Pozdravljeni vsi prisotni!

Pričenjam 1. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Posebej pozdravljam na tem odboru gospo Ireno Šinko, kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da so danes zadržani oziroma se naše seje ne more udeležiti gospod Jože Horvat. Med tem, ko imamo dva nadomestna člana in sicer namesto mag. Nataše Avšič Bogovič je po pooblastilu tukaj gospod Gašper Ovnik in namesto Nataše Sukič, Tatjana Greif.

Prehajamo kar na določitev dnevnega reda seje, ki ste ga sprejeli tudi s sklicem. In predlagam naslednji dnevni red, predstavitev Irene Šinko, kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ker do začetka seje nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je dnevni red določen kot je bil sklecam s sklicem te seje.

Prehajamo na PREDSTAVITEV KANDIDATKE ZA MINISTRICO.

Kot gradivo ste sprejeli predlog predsednika Vlade za kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa ste članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovan predal v sistemu Udis. Uvodni predstavitvi kandidatke bodo sledila vprašanja članic in članov odbora.

Pozdravljamo še dva člana odbora, ki ste se nam ravnokar pridružila.

Torej, lahko začnemo s predstavitvijo kandidatke, zato prosim gospo Ireno Šinko, da se nam predstavi.

Spoštovana gospa predsednica, dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in spoštovani vsi ostali prisotni. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam!

Tukaj sem danes z namenom, da se vam predstavim kot kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sem Irena Šinko. Po poklicu sem univerzitetna diplomirana kmetijska inženirka in univerzitetna diplomirana pravnica. Moj rojstni kraj so Šalovci, kjer sem obiskovala tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli sem obiskovala šolanje na srednji kmetijski šoli v Rakičanu, nato pa študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, oddelek za zootehniko in kasneje še na Pravni fakulteti v Mariboru. Povedati moram še, da so Šalovci na skrajnem severovzhodu Slovenije.

Delovne izkušnje sem si nabirala kot tehnolog v mešalnici krmil, kmetijska inšpektorica, učiteljica strokovnega predmeta živinoreje, vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na Upravni enoti Murska Sobota, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in višja svetovalka za področje okolja in prostora na isti upravni enoti.

Na kratko bi podala osnovne informacije o ministrstvu za vodenje katerega kandidiram.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z organi v sestavi ministrstva, to so Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaposluje nekaj čez tisoč javnih uslužbencev, torej nekje tisoč 52 in je tako po obsegu zaposlenih kot tudi po proračunu zelo obsežen sektor. V okviru ministrstva delujejo še posvetovalna telesa in varuh v odnosu v verigi preskrbe / nerazumljivo/. Javni zavodi v pristojnosti ministrstva so Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Prepričana sem, da ste z vsemi osnovnimi podatki kar se tiče kmetijstva, gozdarstva in prehrane seznanjeni, zato jih jaz tukaj ne bi ponavljala, če bo pa karkoli potrebno pojasniti, bomo pa potem kasneje povedali. Poleg strateške funkcije pridelave in predelave hrane, ki jo ta resor ima, ima slovensko kmetijstvo, živilsko predelovalna industrija in gozdarstvo tudi zelo pomembno okoljsko in prostorsko vlogo. Resor ni odvisen sam od lastnega delovanja, ampak od zunanjih dejavnikov, ki zelo močno lahko pretresejo ta resor. To so velika nihanja cen na trgu, potem izbruhi bolezni in škodljivcev, neugodni naravni pojavi, neugodne vremenske razmere in v zadnjem obdobju tudi vojna v bližini, v naši regiji. Naš temeljni cilj mora biti, da zagotovimo bodočim rodovom zdravo okolje ter dovolj čistih naravnih resursov, kot sta voda in zemlja, za njihovo preživetje. Z ozirom na sedanjo situacijo pa bi vam rada predstavila prihodnost slovenskega kmetijstva tako kot ga vidim sama in podala točke prioritete.

Kmetovanje v Sloveniji mora biti trajnostno s poudarkom na ekonomsko učinkovitost pridelave, varovanja okolja in pa socialni vzdržnosti. Hrana naj bo pridelana na čim bolj lokalno, varno in na tradicionalen način. Oskrba mora biti nemotena in z večjo dodano vrednostjo. Vzpostaviti moramo učinkovit nadzor nad izvorom hrane. Kmetijsko pridelavo moramo spremeniti na način, da bo okolju prijazna, raba naravnih virov ne sme imeti škodljivih posledic, ostane naj klimatsko nevtralna in pa ohranjati moramo biodiverziteto. Razvijati je potrebno tudi nove trajnostne načine kmetovanja z namenom uporabe zmanjšanja mineralnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev ter povečanim vnosom organskih snovi v tla. Po drugi strani pa vemo vsi, da imamov Sloveniji tudi velik delež površin, ki so zaščitene, tako Natura 2000, vodovarstvena območja in pa krajinski parki. Na teh področjih pa bo potrebno spodbujati ekološko kmetovanje in temu prilagoditi ustrezne podpore. Cilj nam torej mora biti, da povečamo samooskrbo hrane v Sloveniji, znanega porekla in čim več te hrane mora priti tudi v javne zavode. Podpirati moramo promocijo lokalne pridelane hrane in tudi njeno kakovost.

Poudariti je treba, da je zelo pomembna tudi krepitev pravičnega partnerskega sodelovanja med vsemi deležniki v agroživilski verigi in njihova konkurenčnost. Cilj je torej, da povečamo dodano vrednost pri vseh deležnikih z največjim deležem pri primarnih predelovalcih, ker so ti ponavadi najšibkejši člen na trgu kot pogajalec. Spodbuditi je potrebno druge oblike povezovanja horizontalne kot vertikalne, še posebej pa menim, da je potrebno povečati prodajo neposredno na kmetijskih gospodarstvih.

