Vse prisotne lepo pozdravljam, še posebej pa gospoda Klemna Boštjančiča, kandidata za ministra za finance.

Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za finance.

Na seji so kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili: Mojca Šetinc Pašek namesto nezasedenega mesta, ki pripada Poslanski skupini Svoboda, namesto Jerneja Vrtovca mag. Janeza Žakelj in namesto Luka Meseca Miho Kordiš.

S sklicem nujne seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, tj. na podlagi prvi odstavek 64. člena tretjega odstavka Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV KLEMNA BOŠTJANČIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA FINANCE.

Odbor bo predstavitev kandidata opravil na podlagi drugega odstavka 112. člena Ustave ter prvega in drugega odstavka 230. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za sejo ste gradivo prejeli liste kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije z dne 25. 5. 2022. Predlagatelji / nerazumljivo/ predsednik Vlade dr. Robert Golob.

Na sejo sem vabila kandidata za ministra za finance Klemna Boštjančiča.

Besedo najprej dajem kandidatu za ministra za finance Klemnu Boštjančiču, da se predstavi odboru in da v nadaljevanju odgovarja na vprašanja članic in članov odbora.

Prosim.

Naj najprej lepo pozdravim vse člane Odbora za finance, poslance, strokovne sodelavce in ostale prisotne.

Zdaj preden začnem predstavitev, malo bom povedal o sebi, predvsem bom pa govoril o mojem pogledu na javne finance - upam si reči, da je relativno neortodoksen ali pa drugačen. Tudi namenoma niti nisem bral predstavitev prejšnjih ministrstev, ker nisem želel biti pod nekim vplivom, ampak sem hotel, da v resnici me spoznate takega kot sem in tako kot vidim moj pogled na javne finance in na delo kot ministra za javne finance. In še eno stvar bi poudaril. Kot kandidat za ministra seveda precej dobro poznam koalicijsko pogodbo. Verjamem, da me boste o tem spraševali, ampak bom tukaj govoril predvsem kot kakšen je moj pogled na določene stvari. Mislim, da minister za finance more oziroma mora na to tako gledati. Torej govorim o tem, da tudi verjetno o kakšni stvari ne bom popolnoma usklajen s kakšnimi moji kolegi. Verjamem, da vlada je kolektivni organ in na koncu odloča. Vloga za ministra za finance ali pa Ministrstva za finance je specifična in tudi v tem kontekstu bom precej pozornosti temu posvetil, ta odnos pravzaprav, ki ga vidim med Ministrstvom za finance in ostalimi ministri.

Najprej par besed o meni. Star sem 50 let, poročen, oče treh otrok. Večino svojega profesionalnega življenja se ukvarjam z družbami v težavah, torej večidel, kar nekaj sem imel pozicij, kjer sem bil v operativni funkciji. Velikokrat je to šlo za družbe, ki so pravzaprav bile recimo eni najtežjih bolnikov, bile že pravzaprav praktično pod vodo pa je mogoče še en mali prstek ven gledal, ko sem jaz prišel. Nikoli me ni bilo strah takih stvari se lotit, ne glede na vse okoliščine, take in drugačne. V tem kontekstu imam seveda izkušnje z prestrukturiranjem družb v zasebni lasti, tudi ene družbe, ki je bila, pretežno v državni lasti. Tudi kasneje, v zadnjih, ne vem, sedmih, osmih letih, ko sem opravljal precej nadzorniških funkcij, so bile praktično vse po vrsti povezane z družbami v težavah. Najprej sem eno obdobje precej delal za banke. To je bilo v tistem obdobju, ko so banke prevzemale lastništva nad podjetji v Sloveniji. Tako da, v tistem obdobju, no, saj, v zadnjih letih, ko so bile gospodarske razmere pravzaprav boljše in je bilo tudi zaradi tega manj prestrukturiranja, pa na žalost si upam reči, da v tistih letih pred desetimi in šestimi leti nazaj, je šla v stečaj marsikakšna družba, ki tudi ne bi bilo potrebno, da je šla, pač, razne okoliščine so bile take, da je bilo lažje dati, firmo vreči v stečaj, kot jo reševat. Tako da, zadnja leta sem pač, se pa predvsem ukvarjam z, tako imenovanimi / nerazumljivo/ transakcijami oziroma svetovanji pri prodajah in nakupih podjetij, vse po vrsti, za zasebne lastnike. Se ne spomnim, da bi delal kaj za kakšnega javnega ali pa državno družbo.

Sicer pa trenutno, no, opravljam še nadzorno funkcijo, še vedno, predsednika Upravnega odbora Save d. d. in predsednika Nadzornega sveta Save Turizma. Tako da, v tej vlogi sem tudi bil približno 2, 3 mesece nazaj v Državnem zboru.

Toliko o meni, »kumot« me vprašate karkoli želite kasneje tudi glede teh izkušenj, zgodb, tako da, karkoli no, vas muči, vprašajte.

