smislu obstajata na zahodu dva principa družbe, en je ta, ki ga poznamo v kontinentalni Evropi, to je družba, ki ima socialno državo, ki naj bi omogočala blaginjo od zibke do groba preko instrumentov družbene solidarnosti. Plačujemo prispevke zato, ko delamo, zato da bomo dobili pokojnino, ne z garancijo, da bomo dobili pokojnino ko jo bomo sami potrebovali. Plačujemo prispevke za zdravstveno zavarovanje zato, da lahko pridemo do zdravnika ko ga potrebujemo. In v razvitih državah Avstrija, Nemčija, Skandinavija, plačuješ tudi nek majhen prispevek zato, da ti država omogoča lažji dostop do stanovanja ali do dolgotrajne oskrbe. To so temelji, ki jih bo treba pri nas še dograditi. Drug princip družbe, ta, kako bi rekel, anglosaški, malo bolj vampirska verzija kapitalizma pa je, da si ti kot posameznik v svetu sam, sam poskrbi zase, sam si odgovoren, če te skrbi, da boš zbolel, pač varčuj za takrat, ko boš bolan. Če bi rad imel pokojnino, investiraj za to, da boš si jo imel od kje izplačevati in tukaj vidimo, da se to ne obnese najboljše. V ZDA obstaja ca 50 milijonov ljudi, ki nimajo niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja, pa so najbogatejša država na svetu in revščina po nekaterih predelih te države, tam je hujša kot karkoli od tega kar poznamo v Evropi. Tako da, v Levici smo striktno na tem, kako bi rekel, kontinentalnem principu, ki ni zgolj socialističen, ampak tukaj bi rad spomnil na njegove vire. Seveda so buli socialisti prvi, ki so zahtevali in si izborili delavske pravice, socialno državo, itd. ampak pri očetih socialne države najdemo tudi konzervativce od Bismarcka do Adenauerja, pri nas, če hočete, Janeza Evangelista Kreka. Liberalce na čelu z Rooseveltom, ki je rekel, da je treba kapitalizem rešiti pred kapitalisti ali pa Johnom Meiner Donkenson(?), ki je v bistvu utemeljil po vojni ekonomski model, ki je postavil socialno državo in z njo dvignil delavski razred iz blaga in oblikoval to kar danes poznamo kot sodobni srednji razred, ki pa, in na to se pogosto pozablja, je eksistenčno odvisen od obstoja socialne države, in če bomo dopuščali, da socialna država propada še naprej, bo z njo propadel tudi srednji razred. Naš namen pa je, da socialno državo postavimo nazaj na noge, in da začnemo reševati te tri krize, ki sem jih prej opisal kot najbolj urgentne. Se pravi, revščina, prekarnost, birokratizacija.

Pa če zdaj grem po vrsti čez program, ki ga bomo izvajali. Na prvo mesto bi postavil izziv draginje in z njo povezane revščine, ki se kaže v jeseni. Tukaj vidimo jasne znake, da se stvari dražijo. Goriva so se na letni ravni aprila podražila že 35,9 %, hrana pa skoraj 10 %. In vsi v tej sobi vemo, da to najbolj prizadene gospodinjstva z nižjimi dohodki, se pravi, nekdo ki zasluži, ne vem, minimalno plačo, da bistveno večji delež svojih prihodkov za osnovne življenjske potrebščine in stroške kot recimo mi, ki imamo poslanske plače. Zato bo treba poskrbeti, da se skupaj z višanjem cen zvišajo tudi vsaj najnižje pokojnine, plače in socialni prejemki, da ljudi ne potiskamo globlje v revščino.

Druga stvar je prekarnost. Kot sem prej omenil, okrog 150 do 170 tisoč ljudi dela preko espejev, avtorskih pogodb, agencijskega dela, platform, ogromno je emigrantskih delavcev, ki niso vključeni v nobeno obliko varnosti pri delu, socialne varnosti. In to je bila za Levico zelo dolgo polje boja, ki ga nismo mogli iz parlamenta doseči. V parlamentu smo kot opozicijska stranka dosegli precej izboljšav za delavski razred, od zvišanja minimalne plače, zvišanja pokojnin, socialnih pomoči, glede prekarnosti pa si obetamo, da bomo zdaj, ko bomo na ministrstvu imeli s tem tudi instrumente, ki so potrebni, da se lahko začnemo s prekarnostjo soočati. Prvi ukrep tukaj bi bil okrepitev inšpektorata, delovne inšpekcije, da se bo začelo striktno nadzorovati kdo krši delovnopravno zakonodajo in kršitelje tudi sankcionirati.

Druga stvar je redefinicija delovnega razmerja v Zakonu o delovnih razmerjih, kjer je treba poskrbeti za to, da če nekdo dela praktično samo za enega delodajalca, pa je formalno registriran kot espe, mora imeti pravico se tam zaposliti oziroma njegov delodajalec obveznost, da ga zaposli, ker to, da imamo pri nas, ne vem, natakarje, kot sem prej omenil primer, na espejih, to je slovenski uniku. Ne vem, če se še kje po Evropi kaj podobnega dogaja. Je pa to problem tudi za vse socialne blagajne. Mi smo izračunavali povprečja in naše ocene so, da zaposleni, redno zaposleni plačajo v recimo pokojninsko blagajno enkrat višji znesek kot ljudje, ki so v prekarnih delovnih razmerjih. Tako, da ko se pogovarjamo o tem, kje so rezerve, da dobimo nekaj več denarja za pokojnine, je tudi tukaj odgovor, da je treba začeti odpravljati prekarnost. Potem ena izmed prvih stvari glede prekarnosti bo obisk Bruslja, če se ne motim, 16. in 17. junija, kjer se bomo med drugim pogovarjali o evropski iniciativi oziroma iniciativi Evropske komisije o platformnem delu. To so razvažalci hrane preko Wolta, vozniki preko Ubra in tako naprej, ki zdaj formalno niso v nikakršnem delovnem razmerju. Evropska komisija pa je sprožila iniciativo, da bi morali te ljudje priti do, če delajo redno to, do zaposlitev pri teh podjetjih in da se morajo tudi zanje začeti plačevati vsi socialni prispevki. In pa zadnja stvar, ki bi jo omenil glede prekarnosti, je, prekarci so ljudje brez pravic. Delodajalec jih lahko jutri odpusti, nimajo pravice do bolniške, nimajo pravice do dopusta. In naša iniciativa tam bo na ministrstvu, da bomo olajšali pridobitev nadomestil za brezposelnost, bolniško in druge za ljudi v prekarnih delovnih razmerjih. Bi pa ob tem želel še poudariti, da ko pridemo na ministrstvo, bo prva stvar, da se bomo začeli pogovarjati za zaposlenimi. Ker za zatečeno stanje, ki sem ga prej opisoval, niso krivi zaposleni na tem ministrstvu, ampak zgrešene politične iniciative zadnjih let. Tako, naš namen je upoštevati strokovno znanje, ki ga te zaposleni imajo in skupaj z njimi poiskati rešitve, da socialno državo postavimo na noge.

Potem če grem naprej po programu. Pokojnine. Kot sem že prej povedal, je za nas, ko se pogovarjamo o pokojninski reformi, vstopna točka revščina, ki je med upokojenci pereča, sploh med starejšimi samskimi ženskami je izjemno problematična. 27 tisoč upokojencev prejema pokojnino manjšo od 300 evrov na mesec, 28 tisoč upokojencev je prejemalo socialno oziroma pomoč preko Karitasa in Rdečega križa in pa 20 % vseh upokojencev je pod pragom tveganja revščine. To so samo nekateri podatki in to so ljudje, ki so bodisi opravili 40 let delovne dobe bodisi se zaradi kakšne poškodbe, invalidnine in tako naprej bili prisiljeni upokojiti. In mislim, da je za nas kot za družbo nedopustno, da te ljudi puščamo v revščini. Tako, da naši ukrepi bodo, da si bomo prizadevali, da bo izvedena postavka, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo. Najprej dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo na vsaj 700 evrov neto mesečno. Potem pa v doglednem roku dvig pokojnin za polno dobo 10 % nad prag tveganja revščine, kar pomeni v konkretni številki 813 evrov. Ne bom rekel, da je to možno drugo leto, možno pa je do te številke v doglednem času priti.