Poudarek mora biti tudi na socialni vzdržnosti. Verjetno vsi dobro poznate, da nekatera območja v Sloveniji se praznijo, starajo, število prebivalcev upada. In posledica tega je potem tudi opuščanje kmetijskih pridelave in zaraščanje površin. Zato bo potrebno krepiti podeželje, omogočiti visoko kakovost življenja na podeželju, predvsem pa kmetom in pa kmetovanju dvigniti ugled v družbi. Vzpostaviti je potreben pravičen odnos med podeželjem in mestom ter na podeželju ustvarjati nova delovna mesta ter razvijati ekološki turizem. Za izvedbo navedenega bo potrebno pripraviti nacionalni program samooskrbe s hrano in določiti cilje, kjer bodo posamezni sektorji lahko podprti z neposrednimi plačili in plačili programa razvoja podeželja.

Zgoditi se nam mora tudi generacijski preboj. Slovenija je specifična in raznolika. Tako imamo na eni strani kmetije, kjer je razvoj tehnološko vrhunski, digitaliziranih kmetijskih gospodarstev s konkurenčno pridelavo in prirejo, na drugi strani so pa to manjša kmetijska gospodarstva, ki so pomembna za ohranjanja kmetijstva na območjih z omejenimi dejavniki in pa za poseljenost. Tako eni kot drugi morajo preživeti, torej morajo biti ekonomsko učinkoviti in imeti podjetniško miselnost in le s posamezniki in posameznicami, torej mladimi, ki bodo podjetni, ki se bodo znali povezovati na različnih področjih bomo lahko presegli preboj. Zato je potrebno, da se kmetijska gospodarstva prenašajo na mlajše generacije in pri tem ne smemo prezreti socialno varnost tudi tistih, ki to prenašajo. Povedati pa moram za informacijo, povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva danes je 62 let, kar se vsi strinjamo, da morajo mladi prevzemati. Menim, da mora biti podeželje tudi tako zanimivo, da bodo mladi iz mestnih okolij prevzemali opuščene kmetije in jih ponovno oživljali, kmetovali na teh kmetijah, kajti veliko je na podeželju, v vaseh kmetij, ki so zaprte, prazne in jih nihče ne obdeluje. Cilj nam torej mora biti, da znižamo starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev. To bomo pa lahko dosegli, če bomo izvajali že sprejeti Akcijski načrt dela z mladimi, s prilagoditvijo intervencij znotraj skupne kmetijske politike, da bodo imeli mladi višje bonitete z intervencijami znotraj programa razvoja podeželja, kar bo na podeželju omogočilo tudi takšno infrastrukturo, da bodo mladi želeli tam živeti.

Ohraniti je treba tudi obseg kmetijskih zemljišč in njihov proizvodni potencial. Za samooskrbo države je ključnega pomena, da imamo določen obseg kmetijskih zemljišč in njihov proizvodni potencial. Pomembne so pa tudi naložbe v infrastrukturo in zemljišče operacije, kajti pri nas je še vedno velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč. Ohraniti moramo obstoječi obseg kmetijskih zemljišč, kajti po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije smo v letih od 1991 do 2021 izgubili 80 tisoč 281 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma 14 % vseh kmetijskih zemljišč. Poleg tega mora biti ohranjen tudi njihov proizvodni potencial, zaraščene površine pa moramo usposobiti za kmetijsko rabo ter preprečevati onesnaženje, degradacijo in erozijo. Pomembno funkcijo ima tu tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki gospodari z 61 tisoč 288 hektarji kmetijskih zemljišč v državni lasti. Za ta zemljišča je treba zagotoviti pravičen in transparenten postopek pridobivanja z usmeritvijo v pridelavo hrane. Državna zemljišča, ki so pa na varstvenih območjih, torej na vodovarstvenih območjih oziroma drugih zavarovanih območjih, je pa treba nameniti za doseganje okoljskih ciljev. Torej, cilj nam mora biti, da varujemo kmetijska zemljišča, ker smo jih v preteklih letih veliko izgubili, in da določimo trajno varovana kmetijska zemljišča.

Vsak dan se srečujemo tudi s podnebnimi spremembami. Zato je treba naše kmetijstvo prilagoditi podnebnim spremembam in poskrbeti za dobrobit živali. V Sloveniji so torej podnebne spremembe vsakdanja stvar pri pridelavi hrane in ravno tako pri reji živali. Tu sta pomembna dva vidika, in sicer na eni strani moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, na drugi strani pa moramo kmetijstvo prilagajati podnebnim razmeram. V nestabilnih vremenskih razmerah, kot so sedaj, je to pomembno, da pač investiramo v nakupe rastlinjakov ter nove tehnologije, ki bodo omogočale čim bolj nemoteno oskrbo. Pridelovalcem pa je treba na drugi strani tudi pomagati z zaščitnimi ukrepi, kot so namakanja, oroševanja proti pozebam, protitočnimi mrežami, sofinanciranjem zavarovanja in spodbujanjem tehnologij, ki zmanjšujejo zunanje vplive. Nenazadnje se bomo pa morali v tej Sloveniji tudi opredeliti do protitočne obrambe.

Pri živinorejski proizvodnji bo treba rejce ozaveščati, preusmerjati rejo v nadstandardne oblike, usmerjati v humano ravnanje z živalmi od vzreje do zakola. Cilj mora biti dobro počutje živali v času vzreje, to pa lahko dosežemo samo z ustreznimi pravnimi podlagami, intervencijami v okviru skupne kmetijske politike.

Izpostavila bi še sodelovanje in povezovanje med institucijami. Pri iskanju novih znanj, podjetniški naravnanosti bo potrebnega veliko sodelovanja med vsemi akterji s področja izobraževanja, stroke, civilne družbe, politike, zato bo potrebno povezovanje na različnih ravneh, tako v vertikalni smeri kot v horizontalni smeri, kot tudi povezovanje različnih sektorjev. Vsa novo pridobljena znanja in veščine z dobrim pretokom informacij morajo krožiti med vsemi deležniki znotraj sektorja kot tudi med sektorji. To bomo pa lahko dosegli, če vzpostavimo ustrezne delovne skupine ter njihove usklajene usmeritve nato oblikujemo v ustrezne ukrepe.