Če grem zdaj na javne finance, tu, za začetek sem dal gor eno sliko, ki kaže na veliko prepletenost javnih financ, torej kaj je sektor države. Niso narisane razne puščice med sabo, kajne, ker vemo, da se iz različnih blagajn financira različne stvari, ampak pravzaprav na hitrico pregled, kaj so javne finance, kaj vse zajemajo in zelo pomembno se mi zdi, da predvsem govorimo, verjamem, da veliko bo tudi vprašanj o proračunu, ampak predvsem, da govorimo o sektorju država, ker ni vprašanje samo proračuna, ampak predvsem še treh drugih blagajn, ki so izjemno pomembne za splošno sliko javnih financ danes, še bolj pa verjetno v prihodnje, glede na gibanja, ki so.

Kakšna je zapuščina na javnih financah in tukaj bi rad posebej poudaril, da ne govorim o zapuščini ene Vlade, dveh let, več vlad…, gre za razmere, ki so pač take, ki so, ki so posledica različnih odločitev, različnih vlad in pravzaprav tudi neke, si upam reči, nekega principa dela, ki se je tudi v javnih financah, recimo v zadnjih desetih, mogoče celo dvajsetih letih, uveljavilo. Marsikaj je dobrega, kaj pa tudi ni. Zdaj, to se pravi, zapuščina danes, v javnih financah je, so čisto konkretno nedavne davčne spremembe, eskalacije, vgrajene v pokojninsko in zdravstveno blagajno, dolgotrajna oskrba rast zaposlenih in plač v javnem sektorju, eskalacija transferjev, dvig povprečnin občin, učinek deregulacije cen goriva, skorajšnje dražje refinanciranje državnega dolga in razni pritiski, ki prihajajo pravzaprav, mislim, ki v resnici so tudi strukturni, na katere ne moremo vplivat, torej govorim predvsem o staranju prebivalstva in zmanjševanju deleža aktivnega prebivalstva.

Torej, pravzaprav na prvo žogo ne prav lepa situacija. Zdaj, lahko rečete, da onih boljših stvari nisem povedal, se jih bom dotaknil, sigurno. Torej, kje smo danes? Covid kriza, upam, da je pri koncu, upam, da se ne bojo črne napovedi uresničile, pa se bomo v jeseni mogli predvsem spet s tem ukvarjat, sem jo pa izrazito izpostavil zaradi tega, ker absolutno verjamem, da so krize tudi priložnosti. Namreč, ko se zgodi kriza in Covid ni bila nič drugačna kriza seveda različne ustanove, različni ljudje na koncu koncev države različno reagirajo. Če se omejim na ta javni ali pa, če hočete državni sektor. Nekateri so iz tukaj van prišli ne bom rekel zmagovalci težko je priti iz take krize zmagovalec, ampak bistveno manj potolčeni kot drugi in v tem vidimo vsako krizo kot priložnost.

Kako smo se mi s to krizo soočali? Nekaj srednjega bi rekel. Predvsem bi rekel, da je vredno pohvaliti vrsto ukrepov, ki jih je pretekla Vlada naredila in so bili zelo ciljno usmerjeni, bili so hitri in učinkoviti. Tisti del, ki ga lahko pograjam je helikoptersko razmetavanje denarja predvsem v določene smeri, ki bodo ostale se pravi za določene precej visoke vsote je šlo, ki so bile razdeljeni kot pomoč v okviru Covida, ampak pravzaprav so se sedaj preslikale v strukturni problem tako, da to se mi zdi največji problem. Ne bom sedaj ponavljal enih stvari tudi Fiskalni svet na to zelo opozarja. Ključni problem Slovenije, na katerim si upam trditi, da bom generalno na dolgi rok največ del je strukturni primanjkljaj. Absolutno vidim strukturni primanjkljaj kot rak rano. Posledica tistega, kar sem prej rekel to ni posledica ene Vlade in pač nekega pogleda, ko se določene stvari, če hočete razdeli brez javno umerjenih učinkov ali pa zavedanja kaj bo to jutri prineslo in da se tega pač ne bomo mogli rešiti. Ali so to sedaj predvolilni bombončki ali pritiski raznoraznih skupin, na katere bi bilo najlažje tako odgovoriti je seveda veliko odgovor, ampak v osnovi verjamem, da je to za Slovenijo eden ključnih problemov, na katerem mislim zelo resno delati.