Potem če grem dalje na plače in delovni čas. V koalicijsko pogodbo smo zapisali, da bomo minimalno plačo naslednje leto dvignili vsaj na 800 evrov neto mesečno. Mi sočasno s tem napravili ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov, da bomo ovrednotili, kolikšna ta plača mora biti. Namreč Slovenija ima po zaslugi dogovora med Levico in Šarčevo vlado iz leta 2019 sistem minimalne plače, ki je določen tako, da mora biti minimalna plača vsaj 20 % višja od minimalnih življenjskih stroškov. To je v resnici zelo dober, kako bi rekel, pregleden in tudi uporaben princip, za katerega se ogromno zanimajo tudi v tujini. In na neki točki so pri nas prišle tudi informacije, da bi Evropska komisija želela na ravni Evrope nekaj takega uvesti, ker na ta način se izognemo definiciji na evropski ravni, da bi imeli pač plače povsod določene z nekimi absolutnimi zneski, ker ne morejo biti enake v Romuniji in v Luksemburgu, ampak bi za vsako državo enostavno predpisali, da se mora po teh in teh kriterijih izračunati minimalne življenjske stroške in nato dati 20 % pribitka, da ugotovimo, kaj bi morala biti dostojna minimalna plača v določeni državi. Tako bomo mi naročili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. In tudi eden od ključnih ukrepov v koalicijski pogodbi je, da bomo te minimalne življenjske stroške izračunavali pogosteje in bolj natančno, ker zdaj imamo izračun iz leta 2016, ki je za današnje razmere že precej neuporaben. In glede na ta izračun potem uravnavali potem tako minimalno plačo, ki mora vsaj za 20 % presegati te stroške, minimalno pokojnino in socialne prejemke. To je, recimo, ta socialna blazina, ki jo želimo vzpostaviti, da ljudje ne bodo padali v revščino.

Nadalje, pri plačah in delovnem času bomo vzpostavili nazaj Ekonomsko-socialni svet in z njim socialni dialog, ki je pod zadnjo Vlado propadel. Bom pa poudaril tukaj, da za učinkovit socialni dialog potrebujemo organizirano delo v sindikate. Pri nas imamo s tem hud problem. Če pogledate, kako imajo najrazvitejše države organiziran socialni dialog, boste videli, da je na Islandiji stopnja sindikaliziranosti dela 90 %, na Švedskem 70 %, pri nas je že pod 30 %. Želim povedati, da z Levico na ministrstvu dobivajo sindikati in organizirano delo sogovornika in pomagali jim bomo, da postavijo svojo organiziranost nazaj, da lahko začnemo se približevati tudi po teh kazalcih razvitejšim državam, ki so nam lahko tudi v delovnopravnem smislu zgled. Tretja stvar, ki bi jo pri plačah in delovnem času povedal, je, da smo v koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo omogočili prostovoljni 30-urni delavnik. Zdaj se nekatere podjetja že organizirajo sama oziroma se zanimajo za to, da bi svojim zaposlenim, recimo, ponudili aranžma štirih dni dela na teden ali pa šest ur dela na dan, ampak je po trenutnem zakonu v bistvu to ilegalno, tako morajo kršiti delovnopravno zakonodajo. Mi bomo to kot prvo legalizirali, kot drugo bi pa radi tudi s spodbudami te prakse uvajali. Nenazadnje so po Evropi že marsikje zaživele in se kažejo kot zelo perspektivne, tako v smislu, koliko so ljudje motivirani za delo, kot v smislu, koliko imajo več prostega časa in kako se jim izboljšuje kvaliteta življenja. Tako se pri plačah, delovnem času in tako naprej želimo začeti odmikati od modela, da se nam zdaj delavniki prelivajo čez cele dneve, da se prekarnost širi, da so plače zadnje desetletje rasle po polžje, ampak želimo te stvari spraviti nazaj v okvire. Se pravi, da bodo plače rasle skupaj s produktivnostjo, da bomo delali toliko, da bomo imeli čas tudi zase, za svoje prijatelje, družine, in da se poskušamo v nekih točkah postaviti tudi v prvo vrsto naprednih držav v Evropi, kot so, recimo, iniciative za krajši delavnik.

Če grem na področje sociale. Tu je, kot sem povedal, naš cilj in vstopna točka odpravljanje revščine, kjer se kažejo določeni kazalci. Za denarno socialno pomoč je leta 2013 bilo upravičenih 68 tisoč ljudi, leta 2020 že 99 tisoč ljudi. Za varstveni dodatek leta 2018 15 tisoč ljudi, leta 2020 že četrtina več. Se pravi, potreba po socialnih transferjih se očitno viša, kar pomeni, da je revščina v dobršnem delu prebivalstva problem. Glavni ukrep tukaj je izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov pogosto in natančno in prilagajanje transferjev in nadomestil dejanskim potrebam gospodinjstev. Nadalje, nekatere pravice bomo poenostavili in avtomatizirali, kot je dodeljevanje otroškega dodatka, socialne štipendije, subvencije malic in kosil. In povečali bomo informiranje prebivalstva o tem, katere pravice obstajajo in kaj je na voljo, če se znajdejo v težavah. Centre za socialno delo bomo reorganizirali. Zadnja reorganizacija je bila tako po mnenju uporabnikov centrov za socialno delo kot ljudi, ki v njih delajo in strokovnjaki, ki so spremljajo, kaotična, ustvarila je birokratizacijo in centralizacijo. Zaposleni v centrih za socialno delo se namesto, da bi reševali kritične primere, ukvarjajo s papirologijo. Tako, da smo že dogovorjeni s Fakulteto za socialno delo, da bomo ovrednotili učinke zadnje reorganizacije in pripravili nabor ukrepov za to, da se stvar debirokratizira, da bodo lahko zaposleni na centrih za socialno delo opravljali več dela neposredno v stiku z ljudmi, ki so pomoči potrebni. In pa predvsem več terenskega dela.

Potem če grem na polje družine. Tukaj je za nas imperativ enake možnosti. Se pravi, vsi otroci ne glede na to, v kakšno družino so rojeni, morajo imeti enake možnosti za razvoj svojih potencialov. In tudi tukaj bomo naprej zagrabili nevralgično točko. Če pogledamo, kje so socialni problemi najvišji, bomo videli, da so eden od največjih problemov preživnine. Petina enostarševskih gospodinjstev, v 80 % gre za matere z otroki, ima problem, da so pod pragom tveganja revščine, problem pa so nizke preživnine. Vseh preživnin skupaj je 56 tisoč oziroma upravičencev za preživnine je 56 tisoč, številke pa so zaskrbljujoče. 3 tisoč 500 preživnin je pod 20 evri na mesec. Predstavljajte si, 20 evrov na mesec nekdo plača za to, da po navadi njegova bivša žena vzgaja otroka. 12 tisoč 500 preživnin je pod 80 evri na mesec in kar 33 tisoč 500 preživnin pod 120evri na mesec. Tako, da bo treba v ta sektor preživnin poseči zato, da se opolnomoči enostarševske družine, da ne bodo trpele revščine, kar se zdaj kar pogosto dogaja.