Posebej bi izpostavila dobro sodelovanje s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Zbornico kmetijsko-živilskih podjetij, Zvezo lastnikov gozdov, Sindikatom kmetov, Zvezo slovenske podeželske mladine, strokovnimi inštitucijami s področja kmetijstva, gozdarstva ter fakultetami. Ključnega pomena je torej sodelovanje z vsemi akterji, če želimo doseči napredek tega resorja. V kolikor sem koga pozabila, se opravičujem.

Na področju gozdarstva je pomembno, da nam ostanejo slovenski gozdovi odprti in gibanje po njih prosto. Ustrezno pa bo potrebno sankcionirati obiskovalce, ki delajo škodo v gozdovih in odvažajo smeti v gozdove. V zasebnih gozdovih vidim kot velik problem razdeljeno lastniško strukturo, kjer je gospodarjenje oteženo. Z okroževanjem gozdnih površin gospodarstva je potrebno povečati površine gozdov.

Že od leta 2016, ko je bila ustanovljena Družba Slovenski državni gozdovi, se je veliko govorilo o gozdno lesnih verigah, ustanavljalo lesno predelovalne centre, finalizacij lesnih izdelkov in doseganje čim višje dodane vrednosti lesa ter lesnih proizvodov. Ampak, kolikor sem spremljala zadnje čase, je to vse bolj ali manj ostalo na papirju. V kolikor bomo želeli to stanje izboljšati, je najprej nujno učinkovito vzpostavitev ustreznega nadzora nad prometom gozdno lesnih sortimentov in potem posebna skrbnost nameniti prodaji domačim pridelovalcem lesa.

V državnih gozdovih, ki jih je okrog 20 %, naj še naprej ostane prioriteta trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje ob čim večjem donosu in zagotavljanju gozdno lesnih sortimentov domačim pridelovalcem lesa. Povečati se mora delež državnih gozdov s prioritetnim odkupom kompleksov, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

S podeljevanjem koncesij gorsko-višinskim kmetijam ter zagotavljanjem dela v državnih gozdovih, morajo omogočiti boljše preživetje, prispevati k ohranitvi in razvoju teh območij.

Družba Slovenski državni gozdovi mora v državnih gozdovih omogočiti s svojimi programi usposabljanje kadra za nadaljnje delo v gozdarstvu ter strokovnim inštitucijam izvajanje pedagoškega procesa ter znanstveno raziskovalnega dela.

Ves čas nam je bil cilj višja dodana vrednost slovenskemu lesu, kar pa menim, da se do sedaj ni uresničilo, zato je potrebno nujno posodobiti akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige in ga tudi učinkovito izvajati.

Na področju divjadi in lovstva je posebno skrb potrebno nameniti škodam po divjadi, ker so te velika ovira za ohranjanje kmetijstva in podeželja. V določenih predelih Slovenije morajo kmetje površine ograjevati z ograjami in električnimi pastirji, če želijo imeti pridelke. Postopki ugotavljanja škode in izplačilo odškodnin morajo biti učinkoviti. Načrtovanje gospodarjenja z divjadjo pa mora biti tako, da bo omogočilo vzdržno sobivanje med pridelovalci in divjadjo. To lahko dosežemo z načrtnim upravljanjem divjadi in zveri ter zagotavljanjem finančnih sredstev za odškodnine, ki morajo biti pa hitro izplačane.

Sama menim, da je področje čebelarstva v zadnjem času doseglo velik napredek. Nadaljevati moramo tako in predvsem mlade spodbujati k čebelarjenju ter kmete za setev večjega deleža medovitih rastlin. To lahko dosežemo z intervencijami iz kmetijske politike za čebelarski sektor.

Na področju ribištva bo poudarek na pomoč ribičem še vedno v okviru Zakona o ureditvi določenih vprašanja zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča, na podlagi katerega imajo ribiči pravico nadomestila zaradi izpada dohodka in oviranega gospodarskega ribolova v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije.

Na področju hrane je potrebno nadaljevati s / nerazumljivo / kakovosti za zaščito kmetijskih proizvodov na nacionalnem nivoji in nivoju EU. Za informacijo na nivoju EU imamo registriranih 27 kmetijskih izdelkov in živil ter 4 žgane pijače. Povečati moramo promocijo slovenske hrane in tudi manj odpadne hrane, hrane izbrane kakovosti. Sprejeti bo potrebno akcijski načrt za manj izgub hrane in manj odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano in uvesti ukrepe za zmanjšanje le-te, nadaljevati ukrepe za nakup tehnične opreme za razdeljevanje donirane hrane, bistveno pa je tudi, da nadaljujemo z aktivnostmi za večjo dobavo lokalno pridelane hrane javnim zavodom.

Zavedam se, da vse to, ker sem tukaj poudarila, bo možno izvesti le s sprejemanjem ustreznih pravnih podlag,: dobrim sodelovanjem sodelavcev ministrstva, resornega ministrstva in drugih javnih inštitucij ter tudi z vašo pomočjo.

Za pozornost se vam najlepše zahvaljujem.

Najlepša hvala, gospe kandidatki za jedrnato predstavitev.

Zdaj bom dala besedo seveda članicam in članom odbora in prosim, da se prijavite. Na desni strani gospod Lisec, potem je gospa Alenka Helbl na tej strani, gospa podpredsednica Mateja Čalušić. Še kdo? Za zdaj imamo tri prijavljene. Na koncu bi se tudi sama prijavila.

Sprašujem gospo kandidatko, ali lahko postavimo vprašanja, en sklop vprašanj ali želite, da vsakemu posebej odgovorit? Lahko s sklopom vprašanj.

Izvolite gospod Lisec.

Hvala. Vsem skupaj lep pozdrav. Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci, predvsem pa spoštovana kandidatka za ministrico!

Verjetno sem eden izmed tistih, ki lahko rečem, da se že kar nekaj časa srečujemo v teh ali različnih drugih dvoranah, da smo dokaj korektno sodelovali glede na vaše prejšnje funkcije. Hvala tudi za to predstavitev, ki pa je, kar je sicer, bi rekel, nek »modus operandi«, večinoma kandidatov za ministre dokaj splošna. Zato morda dovolite, da tu pa tam pobezam po kakšnem konkretnem vprašanju in bom res skušal biti konkretne, specifičen, brez nekih mojih vsebinskih napotkov, ker vi ste tisti, ki boste morali na koncu v času vašega ministrovanja dajati napotke, mi pa bomo to spremljali, upam da tudi nagrajevali in kot je bila praksa v preteklih mandatih, tudi čim večkrat soglasno podpirali.

Zdaj, prva stvar, ki me je zmogla, ki je morda malo nenavadna glede na ostale koalicijske pogodbe, ki sem jih prebiral tam od leta 2004 naprej je to, da tokrat ni samostojnega poglavja o kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. In prvo vprašanje. Ali se vam zdi, da so morda pisci te koalicijske pogodbe malo pozabili na pomembno panogo, ki se ji reče kmetijstvo. To je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje. Glede gospodarjenja z gozdovi, ki je malo omenjeno v koalicijski pogodbi. Tukaj piše, da se bo izboljšalo delovanje družbe Slovenski državni gozdovi. Sam osebno sem bil pobudnik kar nekaj nujnih sej tega odbora, ko smo v preteklosti zaznavali, da je potrebno izboljšati delovanje družbe Slovenski državni gozdovi in vsaj poročila za leto 2020, predvsem pa poročila za leto 2021 že kaže, da so trendi v boljšo prihodnost slovenkah državnih gozdov. Me pa zanima, koliko ste Konkretno seznanjeni z idejo o enem, dvema ali treh lesnopredelovalnih centrov v Sloveniji. Kakšno je vaše mnenje? Koliko lesno pridelovalnih centrov potrebujemo? Ne bom vas spraševal o lokacijah, ker potem pride do kreganja ne samo na regijskem, ampak tudi na državni ravni. Tako, da število lastno pridelovalnih centrov oziroma njihova vloga, predvsem pa tudi vprašanje. V preteklosti je bilo kar nekaj pobud s strani tujih investitorjev, da bi vstopili v slovensko lesno pridelovalno industrijo predvsem s pomočjo podjetja Slovenski državni gozdovi, pa me zanima, kako ste vi, vaše mnenje glede prihoda tujih žagarjev, si bom drznil reči, v naš prostor.

Tretje vprašanje. Tukaj v koalicijski pogodbi piše, zmanjšali bomo rabo in okrepili nadzor nad rabo fitofarmacevtskih sredstev. To v bistvu poskušamo vse skozi narediti pri različnih zakonih, pa še vedno nismo očitno dovolj konkretni. Pa me zanima, ali imate kakšen konkreten predlog kako okrepiti nadzor nad temi fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma kako spodbuditi, ne spodbuditi, kako se prilagoditi temu, da nekaj, na primer Avstrija ponuja, Slovenija pa ne, in potem vsi iščejo by pass legalno ali nelegalno, da pride do teh fitofarmacevtskih sredstev predvsem ceneje in pa hitreje v tujini.

Naslednja stvar, ki me zanima, je vprašanje. Glede na to, da smo v mandatu 2020-2022 sprejeli kar nekaj pomembnih zakonov s področja kmetijstva, me zanima v prvi fazi ali ste seznanjeni s temi zakoni. Predvsem pa me tukaj zanima, ali menite, da sta predvsem Zakon o kmetijstvu in pa Zakon o kmetijskih zemljiščih dovolj dobra osnova, da jih ne bo potrebno spreminjati vsaj morda v prvih dveh letih vašega ministrovanja. Me pa zanima, ko se ukvarjamo v zadnjih letih z zakonom o kmetijskih zemljiščih, kje vi v tem prednostnem vrstnem redu vidite vlogo družinskih kmetov in pa lokalnih kmetov. Skratka, ali jih je potrebno dati v ta prednostni vrstni red pri nakupu, zakupu ali pa čem drugem pri kmetijskih zemljiščih? Ali pa menite, da v bistvu tem družinskim in lokalnim kmetom ni potrebna dodatna pomoč tudi preko spremembe tega zakona?

Kot sem že rekel, kar nekaj zakonov smo spremenili v zadnjih dveh letih. Pa me zanima, ali menite, da je še kakšen zakon, ki bi ga bilo potrebno nujno spremeniti s področja kmetijstva, kjer je kakšna večja ovira razvoju slovenskemu kmetijstvu.

Naslednja stvar, ki sem jo morda malo pogrešal, predvsem glede tega, ker veliko se ukvarjam s terenom, je problematika debirokratizacije na področju kmetijstva. Ne samo, da imamo veliko zakonov, pa novel zakonov, predvsem na področje resorja kmetijstva je tisto, ki je obsuto z različnimi pravilniki, predvsem ministrstva in tudi ostalih vladnih služb. V tem mandatu smo nekaj stvari skušali narediti. Pred drugim korakom so prišle volitve in moje mnenje, kaj boste skušali oziroma naredili na področju debirokratizacije na področju kmetijstva. To, da se ponekod ukvarjamo s centimetri, pa s fiji pa z milimetri pa s kvadraturo ne vem česa, v posameznih pravilnikih, ki potem v praksi imajo ogromno več težav kot pa rešitev, jaz mislim, da je treba tukaj narediti eno izmed prvih tistih zadeve, ki se jih morate lotiti, ker verjamem, da sama tudi, glede na to, da se spoznate na področje kmetijstva, upam, da tudi sami podpirate.

Naslednje vprašanje, morda malo provokativno za vas, glede Sklada kmetijskih zemljišč. Ali je treba njegovo vlogo okrepiti ali pa morda razmišljati, da ga je potrebno, predvsem ko bodo končani ti postopki denacionalizacije tudi morda ukiniti?

In pa še zadnji dve vprašanji. Črpanje EU sredstev. Kako ste vi zadovoljni z naslednjo evropsko perspektivo 2024-2029 s področja kmetijstva, predvsem v fazi tega, da je prejšnja vlada oziroma vlada v odhajanju izborila 310 milijonov več. Eni pravijo, da ni veliko. Sam osebno mislim, da so to dobra naložena sredstva, seveda, če jih bomo znali pravilno porabiti. Skratka, kje vidite podporo oziroma zagon dodatnemu črpanju evropskih sredstev?