Potem če preidem k zaključku, postavili bomo pa še dva nova temelja socialne države. To so stanovanja in dolgotrajna oskrba. Stanovanja so polje, ki ga je država do zdaj popolnoma prepuščala trgu in zaradi tega imamo, jaz bom govoril o stanovanjski krizi. Tisti, ki investirajo v stanovanja danes, seveda pač stvar vidijo drugače. To so zelo donosne naložbe. Kupiš stanovanje in ti vrednost v enem letu zraste tudi za 15 do 20 % ne da bi mignil s prstom. Stanovanje lahko vmes tudi oddaš in zaslužiš, ne vem, 5, 10 tisoč dodatnih evrov na leto z njim. Ampak z vidika vseh generacij, ki se niso rodile, ne vem, v 70., 80., ko je bila stanovanjska gradnja relativno dostopna in poceni, ali pa, ne vem, v času Jazbinška, ko so se razprodajala družbena stanovanja, in smo odraščali kasneje pa to pomeni krizo. Ker ljudje do stanovanj praktično ne morejo več dostopati oziroma če najamejo stanovanje ali pa ga kupijo, to pomeni, da si odrečejo polovico svojih prihodkov za 20, 30 let samo zato, da imajo streho nad glavo. Kako se te stvari lahko uredijo, vidimo lahko čez mejo, ni treba iti daleč. V sosednji Avstriji so stvari zgledno urejene. Na Dunaju imajo 220 tisoč stanovanj v lasti mesta, zraven še 200 tisoč zadrug, 62 % Dunajčanov živi v najetih stanovanjih, cene tam pa so bistveno nižje kot v Ljubljani. Povprečna avstrijska plača znaša 2 tisoč 200 evrov, torej 900 evrov nad slovensko, cena stanovanja na Dunaju, trisobno, 70 kvadratov stane 430 evrov. V Ljubljani boste za tako stanovanje dali več kot 800 - pri skoraj polovico nižji plači. Tako, da naš projekt, in zelo ambiciozno je zapisan v koalicijski pogodbi, je zagotovitev vsaj 20 tisoč dodatnih javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Hkrati bomo vzpostavili sistem stanovanjskih zadrug in hkrati bomo pregledali in aktivirali obstoječi stanovanjski fond. Po podatkih GURS-a naj bi bilo 150 tisoč stanovanj v Sloveniji praznih. Del teh je v urbanih središčih. Tukaj je enostavno treba na trg poseči z davki, zato da bodo ljudje začeli ta stanovanja oddajati oziroma v drugih predelih Slovenije pa je smiselno razmišljati o tem, da bi stanovanja preuredili v oskrbovana stanovanja in bi se jih lahko uporabljalo za dolgotrajno oskrbo. To bi bil lahko tudi način revitalizacije tistih delov Slovenije, ki jih sedaj pesti izseljevanje.

Potem imamo pa dolgotrajno oskrbo, ki sem jo prej omenil, kot drugi neuresničen steber socialne države. Problemov tukaj je malo morje. Začnejo se z zakonom, ki je bil sprejet pod zadnjo vlado. Tako bom rekel, zakon vsak imamo, ampak ga bo treba temeljito prenoviti, ker praktično vsi uporabniki pravijo, da je neizvedljiv. Več ali manj se je out sourcal na pravilnike, potrebnih za sprejetje je devet. Po mojih informacijah vsaj trije ali štirje sploh še niso sprejeti. Potem za zaposlitve, ki so se predvidevale dodatno ni odobrenih financ in tako naprej. En kup je problemov s podeljevanjem koncesij, s puščanjem izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki vršijo dumping na slovenskem trgu in v bistvu izrivajo javne zavode iz sistema in tako dalje. Mi se trenutno ukvarjamo s tem, da postavimo nov koncept dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljila na medgeneracijskih centrih in bo več ali manj zunaj institucionalna. Se pravi, dom institucija mora biti res zadnja opcija. Pred tem je pa treba poskrbeti za solidarnostno oskrbo, se pravi v Sloveniji že teče program Starejši za starejše, da mlajši starejši pomagajo starejšim starejšim ob seveda garanciji, da ko bodo sami potrebovali pomoč jo bodo deležni na enak način. Deloma se lahko organizirajo pomoči na domu, oskrbe na domu in podobno. In se to mora biti okoli medgeneracijskih centrov. Nazadnje pa institucija, ampak jaz sem prepričan in moji sogovorniki s področja dolgotrajne oskrbe tudi, da se vrste za domove za starejše, sedaj naj bi manjkalo 10 tisoč postelj v domovih za starejše, po nekateri ocenah lahko bistveno skrajšajo, če poskrbimo za te zunaj institucionalne in solidarnostne oblike pomoči, kar je seveda treba pokombinirati tudi s stanovanjsko gradnjo. Ko gradimo nova stanovanja se jaz striktno pristaš tega, da je treba tam poskrbeti za socialno mešanje. Ne da pač mi postavljamo stanovanja samo za en tip populacije. Ampak naj bo 20 % stanovanj socialnih, 20 % oskrbovanih. Zato da se lahko tako kot Dunajčani pravijo, pač tam srečujejo in skupaj živijo vsi, zdravniki, pravniki, upokojenci, električarji, obrtniki, zidarji, čistilke in na ta način se v bistvu tudi poskrbi za družbeno kohezivnost. In ko smo pri tem, če se vrnem na začetek, zakaj družba potrebuje socialno državo, eden od ključnih razlogov zanjo je družbena kohezivnost, da se ne razslojujemo, da ne živimo v različnih svetovih, ampak da se na ta način skozi družbeno solidarnost lahko tudi razume drugega, razume stisko drugega in položaj ljudi, ki živijo v drugačnih okoliščinah kot mi sami.

Se bom tukaj ustavil, kot sem rekel, da bo čas za vprašanja in debato. Naš namen prihoda na to ministrstvo pa je, kot sem rekel, zagotoviti to kar obljubljamo s svojimi programi, torej blaginjo za vse, ne le za peščico.

Zahvaljujem se gospodu Luku Mescu za predstavitev.

In predajam besedo članicam in članom odbora, zato da zastavite vprašanja. Preden preidemo na ta vprašanja pa še eno pooblastilo, in sicer poslanko Tamaro Vonta nadomešča poslanka Jožica… /oglašanje iz klopi/, ravno obratno, se opravičujem, tudi jaz sem se prvič znašel na tem sedežu danes, tako da ravno obratno torej. Hkrati pa smo zabeležili še eno odsotnost, in sicer je opravičeno odsotna z današnje seje poslanka gospa Anja Bah Žibert. Pojasnilo k uvodnemu krogu vprašanj, vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Posebej vas na to opozarjam zato, da ne bomo v svojih razpravah zajemali preveč na široko. Nahajamo se na odboru za delo. Pri nas gostuje kandidat za ministra na istoimenskemu resorji in bi prosil, da se omejimo na zastavljanje vprašanj kandidatu gospodu Luku Mesecu.

Odpiram prijave k vprašanjem in razpravam. Gospa Karmen Furman, predajam vam besedo.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav sem skupaj, predvsem pa kandidatu za ministra!

Zdaj uvodoma smo lahko slišali, da naj bi v vašem mandatu bil poseben poudarek na odpravi oziroma boju proti revščini. Namreč na vidiku je problem draginje, ki se nekako že čuti trenutno z dvigom cen energentov in tudi cen hrane, navsezadnje, ki je že udarila po žepu naše državljanke in državljane. Torej posledice tega dviga se že občutijo. Prav tako pa je na vidiku jesen, zima, kjer bo ta problem še posebej pereč. Zdaj, nekaj smo že slišali, kakšne ukrepe imate v mislih kot je zvišanje najnižje zagotovljene pokojnine pa minimalne plače, ampak po drugi strani lahko iz vsebine koalicijske pogodbe tudi razberemo, da pa hkrati nova prihajajoča Vlada uvaja tudi nove dodatne davke, ki bodo udarile po žepu državljane, prav tako naj bi bil na vidiku razveljavitev Zakona o dohodnini, ki je nenazadnje prinesla razbremenitev plač prav vsem. Zato me zanima. Kakšni so potem vaši izračuni teh ukrepov oziroma koliko jih bodo ljudje dejansko občutili, če boste na eni strani sicer nekaj dvignili, ampak po drugi strani pa dodatno obdavčile prihodke državljanom. Pa tudi kakšne konkretne ukrepe pripravljate za tiste, ki so mogoče tik nad to minimalno plačo, ki jo vi predvidevate sicer v višini 800 evrov, če imam pravi podatek iz koalicijske pogodbe. Zdaj me zanima tudi kako ste prišli na ta znesek 800 evrov. Namreč glede na trend rasti plač v zadnjih dveh letih bi slej kot prej tako in tako prišli na ta znesek še v tem letu, po drugi strani pa vemo, da po izračunu je prag tveganje revščine trenutno približno 813 evrov. Zdaj, zakaj se niste odločili ali pa lahko morda vseeno državljani pričakujejo, da boste z dvigom minimalne plače prišli vsaj na ta prag tveganja revščine, zlasti seveda iz vidika, da nas v prihodnje kaže kar velika kriza na obzorju.