In zadnje vprašanje, zelo aktualno. V času te ukrajinsko-ruske vojne imajo tudi slovenski kmetije že kar nekaj težav. Nenazadnje predvsem zaradi dviga cen energentov in pomanjkanje posameznih surovin. Kje boste tukaj iskali z ostalimi ministri v bodoči vladi rešitve, da ne bodo slovenski kmetje prvi, ki bodo tepeni zaradi nečesa, kjer niso ne krivi ne dolžni.

Upam, da sem bil konkreten pri vprašanjih. Ker pa verjamem, da bo vladna koalicija vas potrdila, vam s tega mesta želim predvsem uspešno delo, predvsem pa, kot ste sami rekli, v sodelovanju z vsemi tistimi deležniki, ki ste jih prej našteli, da boste skupaj oziroma da bomo skupaj našli rešitve za vsa tista odprta vprašanja, ki so še na področju kmetijstva, čim prej zapremo. In morda moje zadnje upanje, ki pa ni odvisno ne od vas, ne od nas, upam, da se bomo v tem odboru čim manj srečevali z interventnimi zakoni. Ker vemo, če so interventni zakoni, potem so bila posledica neka neurja, suša, toča ali kakšna druga vremenska nevšečnost. Upam, da čim manj teh interventnih zakonov sprejemamo v tem naslednjem mandatu. Najlepša hvala.

Glede na to, da je bilo toliko vprašanj bi odgovorili? …/oglašanje iz klopi/ Prav potem pa gremo še h kolegici Alenki, pa najprej da to stran podelamo. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem članicam in članom odbora in tudi spoštovani predsednici in seveda vam gospa kandidatka za področje kmetijstva. Kot je že kolega povedal, tudi mene je zmotilo pri pregledu koalicijske pogodbe, da kmetijstvo nima samostojnega poglavja, kar je morda zelo pomenljivo. Vemo vsi, da v luči teh dogajanj, torej najnovejših aktualnih težav, je prav kmetijstvo tisto, ki stoji pred temi ključnimi časi.

Vsi verjetno strinjamo, da moramo to našo državo vrniti ali pa sploh na novo postaviti miselnost, da je kmet spoštovanja vreden, da brez kmetov, kmetij, kmetijstva ni prihodnosti in da se kmetijstvo mlajšim generacijam izplača. Nekaj ste sicer omenili že, da imate pač tudi v svojem programu pripravljenih nekaj spodbud za mlade prevzemnike, kar že obstaja, ampak tudi v bodoče.

Tudi jaz, glede na to, da prihajam iz dokaj kmetijskega območja, imam kar nekaj vprašanj, torej, to so vprašanja s terena, trenutne težave, s katerimi se kmetje ukvarjajo.

Vsi smo rekli že, tudi prej smo slišali, da se v evropskem območju dražijo vse vrste energentov, ki imajo veliko in pomembno vlogo v kmetijstvu. Na naših črpalkah tankajo energente tudi avstrijski kmetje. Glede na to, da so težave, verjamem, da se boste strinjali z mano, da je treba slovenskemu kmetu pomagati, in to takoj. Kako bomo namreč, tudi glede na koalicijsko pogodbo in vseh teh zavedanj, da vemo, kako naj se torej obnašamo v prihodnosti, in kako bomo kot država samooskrbni, če ne bomo takoj pristopili k nekim določenim in konkretnim rešitvam. Glede na to, da se napoveduje jeseni tudi manko določenih živil, je torej očitno treba ukrepati takoj. Pa vas sprašujem, ali se boste zavzemali za pomoč kmetom pri osnovnih zadevah, in sicer v obliki nekih finančnih subvencij za nakup semen, za nakup krmil in tudi za nakup umetnih gnojil, kar je pač potrebno, kajne. In ker so se cene toliko dvignile, ravno tam, kjer si to v teh časih zelo težko privoščimo, in kot odgovorna država za vse naše državljane moramo poskrbeti tudi za zadostne količine hrane in si nekega ignorantskega odnosa do tega ne moremo privoščiti. Ali menite, da je morda, kar se tiče umetnih gnojil, kriva rast cen, med drugim tudi to, da imamo v Sloveniji le enega uvoznika umetnih gnojil - zaradi lepšega oziroma navidezno zaradi neke lojalne konkurence sta sicer še dva -, ali se boste torej zavzemali za nižanje cen in tudi morebitno podelitev koncesij uvoza še komu, da bo pač to omogočalo tudi dejansko konkurenco.

Tudi glede vseh teh vremenskih nevšečnosti, tudi na Koroškem namreč zelo pogosto občutijo najbolj kmetje, od suše, neurij in predvsem poplav, je bilo povzročeno že veliko škode. Glede na zavarovalne premije so v teh primerih za kmete le-te zelo visoke in bi morebiti tudi tu lahko pomagali. Kaj boste torej storili na tem področju, da bo za zavarovanje pridelka in tudi za zaščito živali morda zavarovalnica to obravnavala drugače, torej s cenejšimi premijami. Mnogi kmetje si potem tega v neki meri sploh ne morejo privoščiti.

Kako vidite vlogo lokalnega okolja in tudi vseh inovacij, ki lahko imajo odločujočo vlogo pri razvoju zaposlovanja na podeželju. Menite, da je zaposlovanje na podeželju eden ključnih elementov za obstoj sploh podeželja?