Če nadaljujem. V koalicijski pogodbi imate zapisano uvedbo univerzalnih temeljnih dobrin za otroke in mladino. Tukaj bi želela odgovor, kaj Konkretno imate pri tem v mislih, kajti v koalicijski pogodbi ni ničesar podrobneje zapisano. Moram pa reči, da pozdravljam tale vas stavek, ki ste ga povedali. Namreč vsi otroci ne glede na to v kakšni družini so rojeni, morajo imeti enak potencial za razvoj. Zdaj, iz tega vidika vas sprašujem. Ali podpirate uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki ga imate v svojih programih tudi zapisane vaše koalicijski partnerici, torej Gibanje Svoboda in pa stranka SD.

Če preidem še na naslednje področje in sicer delovanje oziroma organizacija centrov za socialno delo. Tudi ta cilj, da se torej delo centrov približa ljudem s poudarkom na terenskim delom, se mi zdi še kako potreben v tem momentu, ampak glede na to kaj imate zapisano v koalicijski pogodbi, me zdaj zanima. Ali gre po eni strani za bolj finančno napajanje določenih izbranih nevladnih organizacij ali pa mislite dejansko delo teh centrov približati ljudem. Kaj imam tukaj v mislih, in sicer, vrnitev teh institucij tam kjer so bile leta 2018 kar nekako izbrisane s strani takratne Šarčeve Vlade. Namreč, v pogodbi omenjate tesnejše povezovanje centrov za socialno delo z nevladnimi organizacijami. Zdaj me zanima s tega vidika, katere nevladne organizacije so to - pod nevladnimi organizacijami pojem namreč zajema marsikaj – in na kakšen način je povezovanje predvideno, kako bo to potekalo. Ali so za to predvidena kakšna dodatna finančna sredstva pri nevladnih organizacijah, kakšno vlogo naj bi imele nevladne organizacije v teh postopkih; predvidevam, da verjetno tudi kakšne pristojnosti in odgovornosti. Glede na dejstvo, kot ste že sami povedali, takratna reorganizacija centrov iz leta 2018, ki jo je izvedlo ministrstvo, je bila deležna kar velikih kritik s strani državljanov, kajti zaradi centralizacije teh centrov so postali centri za socialno delo težje dostopni ljudem, ki pa potrebujejo te storitve, pa ne mislim samo v nekih manjših občinah ali upravnih enotah. Vem tudi za konkreten primer: skoncentrirali so se tako v mestna središča, in sicer samo v eni upravni enoti, Slovenska Bistrica pokriva približno 35 tisoč državljanov in so ostali brez centra za socialno delo s takratno reorganizacijo. In zanima me, ali predvidevate tudi, da bi se nazaj vzpostavili ti centri, ki so bili takrat leta 2018 ukinjeni.

Eden izmed ciljev ministrstva je, glede na vsebino koalicijske pogodbe, tudi posodobitev informacijskega sistema za izračun upravičenosti do socialnih pravic. Glede na izzive, torej, ki nas čakajo na tem področju ob nezavidljivi situaciji v prihodnosti, me zanima, zakaj je tu potrebna ponovna obremenitev državnega proračuna z uvedbo dodatnih informacijskih sistemov ali posodobitvijo novih. Namreč, leta 2019 je bil na centru za socialno delo uveden že nov informacijski sistem, ki je stal približno 3,5 milijona evrov takrat naše državljane. In takratna ministrica Ksenja Klampfer je zagotovila, da se s tem uvaja hitrejše in učinkovitejše delo tako zaposlenih kot tudi varne, hitrejše in kakovostnejše storitve za naše državljane. Zato me zanima, kaj bo ta dograditev, prenova ali pa celo uvedba kakšnega novega informacijskega sistema torej doprinesla.

Če se v nadaljevanju dotaknem področja trga dela. Tu vemo, da trenutno največji izziv podjetij je prav soočenje s pomanjkanjem delavcev na trgu dela in s kadrovsko problematiko. Če se malce sprehodimo po podjetjih, gospodarskih družbah, lahko rečem, da praktično trenutno skorajda ni podjetja, ki ne bi bilo primorano reševati kadrovskih stisk. Zdaj me zanima, ali je vaš cilj iz koalicijske pogodbe, torej skrajšanje polnega delovnega časa na 30 ur, sploh izvedljiv, ob dejstvu, da se s tem še dodatno ruši organizacija dela, povečujejo se stroški, ker bo v tem primeru potrebno zaposliti tudi več ljudi. Zanima me, ali boste na tem ukrepu vztrajali kljub dejstvu, da je kandidat za ministra za gospodarstvo, torej gospod Matjaž Han, na svojem zaslišanju tudi povedal, da to skrajševanje delovnega časa trenutno ni aktualno. Zdaj me zanima, kako je pa to z vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Torej, ali lahko pričakujemo ta 30-urni delovni teden, da bo vzpostavljen, ali ne, in ali to velja tudi za javni sektor. In kot drugo, glede na izziv pomanjkanja kadra na trgu dela, me zanima, ali boste morda slednje poskušali reševati tudi z aktivizacijo dolgoletnih prejemnikov socialnih transferjev, da se ponovno aktivirajo na trg dela, kajti tudi sami ste povedali, da se število prejemnikov socialnih transferjev iz leta v leto viša. Tudi po mojih statističnih podatkih je problem zlasti v tem, da sem množično sodijo predvsem tisti, ki so v najboljših letih in bi morali biti nekako v tem pogledu najbolj delovni aktivni. Zato me torej zanima, ali boste poskušali, in to na kak način, te zdrave prejemnike denarne socialne pomoči aktivirati v delo, torej, da ne boo odvisni od vsakokratne socialne politike vladajoče oblasti, ampak, da si bodo sami ustvarjali prejemke za svoje preživetje.

Pozdravljam vašo namero iz pogodbe o učinkovitejši odpravi sistematičnih kršitev delovne pravne zakonodaje. Me pa zanima, ali boste slednje storili tudi na področju prejemnikov denarnih socialnih transferjev, kajti tudi tukaj vemo, da se v praksi dogajajo anomalije.

Govorili ste v te smeri tudi o okrepitvi Inšpektorata. Zdaj me zanima, ali predvidevate dodatne zaposlitve inšpektorjev, kdaj in pa koliko?

Če se še dotaknem tudi pokojninske zakonodaje, ker vidim da imate, tako iz koalicijske pogodbe, kakor tudi iz vašega uvoda, konkretne poudarke. Tu pa me zanima, ali zagovarjate, da se državljanom vrne odvzeta pravica do državne pokojnine. Namreč vemo, kaj se je leta 2012 s tako imenovano Svetlikovo pokojninsko reformo zgodilo. Odvzete so bile te državne pokojnine, takrat, približno 16 tisoč 500 upravičencem, in zato bi želela od vas odgovor, ali se lahko pod vašim mandatom nadejamo ponovne uvedbe teh pokojnin?

Potem, zanima me, kdaj lahko državljani pričakujemo novo pokojninsko reformo?