Naslednje, kar je zelo pomembno - to je tudi nekako zapisano sicer zelo skopo v koalicijski pogodbi -, pri zelenih prehranskih dobavnih verigah, ali se vam zdi smiselna administrativna razbremenitev kmetov, da bi torej za večjo samooskrbo in lokalno pridelavo hrane zmogli se prijavljati, delovati in ne razmišljati o tem kje bodo kaj naredili narobe. Recimo, tudi morda v smislu, da se kmeta ne obravnava kot trgovca, ampak kot kmeta in da jim torej brez nekih večjih administrativnih in zakonskih ovir omogočamo prodajo na domu, mogoče celo o letnem pavšalu na prodano. Tako bi potem lahko kmetje tudi prepoznali to pomembnost. Namreč, ne gre samo za velike kmetije. Gre tudi za tiste dopolnilne dejavnosti kjer ženske ostanejo doma, so doma in bi se lotile tega, vendar jaz imam neko informacijo s terena, da jim že kar hitro povedo bolje, da se ne lotiš, ker je preveč administracije in preveč zakomplicirano. Če torej lahko v industriji in tudi v drugih gospodarskih panogah ustvarjamo neke enormne zaslužke, se lahko gredo torej tržno ekonomijo, dajmo to možnost tudi kmetu. Težko si namreč privoščijo in računovodje in tržnike in ekonomiste in krizne menedžerje in tako naprej. Zato jim lahko omogočimo lažje in predvsem skrb za to, da bodo kmetovali v skladu s svojo vizijo. Torej, če govorimo o potencialu za samooskrbo, češ da jo imamo dovolj, moramo k temu tudi pristopiti in ni dovolj samo govoriti.

Potem me zanima še kako vidite vi urejeno verigo mesno predelovalne industrije pri nas? Torej, vseh vrst. Vemo, da morda je najbolje poskrbljeno za perutninarstvo. Torej, kako tudi na tem področju zagotoviti samozadostnost in predvsem pošteno in pravično plačilo kmetu za odkup mesa. Pri odkupnih cenah smo namreč med slabšimi med državami v EU. Ko se neke odkupne cene, v sosednjih državah konkretno dvignejo, se pri nas pač, jih je komaj zaznati. Morda se vam zdi, da bi morali, recimo, tudi po zgledu Avstrije, kjer je na drobno prodajne police težko prodreti tujcu, če ima nižje cene. Gre namreč za njihovo filozofijo, da bi jo morali, po mojem mnenju, udejanjiti tudi v Sloveniji, in sicer da trgovci enostavno ne bi uvažali izdelkov iz drugih držav, če lahko potrebam zadostimo s slovenskimi ponudniki. Kaj bi bilo potem po vašem mnenju tudi potrebno storiti, da bi v celotni verigi vzreje, predelave in do trgovske police, torej pri vseh vrstah mesa, uredili tako kot je pri perutninarstvu. Kakšno vlogo naj tu, recimo, odigrajo morda tudi zadruge? Ali so po vašem mnenju nujne v vlogi posrednika? In, ali je zaradi tega odkupna cena do kmeta nižja? Sicer je bilo govora v času volilne kampanje tudi slišati, da morda bomo pa le jedli meso dvakrat na teden. Je mogoče to ena od opcij, da postanemo samooskrbni v tem segmentu in s tem zaščitimo domači trg pred uvozom in s tem tudi nižanje odkupnih cen? In še, kot je bilo že prej pri kolegi omenjeno, ker se napovedujejo cenovni zelo težki časi, torej oskrbni pretresi glede vojne v Ukrajini, se napoveduje tudi močan skok cen hrane. Bi pa morda vendarle razmišljali, ali boste posegli, kot je to naredila tudi že Janševa vlada pri pogonskih gorivih, z določitvijo najvišjih cen, nekaterih torej najnujnejših živilskih izdelkov. Hvala.

Spoštovana kandidatka, izvolite.

…/izključen mikrofon/ je to da ni … /izključen mikrofon/ v kmetijstvu v koalicijski pogodbi …/izključen mikrofon/ kajti verjamem, da vsi …/izključen mikrofon/ ključnega pomena… To, da v koalicijski pogodbi ni samostojnega poglavja ni zame nobena slaba stran, ampak lahko rečem celo prednost.: Verjamem, da vsi politiki v Sloveniji se dobro zavedajo, da je hrana ključnega pomena, in da brez hrane ne bomo mogli preživeti, zato sem prepričana, da se bodo znali o tistih stvareh, ki bodo ključne za našo samooskrbo, dogovoriti in to tudi skleniti. Mi bomo pa lahko v tem konkretnem primeru dali dejansko prednost oziroma tiste stvari, ki se bodo kot nujne pokazale, tudi to predlagali.

Gospodarjenje z gozdovi. Tukaj, če se mogoče spomnite, trend mora biti, da se gospodarjenje z državnimi gozdovi izboljša. Če se spomnite, leta 2015, je imel sklad 17 milijonov dobička iz državnih gozdov. V zadnjih letih je dobiček družbe Slovenski državni gozdovi 7,5 milijonov. Takrat so imeli dobiček tudi koncesionarji. Jaz vem, da mora družba Slovenski državni gozdovi del sredstev plačati tudi v gozdni sklad, ampak mislim, da bo tu potrebno narediti določene premike tako, da se bodo prihodki iz tega naslova izboljšali, in da se bo potem lahko tudi vlagalo. Vprašali ste kaj z lesno pridelovalnimi centri. Pred dvema dnevoma sem srečala dva investitorja, ki v Sloveniji dejansko, eden je že zgradil žago, eden pa se trudi že od leta 2017 ali 2018 in mi je povedal, da še ni takrat, ko sem bila še na skladu, mi je povedal, da še ni nobenega premika pri tem. Torej pomembno v Sloveniji je prvo, da bomo vedeli koliko hlodovine mi imamo, koliko hlodovine mi posekamo, kajti če iz državnih gozdov sekamo nekje okrog milijon 300 tisoč kubikov, verjetno je hlodovine pol ali pa še manj. Torej, najprej moramo vedeti kakšen obseg hlodovine imamo, potem kakšen je obseg te hlodovine iz zasebnih gozdov in na podlagi tega se bomo lahko odločili koliko žag imamo v Sloveniji. Ali potrebujemo še dodatne centre? Ali bodo potem tiste žage, ki jih že imamo, propadle? Ker ne bodo dobile lesa ali pa bomo mi ustvarili samo nove centre za to. Torej, tukaj je potrebno temeljito premisliti kakšna je količina hlodovine in koliko te hlodovine ostane v Sloveniji, da ne bomo potem imeli težav, če zgradimo centre, pa ne bo hlodovine.