Ali boste odpravili obstoječo anomalijo sistema, ko ljudje, ki delajo polnih 40 let, torej polna leta, brez kakršnegakoli dokupa, zaradi neizpolnitve pogoja starosti se ne morejo upokojiti in morajo zato delati toliko več.

In pa, ali nameravate dvigniti starostno dobo za upokojitev, glede na to, kako je trenutno pokojninski sistem. Če da, me zanima, kdaj?

Potem glede dviga najnižjih zagotovljenih pokojnin. Zdaj, rečeno je bilo, da jih boste najprej dvignili na 700 evrov. Glede na to, da, kot sem že povedala, prag tveganja revščine je trenutno po izračunu 813 evrov. Zdaj, napovedali ste tudi, da boste sami naredili ponovni izračun teh praga tveganja revščine. Me zanima, zakaj potem se te pokojnine ne bodo dvignile vsaj na prag tveganja revščine oziroma, kdaj lahko pričakujemo, da se bodo, da bodo to res starostniki res imeli zagotovljen tisti minimalni minimum za svoje preživetje.

Glede varstvenega dodatka, ki ste ga omenili, me zanima, ali boste sledili pozivom Sindikatu upokojencev, ki zahteva, da se znesek varstvenega dodatka zviša in izvzame iz sistema socialnih transferjev.

In pa še glede dolgotrajne oskrbe. Zdaj vemo, da sistem v praksi še ni zaživel. Živijo pa nekateri programi oziroma pilotni projekti, zlasti glede zunaj institucionalnih oblik te oskrbe. Eden izmed tak je mogoče tudi dom doma za starejše. Glede na to, da je odhajajoča vlada že nekatere, v mislih imela podaljševati, me zanima, ali bo tudi pri nas, oziroma s prevzemom z vaše strani Ministrstva, volja, da finančno se financirate, da se bodo ti projekti izvajali še naprej, da bodo torej imeli starejši zagotovljene oblike pomoči do vzpostavitve tega Zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi.

Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Hvala za postavljena vprašanja.

Preden damo besedo kandidatu za ministra, bomo nadaljevali po seznamu, da zaokrožimo nabor 5 razpravljavcev oziroma 5 zastavljenih vprašanj.

Naslednja v vrsti je gospa Alenka Helbl. Predam besedo.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav, tudi spoštovani kandidat.

Pozorno sem poslušala to predstavitev. In tudi pozorno prebrala koalicijsko pogodbo. Bi se pa morda, glede na to, da je že kolegica dosti vprašanj postavila, predvsem osredotočila na naslednje, in sicer na javno socialno varstvene zavode, se pravi predvsem domove za starejše. Torej, čisto konkretna vprašanja prihajajo iz terena. Namreč, zaradi višanja cen storitev in materiala se javnim socialno varstvenim zavodom, ki so bili torej uspešni na razpisih za prenovo kapacitet za starejše dogaja, da so ponudbe potencialnih izvajalcev bistveno višje kot imajo na razpolago že odobrenih sredstev za sofinanciranje. Nekako se ocenjuje, da bo javnim zavodom v celoti zmanjkalo približno 20 milijonov evrov. Ali boste torej zagotovili ta sredstva, da bodo javni zavodi v lasti državi lahko s prenovami oziroma novogradnjami zagotovili zakonsko določene standarde in te pogoje za zagotavljanje eno in dvoposteljnih sob, ki jih je potrebno zagotoviti do leta 2023? In tudi zagotavljanje prilagojenih kapacitet za primer izbruha nalezljivih bolezni?

Da se dotaknem še kadrov. Na tem področju namreč v Sloveniji že dalj časa, to ves čas že ponavljamo, primanjkuje kadra na področju zdravstva, tako v bolnišnicah kot tudi predvsem v domovih za starejše. Še slabša je pa ta situacija v obmejnih območjih, torej Koroška, Štajerska, Pomurje. In ne vem, morda ste seznanjeni z reformo na področju zdravstvene nege v Avstriji, ki ponuja torej več kot eno milijardo evrov za te temeljite in čisto konkretne ukrepe. Lahko jih tudi nekaj naštejem kar se tiče morda bolj področja sociale, da bodo pripravniki za usposabljanje na področju zdravstvene nege prejeli 600 evrov na mesec, da bodo kadri iz drugih poklicev in področij, ki se bodo vrnili na delo na področju te nege bodo prejeli minimalno 1.400 evrov na mesec, vajeništvo na področju zdravstvene nege in tako naprej. Torej, dobro milijardo evrov predvidevajo. To pomeni za nas na obmejnih območjih, torej ob meji z Avstrijo tudi velik problem zagotavljanja kadra v prihodnosti in to je zelo akuten problem. Kaj boste torej naredili na področju zagotavljanja kadrov v javno socialnih varstvenih zavodih, torej na teh socialnovarstvenih zavodih in varstveno delovnih centrih? In kako se mislite, ker je nujno potrebno, sistemsko lotiti reševanja te problematike? Sam dvig plač je enostaven ukrep. Vemo, da to za stanovalce v javnih socialnovarstvenih zavodih pomeni seveda tudi višjo ceno. Upam tudi, da ste seznanjeni s stanjem skrbi za starejše na terenu in da ste seznanjeni tudi s tem, da za veliko starejših ljudi njihova oskrba odvisna od debeline denarnice, kar je seveda nedopustno. Neurejeno področja in uvajanje pravičnejšega sistema za najšibkejše bi rešil že ta zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta sicer sedaj resda sodi mislim da pod Ministrstvo za zdravje, a se predvsem dotika tudi področja sociale. Kaj menite torej o sistemski ureditvi? Bilo je nekaj povedanega, ampak vendarle premalo konkretno. Pa še eno vprašanje, nesporno je, da se dvigujejo cene hrane, materialov in surovin in javno socialnovarstveni zavodi bodo težko dolgo krili te stroške. Ali menite, da je smiselno, da se dvignejo cene storitev za uporabnike? Torej, stanovalce, ki si samooskrbo težko privoščijo. Ali pa je tu pametneje, da se zagotovijo sredstva države kot pomoč zavodom? In če mislite, da je to stvar države povejte tudi na kakšen način. In še nekaj, kako ste naklonjeni področju samooskrbe javnih zavodov, torej tako s hrano kot tudi energijo. Toliko s tega področja.

Pa še eno vprašanje. Del vašega programa je tudi spodbuda za sodelovanje delavec in delavk pri upravljanju ter obliki dela vsega lastništva podjetij. V zadnjem času, pa tudi na terenu, je dosti govora o tem, da v bistvu podjetja, lastniki podjetij razmišljajo zelo intenzivno, sploh na obmejnem območju z Avstrijo. Zapuščajo Slovenijo ali pa o tem intenzivno razmišljajo. Omenjate tudi zadružne prevzeme matičnih družb. Kako gre torej to skupaj s konkurenčnostjo poslovnega okolja?

Hvala.

Hvala za zastavljeno vprašanje. Bi vas prosil, če lahko izključite mikrofon, ker se edino na tak način lahko besedi prijavi naslednji govornik.

Ki je gospod Aleksander Reberšek.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Ja, med epidemijo covida se je jasno pokazalo, da so obstoječi domovi za starejše potrebni prenove. Že desetletje in pa več je pa tudi jasno, da potrebujemo nove namestitve, v katere se prej recimo 15 let plus praktično ni vlagalo. Zanima me ali boste nadaljevali z vsemi temi 145 investicijami, ki so trenutno v teku na področju oskrbe starejših, ki so bile začrtane oziroma začete v mandatu Janeza Ciglerja Kralja, vašega predhodnika. Najbrž je vsem jasno, da se 15 let v naši državi ni zgradil noben dom za starejše, pa me zanima, kaj bo z vsemi temi investicijami, ki sedaj potekajo v naši državi.

Zagovornik načela enakosti je izvedel oceno diskriminatornosti petega odstavka 100. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ocenil, da je diskriminatoren do vseh videčih mladoletnih oseb, ki so zdravstveno zavarovane po drugih zavarovancih zavoda ali upokojencih in ki so prav tako kot slepe osebe potrebujejo za opravljanje svojih življenjskih potreb pomoč druge osebe ter bi zato lahko bile upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo. Ali boste v svojem mandatu diskriminacijo odpravili in sprejeli ustrezen zakon za odpravo diskriminacije in odpravo krivice tem otrokom tudi za nazaj vse od uveljavitve spornega člena? Zakon, ki je predviden za obravnavo in ga je predložil Državni svet, ne odpravlja krivice za nazaj ampak zgolj za naprej. Da bi se krivica odpravila v celoti, je potrebno poskrbeti, da se zakon sprejme v taki obliki, ki bi to področje uredil tudi za nazaj. In me zanima, če boste to naredili.

Zdaj vprašanje je bilo sicer postavljeno že od moje kolegice, pa se mi zdi to zelo pomembno vprašanje in bi res prosil odgovor na to, zato ga bom postavil še enkrat. Ob dejstvu, da ste v koalicijski pogodbi v poglavju Socialna in vključujoča skupnost zapisali, da je eden izmed načrtov okrepiti upravičenost do socialnih, družinskih in invalidskih transferjev iz javnih sredstev na podlagi jasnih in pravičnih socialnih in ekonomskih kriterijev. Kaj zdaj to pomeni? Ali to morebiti pomeni, da boste razširili oziroma določili kriterije tako, da bo denarno socialno pomoč lahko prejelo več državljanov? V Novi Sloveniji pravimo, da zdrav človek potrebuje delo ne pa denarne socialne pomoči. Ali na tem področju ne mislite tako? Nam se zdi pomembno, da tisti, ki lahko dela, naj dela, tisti, ki pa ne more, pa mora država za njega poskrbeti. Je pa res, da je denarna socialna pomoč neka varna mreža, kamor se nekdo ulovi zaradi svoje starosti, zaradi izgube službe in tako naprej. Ampak naše mnenje je, da tisti, ki je zdrav, sposoben za delo, da naj dela.

Zanima me tudi, kaj boste naredili na področju brezposelnosti. V času prejšnje vlade je bilo v aprilu najnižja brezposelnost (58 tisoč in še nekaj). Kako si boste kot minister prizadevali za vzdrževanje takšne rekordne brezposelnosti, se pravi, da bo čim več naših državljanov delalo?

Bila je prej tudi omenjena zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga nam je lani uspelo sprejeti po desetletjih, ko se je o njem v tej hiši samo pogovarjalo, po ne vem koliko sto in več osnutkih pa na dnevni red in na sprejetje ta zakon ni recimo nikoli prišel. Naj tukaj poudarim, da je bilo ta zakon potrebno sprejeti za to, da lahko sploh črpamo sredstva na področju oskrbe starejših. To je bil več kot nujen prvi korak, ostaja pa vprašanje, in sicer odprto vprašanje glede financiranja dolgotrajne oskrbe po 30. juniju 2025. Kako se boste lotili tega?

Tudi glede pokojninskega sistema je bilo že nekaj pa se mi tudi zdi pomembno vprašanje, na katerega bi rad dobil svoj odgovor. In sicer glede nujnosti povišanja upokojitvene starosti pokojninske dobe za polno starostno pokojnino ter na vezavo upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo. V OECD so priporočili tudi, da se za referenčno obdobje za določene pokojnine s 24 najboljših let podaljša na celotno obdobje zaposlenosti in da se odpravijo nekatere možnosti znižanja upokojitvene starosti, ki vseeno omogočajo polno starostno pokojnino. Ali boste pri pripravi te pokojninske reforme sledili priporočilom OECD?

Zanima me tudi naslednje. Veste, da je bilo v medijih kar veliko o tem govora, ko smo v Novi Sloveniji takoj ob začetku mandata vložili nekaj svojih zakonov, na nekatere ste celo v Levici v prejšnji sestavi vložili pobudo za posvetovalni referendum. Pa vendar, zanima me, ali boste ta naš Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih podprli. Kot sem povedal, ste v prejšnji sestavi vložili pobudo za posvetovalni referendum in ste nam onemogočili, da bi ta zakon sprejeli, tik pred glasovanjem ste to naredili. Ta zakon med drugim prinaša podaljšanje očetovskega dopusta, otrokom s posebnimi potrebami, ki del leta preživijo doma, del pa v zavodu, povečujemo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, otroci, ki ne hodijo v osnovno šolo, se jim izplača v naravi, in tako naprej. Zanima me, ali boste ta zakon v vaši stranki, stranki Levica, zdaj podprli.

V koalicijsko pogodbo ste zapisali: »Okrepiti delovanje stanovanjskega sklada in podpreti druge modele financiranja, s ciljem zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030.« Z vsem spoštovanjem, da ne bom narobe razumljen, ampak se mi zdi, da gre tu za neko zavajanje. Najprej bi morali zapisati, kaj boste naredili v tem mandatu, ta mandat, če bo vse po sreči, bo trajal do leta 2026 in bi od vas pričakoval, da zapišete oziroma poveste številko, koliko teh stanovanj bo zgrajenih do leta 2026, ker potem zelo hitro preložimo odgovornost, nam je zmanjkalo mandata, nismo mogli in tako naprej. In pričakujem, da mi poveste, koliko od teh 20 tisoč stanovanj boste zgradili do leta 2026, dokler traja vaš mandat. Sicer pa preprost matematičen izračun pove, 20 tisoč stanovanj in če se vzame, da je povprečno slovensko stanovanje veliko 82 kvadratov, realna cena kvadratnega metra pa je od 2 tisoč 900 do 11 tisoč evrov, se pravi, če vzamemo samo 3 tisoč evrov na kvadratni meter, bi vsa ta stanovanja stala 5 milijard, ob dejstvu, da je proračun Republike Slovenije okoli 13 milijard. Še enkrat na ponovim, povejte mi torej realno, koliko stanovanj lahko naši državljani pričakujejo do konca leta 2026 oziroma do konca vašega mandata.

Na nek način ponujate prostovoljni delavnik do 30 ur tedensko, čeprav nek drug minister na nekem drugem zaslišanju pravi, da je to precej nerealno. Nek kandidat za poslanca zdaj za bodoči mandat, bodoči poslanec, o tem zelo lepo in javno govori ter všečno pred volitvami, nek drug minister pa reče, da je to zelo nerealno. Ampak vi ste govorili o teh 30 urah na teden, po drugi strani pa »bajkamo«, recimo, naša podjetja iz naše države. Večkrat smo slišali, da želimo neko predvidljivo davčno okolje. Ampak zakaj potem podpirate, da se Zakon o dohodnini ustavi, tako kot je tudi napisano v koalicijski pogodbi, da se izvajanje tega zakona s 1. 1. 2023 ustavi. Naj povem, da ta zakon prinaša višje plače vsem zaposlenim, do leta 2025 bi plače naraščale, vi pa želite ta zakon ustaviti. Na eni strani neke všečne besede, na drugi strani pa neka realnost. Kakšno je vaše mnenje glede Zakona o dohodnini?

In še eno vprašanje, zadnje. V času prejšnje Vlade, v času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja, je bil na področju oseb s posebnimi potrebami storjen zelo velik korak naprej, čeprav se tu še ne nameravamo ustaviti in je treba delati še naprej. Po desetletjih prošenj so končno starši teh otrok prišli na vrsto, in sicer z višjim nadomestilom za izgubljeni dohodek. Mi smo jim to nadomestilo zvišali za 160 evrov, prej so pa 17 let oziroma 20 let prosjačili in so dobili, ne vem, 17 evrov, v enajstih letih. Zdaj imajo vsi ti starši vsaj minimalno plačo. Pa me zanima… Zakaj zdaj to sprašujem – ker sem prej povedal, da se ne smemo tu ustaviti. V času ministra Janeza Ciglerja Kralja smo ustanovili tudi delovno skupino, ki se ukvarja s težavami, predvsem pa z rešitvami, kako rešiti vse njihove težave. In zdaj ne vemo, kaj bo s to skupino. Boste na nek način podali roko tej skupini, jo boste podprli, bo lahko ta skupina nadaljevala z delom in tukaj bi rad tudi vaš konkreten odgovor. Hvala lepa.