Neuradne informacije, ki sem jih dobila pravijo, da se na nivoju Evropske unije pripravlja uredba, ki bo zahtevala zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev. Torej nas bo to prisililo, da bomo mogli, torej bomo dobili iz Evrope nalogo, da bomo mogli ta fitofarmacevtska sredstev zmanjšati. Kar se pa tiče registracije fitofarmacevtskih sredstev, pa jaz ne vidim nobene ovire, da če so dovoljena v drugih državah, da se ta fitofarmacevtska sredstva ne bi uporabljala tudi v Sloveniji. Če so primerna za avstrijskega kmeta, in če so primerna za madžarskega kmeta in so dobra, potem verjetno ni nobene ovire in razloga, da ne bi ta fitofarmacevtska sredstev lahko uporabljal tudi slovenski kmet.

Sprejeti zakon iz področja kmetijstva. Torej izpostavili ste dva zakona, zakon o kmetijstvu in pa zakon o kmetijskih zemljiščih. Kolikor sem jaz spremljala Zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o kmetijskih zemljiščih že zdaj daje prednost oziroma že ves čad daje prednost našim kmetom pri nakupu, kajti prednostni vrstni red je solastnik, kmet mejaš, potem je zakupni drugi kmet, kmetijska organizacija in pa sklad kmetijskih zemljišč. Torej pri nakupu kmetijskih zemljišč imajo slovenski kmetje ves čas prednost, da lahko kupujejo kmetijska zemljišča, tako da tukaj, mislim da imajo tukaj prednost. Problem je mogoče ta, ki se lahko tukaj pojavi, cena kmetijskih zemljišč, da pač je znesek, cena visoka in je potem težava s samimi prijavami, da kmetje ne sprejemajo ponudb za nakup kmetijskih zemljišč. Pri Zakonu o kmetijstvu bo mogoče potrebno še kaj spremeniti, ravno to, kar ste rekli, da se bodo določene debirokratizacije zgodile, torej, da bomo lahko zmanjšali določene, da bodo kmetje lahko drugače prodajali.

Jaz sem vsekakor pristaš tega, da kmetje neposredno prodajajo, to sem tudi poudarila. Torej, meni je najhujše, kar mi je lahko, da naši kmetje ne prodajajo doma, na svojih kmetijah, pa tudi drugih kmetijski, torej vsi kmetijski pridelovalci, ki se ukvarjajo s tem, da ne prodajajo doma, to bi bilo najlepše, kar je lahko, kar jaz vidim, da je prav.

In, drugo, kar je, tudi s tem se strinjam, da bi bilo zelo dobro, da imajo kmetje pavšalni davek, in potem nimajo težav ne s kakršnimikoli blagajnami, pa ne s kakršnimikoli obdavčitvami, računovodstvom in vsega tega. To, mislim, da bi lahko dosegli napredek, in v teh primerih, bi bilo to prav za kmete.

Sklad kmetijskih zemljišč. Torej Sklad kmetijskih zemljišč ima sedaj še funkcijo, vračanje je kot zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije. Gospod Lisec, leta 2016 ste me vprašali, ali bo denacionalizacija, kdaj bo denacionalizacija zaključena. Takrat sem vam jasno povedala, da leta 2020 še ne bo zaključena. Bilo je malo čudno vsem, ko sem to povedala, ampak situacija je taka, da je leto 2022 in denacionalizacija še ni zaključena in še nekaj časa verjetno ne bo. Problem je v tem, da so ostali najtežji zahtevki, ki se ji bo pa treba tudi lotiti, po 30 letih in to rešiti, kajti posledice, ki nastanejo zaradi tako dolgotrajnih postopkov, so tudi visoke odškodnine, ki pa spet padejo na kmetijsko ministrstvo.

Pomembno je, da Sklad dobi dodatne funkcije. Torej, ga je treba okrepiti in mu dati drugačne funkcije, in v tem primeru nimam jaz nobenih težav, da Sklad ostane, ampak se mora preoblikovati.

Kar se tiče črpanja evropskih sredstev, je vsekakor prav, da dobimo čim več sredstev iz Evrope in jaz to v vsakem primeru podpiram. Po skupni kmetijski politiki, ki je nekje predvidena za obdobje 2023-2027, naj bi Slovenija dobila 1 milijardo 787 milijonov 332 tisoč 768 evrov. Od tega naj bi bilo v prvem stebru 683 milijonov, in v drugem stebru nekje 1 milijardo 94 milijonov. Prvi steber je za neposredna plačila, vinski, čebelarski sektor. Drugi steber pa je za razvoj podeželja in pa za razne izravnave. Tak, da, tukaj več dobimo, je sigurno zelo dobro in spodbudno.

Kar se tiče dvig cen. Popolnoma se strinjam z vami, da so se cene nenormalno dvignile. In če samo za primerjavo povem dva izdelka, in sicer Kan, ki je bil lansko leto 280 evrov za tono, je letos tisoč 100 evrov. Urea, ki je bila lansko leto 300 evrov za tono, je letos tisoč 300 evrov. To so sigurno pokazatelji, ki kažejo, da so kmetje v težki situaciji, in da jim bo verjetno potrebno pomagati na vsak način.

Po drugi strani, pa je potrebno povedati, da dejansko imamo tukaj dve možnosti oziroma Evropa je dejansko sprostila nekako dve intervenciji, na podlagi katerih bomo lahko pomagali, in sicer: prvo je, da so na razpolago sredstva, 500 milijonov sredstev, interventnih sredstev. Od tega je za Slovenijo na razpolago milijon 700, in k tem sredstvom lahko Slovenija doda še 200 % iz lastnih sredstev, tako, da tukaj, za nujno ukrepanje je na razpolago nekje do 5 milijonov, in od teh 5 milijonov bo verjeto potrebno nameniti na najbolj, torej na sektor, ki so v tem trenutku najbolj prizadeti. Rok da to sporočimo Evropi je nekje 30. junij in v to bo potrebno torej hitro ukrepanje. Drugo pa je, da je Evropska komisija nekako sprožila postopek plačil v enkratnem znesku, in sicer do 15 tisoč evrov na kmetijsko gospodarstvo in pa do 100 tisoč evrov na podjetje. Za to pa je pogoj sprememba evropske uredbe in po spremembi evropske uredbe bo potem potrebno spremeniti še program razvoja podeželja v Sloveniji in na podlagi tega bomo potem lahko spet črpali. Ampak vedno je potrebno vedeti, da morajo biti ta sredstva namenjena ciljno. Torej, tistim, ki so najbolj prizadeti. Ker toliko sredstev, da bi lahko vsem delili ni. Tistim, ki so v tej situaciji najbolj prizadeti bo pa potrebno potem nameniti ta sredstva.

Gospa Alenka je rekla, da je kmetijstvo zelo pomemben resor. Popolnoma se jaz z vami strinjam. Če mene vprašate je v tem trenutku kmetijstvo eno izmed državotvornih resorjev in ga moramo tudi tako jemati, zato ker bomo hrano potrebovali. In prav je, da se naslonimo na domačo hrano. Torej, vedno na domačo hrano.

Jaz sem se v preteklosti vedno zavzemala za kmete in se bom tudi sedaj zavzemala za kmete, tako da nimam nobenih drugih namenov in nobenih drugih zadev kot to, da pomagamo temu kmetijstvu, da bo šlo na boljše.

Tukaj imamo potem umetna gnojila. Torej, konkurenca je vedno zdrava. S tem nimamo nobenih težav. Torej, konkurenca je vedno zdrava. Če pride do nepoštenih praks pa imamo itak na eni strani Javno agencijo za varstvo konkurence, ki lahko te stvari ugotavlja, če prihaja do nepoštenih praks in tudi to sankcionira.

Na področju zavarovanja mislim, da kmetje že prejemajo spodbude, sicer je to nekje do 50 %, ampak premije so šle res visoko in bo potrebno tukaj razmisliti. Ampak še bolj kot o zavarovanju menim, da je potrebno v Sloveniji razmisliti o protitočni obrambi. Mi smo v Sloveniji že imeli protitočno obrambo, ki je dobro funkcionirala. Jaz sem iz severovzhodnega dela Slovenije in vem, da ni bilo težav in se bo potrebno enkrat odločiti tudi kaj bomo naredili, ali bomo to uredili ali pa prepustili.

Torej, prodaja na domu. V vsakem primeru sem jaz zelo velik zagovornik prodaje na domu. In tudi zagovornik tega, da je potrebno kar se tiče javnih zavodov pospešeno delati na tem, da lahko kmetje prodajajo neposredno. Torej, jaz moram povedati, da tukaj, če kmetje prodajajo neposredno ne vidim nobene težave. V preteklosti so kmetje lahko prodajali v osnovne šole. Na vseh vaseh so kmetje krompir, pa vse prodajali v osnovne šole, pa ni bilo nobene težave in ne vidim, da ne bi lahko tukaj zakonodajo spremenili v tej smeri. Ampak izvor pa mora biti znan. Torej, ne moremo pa določiti n tak način, da se nebi znalo, če nekdo prideluje potem je tudi pravilno, da to prodaja.

Kako so verige mesno-predelovanih…? Torej, pri vzreji perutnine obstaja kooperantska reja. Torej, tukaj obstaja pogodbeni odnos med kooperantom, ki prireja piščance, torej dejansko on dobi piščance, dobi krmila in potem samo je njegov strošek delo ter objekt, ki ga ima na podlagi tega. Torej, tak odnos imajo v tej verigi vzpostavljen in če je možno take odnose in take verige vzpostaviti tudi v ostalih dveh, torej pri prašičih, kjer imamo zelo slabo samooskrbo in sicer tam je samo 40 % samooskrba, bi bil tudi zelo zadovoljiv kooperantski odnos in pa tudi, kar moram povedati na primer pri govedu, meni je hudo ko se naše govedo prodaja v tujino, čeprav vemo, da je v določenih predelih naša reja so še zelo ekstenzivne reje in je kvaliteta mesa izvrstna. Upam, da sem na vse odgovorila.

Hvala lepa gospe Šinko za prvi del odgovorov.

Sedaj bi morda prešli še k drugemu delu, da potem lahko lepo zaključimo. Prej pa obveščam člane odbora, da nadomešča gospoda Miha Lamuta, ki je član našega odbora, po pooblastilu Janja Sluga. Nedavno se nam je pridružil še en član, to je gospod Franc Rosec. Dobrodošli.

Mislim, da se je sedaj k besedi prijavila podpredsednica odbora Mateja Čulašić, Čalušić, da bo pravilno na magnetogramu, potem pa mislim, da tudi podpredsednik Franc Props. Izvolite najprej gospa Mateja.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča ter lep pozdrav vsem ostalim kolegicam in kolegom, še posebej pa pozdravljam kandidatko za ministrico.

Uvodno naj vam čestitam za predstavitev ter za pogumno odločitev, ki ste jo sprejela za kandidaturo v tako zahtevnem resorju, kot smo lahko slišali. Kmetijstvo se trenutno nahaja v težkem položaju, na žalost, kamor so ga pripeljale globalne okoliščine zaradi katerih, verjamem, da vas bo čakalo veliko dela ter izzivov kjer pa upam na medsebojno dobro sodelovanje, da se skupno zavzemamo za naše kmete. Glede na to, da imamo nabor ukrepov in programov za razvoj slovenskega kmetijstva v naslednjih petih letih, s čimer ste seznanjena in ste prej na kratko omenila, mora Slovenija na podlagi usklajevanja s ključnimi deležniki pripraviti dopolnjen predlog za strateški načrt skupne kmetijske politike in ga ponovno poslati Evropski komisiji. Strateški načrt se bo začel izvajati s 1. januarjem v prihodnjem letu, zato bo uskladitev le-tega ena vaših prvih nalog ko pridete na ministrstvo. Zato me zanima, kako ocenjujete strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027? In, kateri so prvi ukrepi v zvezi z njegovo dopolnitvijo v naslednjem letu za izvedbo v praksi? Vseeno menim, da tisti korak za korakom, če začnemo trdno stopati in odločno sprejemamo ukrepe in jih izvedemo, da je potem lahko to uspešnost do skupnih ciljev, ki jih imamo. Hvala lepa.