Hvala za zastavljena vprašanja. Nekaj nazaj sem sicer napovedal, da bom zbral vprašanja v krogu petih razpravljavcev, nato bom predal besedo ministrskemu kandidatu, da se nanje lahko odzove in odgovori, ampak glede na to, da so bila prva tri vprašanja tovsta kot so bila, bom na tej točki že predal besedo gospodu kandidatu, da se nanje odzove. Hvala.

Hvala. Hvala lepa. Bom poskušal čim bolj kratko in jedrnato odgovoriti in bom začel od zadaj v bistvu.

Kar se tiče dohodnine, mislim, da ste vsi postavili to vprašanje. Zakon o dohodnini razveljavljamo v vseh točkah razen pri dvigu splošne olajšave. V vseh točkah pomeni pa, da razveljavljamo to, da se oddajanje stanovanj davek zniža iz 27,5 % na 15 %, kar koristi samo tistim, ki oddajajo stanovanja in lahko ste v preteklih dveh mesecih videli, da zaradi tega najemnine niso čisto nič padle, so pa padli njihovih prihodki. Razveljavlja se tisti del zakona, ki menedžerjem omogoča višje plače, vključno z nižanjem najvišje dohodninske stopnje iz 50 % na 45 %. Razveljavlja se tisti del zakona, ki spet lastnikom podjetij ali pa poslovodnim osebam omogoča, da ne plačujejo več za električni avto, če ga uporabljajo preko podjetja, skratka vse te bonuse za najvišji razred smo črtali. Tisto, kar prinese nekaj več neta v najnižje plače, pa puščamo oziroma v povprečne plače ne v najnižje. Bi pa to rekel, nižanje davkov ni način kako zvišati plače, ker plače je treba gledati v brutu oziroma bruto bruto, bruto 1 in bruto 2 gresta v kolektivno porabo zato, da z njimi financiramo zdravstvo, šolstvo, socialne storitve in tako naprej, družbeno solidarnost, neto je tisto kar ostane človeku. Zdaj, če mi nižamo bruto zato, da dobimo višji neto, smo samo naredili prerazporeditev iz kolektivno v individualno potrošnjo. Recept za višje plače je kako izboljšati produktivnost našega gospodarstva. In tukaj se bom navezal na vključevanje v lastništvo zaposlenih, kar je gospa Helbl vprašala. Ravno obratno je kot pravite. Zdaj, kot prvo mi delamo na politiki spodbud, se pravi spodbujali bomo tako zaposlene kot delodajalce, da se zaposleni vključijo v odločanje in v lastništvo podjetij. To ni zdaj, ne vem, neka socialistična utopija, v Združenih državah Amerike je 10 % ljudi, ki delajo v privatnem sektorju vključenih v lastništvo in dobršen del teh je vključenih v sistem ESOP(?), kar pomeni, da so sami lastniki teh podjetij in izkušnje so pokazale, govorimo o več desetletnih izkušnjah od 70-ih ta model tam obstaja, da so ta podjetja bolj konkurenčna, da lažje preživijo krize, da so zaposleni tam bolje plačani in da zaradi tega, ker so hkrati tudi lastniki podjetij, imajo ob upokojitvi tudi do 10-krat več premoženja kot zaposleni v običajnih kapitalističnih podjetjih. Podobno zgodbo boste videli, če boste pogledali Mont Dragon v Španij, to je korporacija z 80 tisoč zaposlenimi, oni so v baskovski regiji, ki je najbogatejša, najmanj kriminala, največja socialna vključenost, največja socialna enakost in pa najbolj zadovoljni ljudje so v regiji kjer je stacionirano to podjetje. Tako, da v bistvu ekonomski rezultati teh politik so ravno obratni od tega kar bi nekateri radi strašili.

Potem, če grem naprej na najemna stanovanja. Zdaj v koalicijski pogodbi je zapisano, da bomo do leta 2030 zagotovili, ne zgradili, 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Jaz sem v uvodni predstaviti povedal, da deloma bo šlo tukaj za gradnjo, deloma bo šlo tukaj za aktivacijo obstoječega fonda, ki je v določeni meri prazen. Jaz vam na tej točki ne morem in ne znam povedati kaj do tega je realistično do leta 2026, ker v resnici imamo mi na nepremičninskem trgu tak kaos, da nimamo niti realnih ocen o tem koliko stanovanj je praznih, katera se oddajajo, katera se oddajajo na črno in tako naprej. Mi bomo kot prvi ukrep začeli spremljati kaj se dogaja na nepremičninskem trgu, kaj se oddaja, kaj se oddaja na črno, kaj se oddaja preko Airbnb in tako naprej. Skratka, najprej je treba postaviti regulacijo zato da lahko začnemo na realnih ocenah postavljati naše politike.

Potem pokojninska reforma, priporočila OECD. Pri pokojninski reformi je tako, kot sem prej rekel, naša vstopna točka je odpravljanje revščine. Jaz se tudi ne strinjam z ocenami OECD, da je naš pokojninski sistem predrag. Mi damo za pokojnine okoli 10 % BDP. Če pogledate sosednjo Avstrijo da 13 do 14 % BDP, pač odvisno od leta. Se pravi, da jo tretjino več od nas. In zaradi tega nimajo nobenih težav. Kar se mene tiče je pri pokojninski reformi vprašanje kako odpravljati revščino in kako zagotoviti več sredstev za pokojnine. Mi smo predlagali tudi v koalicijskih pogajanjih, da bi bilo treba zmerno zvišati pokojninske prispevke. Koalicijski partnerji se s tem ne strinjajo, ampak obstaja pa še ena rezerva, ki sem jo prej omenil in to je odpravljanje prekarnosti. Prekarci vplačajo v pokojnine s prispevki polovico manj od redno zaposlenih, tako da je vprašanje koliko za naše ministrstvo koliko prekarcev bomo uspeli prekvalificirati v redne zaposlitve in na ta način bomo dobili tudi več sredstev za pokojninsko blagajno. Dvigu delovne starosti pa nisem naklonjen in nismo naklonjeni, tudi zaradi tega, ker imamo problem na drugem koncu. Mi imamo med mladimi težave pač z vstopanjem na trg dela, težave s prekarnostjo, ti starejši, ki odhajajo v pokoj pa so več ali manj ljudje, ki odhajajo z zaposlitev ki so redne, stalne in ko gre nekdo v pokoj tudi v bistvu pač odpre delovno mesto za nekoga, ki na trg šele prihaja. Tako da se nam to zdi povsem smiselno.

Kako bomo sfinancirali dolgotrajno oskrbo? Sam sem prepričan, da bomo morali uvesti solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ker se popolnoma strinjam s tem kar ste rekli, da je nezaslišano, da je oskrba odvisna od debeline denarnice. Mislim, da je to princip za katerim ne more nihče v tej sobi ne glede na politično barvo stati in da bo treba za dolgotrajno oskrbo enostavno pač poiskati družbeni dogovor, da bomo nekaj zanjo dali, da se bo lahko financirala solidarno. Tudi tukaj, če pogledamo po razvitejših državah bomo videli, da v Sloveniji mi za dolgotrajno oskrbo damo približno 1 % BDP javnih sredstev, 0,4 % zasebnih, to so več ali manj oskrbnine, med tem ko države, ki prednjačijo po dolgotrajni oskrbi, Nizozemska, Danska dasta tam okoli 3,6, 3,7 % javnih sredstev zato, da se dolgotrajna oskrba izvaja tako solidarnostna, terenska, neinstitucionalna kot konec koncev domska. Bomo pa in tukaj smo začeli z ekipo pripravljati nov model dolgotrajne oskrbe, ki bo seveda pač posnemal te prakse razvitejših držav in na podlagi tega bomo tudi ovrednotili koliko denarja dodatnega bi za tak sistem potrebovali in se potem šli pogovarjati s finančnim ministrom in s premierjem.

Kaj bomo glede brezposelnosti? Res je, brezposelnost je trenutno majhna, nizka. Problem pa je, da je odvisna od gospodarskih nihanj. Mi kar lahko rečemo je, da bo politika ministrstev, ki jih bomo mi obvladovali proticiklična, se pravi delovali bomo v smer, da se kriza blaži in ne poglablja, da ne bo država zdrsnila v kakšno novo varčevanje ali kaj takega, kar smo videli v prejšnjem mandatu. In tako stališče bomo zagovarjali tudi na vladi. Do leta 2024 so ocene Fiskalnega sveta, pa tudi mislim, da večine v vladi, da se lahko financirajo dodatne naloge kot so stanovanja, dolgotrajna oskrba, draginjski dodatki, ki bodo potrebni in tako naprej iz dolžniškega kapitala. Do leta 2024 imamo pa čas, da se dogovorimo, ko se pogovarjamo o novi družbeni pogodbi, kako bomo našli stalne vire za te izdatke, ki so nujni. Mislim ne nujni samo zaradi te vlade, nujni so pač za razvoj te družbe. Tako, da leto in pol imamo časa, da se bomo pogovorili tudi o dodatnih virih, ki jih bomo rabili, če bomo hoteli vse te politike, ki smo jih v koalicijski pogodbi vsi skupaj obljubili, razviti.

Potem kar se tiče 100. člena ZPIZ-a in pa ocene zagovornika načela enakih možnosti, da je ta člen diskriminatoren, to moram priznati, da tega ne poznam, bom pa se o tem informiral in bomo seveda to diskriminacijo odpravili.

Potem kar se tiče prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Vprašanje je bilo, če jih bomo aktivirali. Po mojih informacijah deluje na terenu trenutno 50 koordinatorjev, ki poskušajo pomagati in vključiti te ljudi. Ta program bomo seveda obdržali. Se pa ne strinjam s tem, kar NSi predlaga, da bi se jim nekako obvezalo pač, da oni morajo, če so približno fizični kondiciji, pač sprejeti kakršnokoli delo tudi, če je za 2 stopnje nižje od njihove dejanske izobrazbe - tako gre vaš zakon. Sam sem prepričan, da je treba družbo graditi na drugačnih temeljih, in sicer da so ljudje najbolj produktivni, ne samo najbolj srečni ampak tudi najbolj produktivni takrat ko jim družba omogoča, da delajo stvari, kjer vidijo pač tudi svoj osebni razvoj. Tako, da to je princip, po katerem bomo skušali delovati.

Potem če grem na vprašanje gospe Helbl glede domov za starejše. Ja, višanje cen storitev in materiala, s tem smo seznanjeni in pri rebalansu proračuna bomo pritiskali na to, da se nujno zagotovi sredstva, da bodo lahko javni zavodi normalno funkcionirali, da bodo ljudje tam normalno plačani in da oskrbnine ne bodo šle gor.

Kar se tiče kadra se močno strinjam, da ga primanjkuje. Zdaj pač najbolj očiten odgovor tukaj, kako ga zagotavljati, so plače, ki so v domovih za starejše dostikrat naravnost sramotne. Pač težko delo ampak plačani so pa minimalno. Je pa dejstvo, da bo treba tukaj se pogovarjati o politiki priseljevanja oziroma o iskanju kadra v tujini, ker nekateri poklici so tako močno deficitarni, da ne verjamem, da bomo v doglednem roku lahko popolnili vse potrebe.

Potem, ja, kar se dviga cen sem povedal. Kar se tiče konkurenčnosti in zadrug sem povedal.

Če gremo zdaj še na vprašanja gospe Furman. Ja, razveljavitev Zakona o dohodnini smo že šli. Aha, potem kako smo prišli na številko 800 evrov minimalna plača. Zdaj to je osnovna koalicijska zaveza, da jo bomo dvignili minimalno plačo z naslednjim letom vsaj na 800 evrov neto. To seveda všteva tudi to draginjo, ki je pred nami. Prag tveganja revščine je 739 evrov, ne 813. 813 je številka, ki je že za 10 % povečana, prej sem jo omenjal pri pokojninah. Tako, da naš plan z minimalno plačo temeljni pa je, da bomo poskušali uveljaviti princip, ki so ga na Zvezi svobodnih sindikatov poimenovali enka je minimalka, kar pomeni, da bi se morala minimalna plača izenačiti z osnovno najnižjo plačo in da nebi več prihajalo do tega, kar imamo zdaj v javnem sektorju, kjer mislim, da je že 24 ali 25 razredov pod minimalno plačo. In podobno je v ostalih kolektivnih pogodbah. Zato bomo seveda dali neko prehodno obdobje, da se lahko kolektivne pogodbe na novo napišejo, da se lahko gospodarstvo prilagodi, ampak izhodiščna plača mora biti enaka minimalni plači. In sam bi rad v bistvu tukaj tudi nek vzvod imel, se pravi, ko se dviga minimalna plača, se morajo gor potiskati tudi ostale plače. To je tudi smisel minimalne plače, da je to v bistvu pač neka sidrna plača, ki potiska navzgor tudi vse ostale. Ker kot sem prej rekel, naša temeljna ambicija je, da se morajo plače dvigovati skupaj s produktivnostjo; do tega sistema bi radi prišli.

Nadalje, kaj so univerzalne temeljne storitve v koalicijski pogodbi. To je, da bi morali imeti otroci, ko se pogovarjamo o enakih možnostih, zagotovljen dostop do brezplačnega šolstva, do brezplačnega vrtca, do brezplačnih zdravstvenih storitev, brezplačnih učbenikov in tako naprej. Skratka, da se kar se da možnosti za otroke izenačuje. V tem smislu v Levici nismo naklonjeni univerzalnemu otroškemu dodatku, ker to pomeni, enaka pomoč za ljudi z zelo neenakimi potrebami. To pomeni, da enak otroški dodatek dobi nekdo z minimalno plačo in nekdo s 3 tisoč evri plače, in je vprašanje, ali res oba potrebujeta enak znesek za svojega otroka.

Nadalje, CSD, ali ga bomo dejansko približali ljudem – da. Kot sem prej rekel, naš temeljni namen je debirokratizacija, zato da se bodo lahko socialni delavci več ukvarjali z reševanjem težav na terenu in da bodo centri za socialno delo bolj dostopni ljudem. Kar se tiče ukinjanja nekaterih centrov, bomo pogledali, kateri vse so bili ukinjeni. In mi smo takrat tem ukinitvam tudi nasprotovali.

Nadalje ste vprašali, katere nevladne organizacije smo omenjali tam v koalicijski pogodbi, ko se pogovarjamo o socialnem delu. To so nevladne organizacije, ki so nekako suplement ali pa komplement centrov za socialno delo, kot je, recimo, Društvo Pot za pomoč zasvojenim, Zveza zdravljenih alkoholikov Slovenije, Želva, Kralji ulice, Karitas, Rdeči križ in tako naprej. Skratka, te organizacije bistveno pripomorejo k temu, da socialna država funkcionira, in so absolutno potrebne podpore.

Česa še nisem odgovoril… Mislim, da je samo še… Aha, tale inšpektorat, kdaj in koliko inšpektorjev. Ja, tu pripravljamo kadrovski načrt, potrebe bomo ovrednotili v juniju. O tem, koliko inšpektorjev lahko napotimo, bomo pa povedali ob rebalansu proračuna, ko bo treba vse te ambicije vreči na kup. Se pravi, v septembru pričakujem, da bomo ta odgovor tudi dokončno imeli.