Prej sem omenil Covid krizo vzporedno je še kriza v Ukrajini, kar se je zgodilo spet ne samo v Sloveniji tudi širše konsolidacija javnih financ pravzaprav ni več trajala prioriteta in že nekaj časa traja in tudi naslednje leto bo. Pred nedavnim je Evropska komisija povedala, da pač fiskalnega pravila tudi naslednje leto pravzaprav bo tako kot je bilo se ga ne bo upoštevalo, ampak v tem kontekstu je seveda to lahko jaz vidim to v resnici po eni strani kot potencialen problem, ker omogoča Vladam, da neracionalno trošijo določena sredstva. Kot je na eni strani absolutno razumem in mislim, da je potrebno to ne, zaradi Slovenije, zaradi gospodarstva v Evropi je na drugi strani to nevarnost. Torej, kaj naprej? Visoka inflacija. Kot veste ta visoka inflacija se je začela pojavljati že pred Ukrajinsko krizo, ki jo je samo poglobila. Na to visoko inflacijo bo treba odgovoriti in mislim, da ni posebej treba biti pameten kako bo Evropska centralna banka glede na to, da monetarno politiko tako ali tako ne vodimo sami na to odgovorila. Odgovor na to bodo višanje obrestnih mer bo absolutno vplival na znižano gospodarsko rast, ki je ta trenutek še vedno dovolj visoka se pa bojim v resnici si ne upam napovedati osebno ali bo vztrajala ali ne, kar nekaj indicev je, da bo upadla govorim čisto na evropskem nivoju in to, kar sem prej omenil zadolževanje postaja dražje. Vojna v Ukrajini je prinesla nekaj splošnih makroekonomskih težav pa nekaj precej konkretnih, na katere je treba odgovoriti oziroma se je treba odzvati.

Da zaključim. Kaj je odgovor dodatna poraba ali omejevanje? Absolutno oboje, ampak dodatna poraba izključno na tistih ukrepih, ki so jasno merljivi, da bodo prinesli na srednji in dolgi rok učinke pozitivne, ki v kontekstu javnih financ ne bodo vrtali dodatne luknje. In ja, na določenih področjih tudi omejevanje. Glede proračuna. Verjamem, da proračun je, ključna stvar v proračunu, o tem bom danes tudi veliko govoril, je razvojna naravnanost. Bom tudi povedal, ako si jaz to predstavljam, kaj je to razvojna naravnanost. Absolutno poudarek na tistih stvareh, ki prinašajo povečevanje BDP-ja, to je, kot tudi ste sigurno slišali, pravzaprav glavna prioriteta vlade. Tudi glede tega si upam trditi, da imamo vsaj s tistimi kolegi, s katerimi se poznam in smo se pogovarjali, precej specifičen pogled. Mislim / nerazumljivo/, saj bom se kasneje se na to vrnil, precej resno s tem mislimo. Zdaj kontrola plač v javnem sektorju, plačilo po učinku, jaz bom to zagovarjal od prvega dne. Saj pravim, lahko da se s kakšnim od mojih kolegov jaz to ne bom strinjal kasneje, ampak absolutno verjamem, da je povsod enako in javni sektor ni nič drugačen. Govorim malo vezano na to, da nas opozarjajo, da pred vrati nas čakajo že sindikati. Tako, saj pravim, ni to v osnovi osnovna naloga ministra za finance, ampak vseeno ministrstvo, mislim, sami veste, da je pravzaprav direktno iz proračuna največ denarja gre za plače. Tako, da kar se tega tiče, si upam reči, da bova s kolegico Janovič, s katero se kar dobro poznava, odlično sodelovala, imava zelo podobne poglede. Torej absolutno javni uslužbenci so pravzaprav možgani delovanja na konec koncev države, ampak absolutno ne zagovarjam sistema uravnilovke, ampak sistem učinkovitosti, kjer so tisti, ki res dobro delajo, najbolj za to tudi nagrajeni. Omejiti stroškovno planiranje, da povem. To je tudi en od problemov, ki ga jaz osebno vidim. Veliko državnih ustanov in javnih ustanov tudi deluje po principu stroškovnega planiranja, torej naši stroški naslednje leto bodo taki, toliko rabimo denarja. Jaz se s tem res težko sprijaznim. Tudi lahko o kakšnih konkretnih primerih povem, s katerimi sem seznanjen, kako so pač posamezni organi narejeni v smer, da pač morajo budžet izkoristiti, ker sicer naslednje leto ne bodo več toliko dobili. Ta način razmišljanja se mi zdi izrazito problematičen. Enoten koncept priprave in spremljanja porabe in vpeljava kontrolniškega modela, to bo pa pravzaprav en glavni del tudi moje današnje predstavitve, ker absolutno verjamem, da Ministrstvo za finance mora biti en ultimativni kontrolniški sistem za v prvi vrsti ministrstva, potem pa tudi za ostale organe in bom tudi to kasneje pojasnil, kako si to predstavljam.

Kot sem omenil, prva prioriteta vlade je BDP in produktivnost. Zdaj kot sem že prej na začetku omenil, se škarje nevarno odpirajo. Na eni strani velika pričakovanja za trošenje javnih sredstev, zdravstvo, pokojnine, varnost, stanovanja, na drugi strani staranje prebivalstva in krize, ki sem jih omenil. Skratka javnofinančni prihodki so na dolgi rok, ključen za javnofinančne prihodke je BDP oziroma produktivnost. Vse ostalo je iluzija. Ključna rešitev je usmeritev višanja BDP-ja v rasti produktivnosti tudi v smislu maksimizacije deleža aktivnega prebivalstva. Ampak to je dosegljivo na dolgi rok. Na kratki rok je pa pravzaprav možna le, ne bom rekel zniževanje stroškov ampak absolutna optimizacija stroškov na vseh področjih. Višja produktivnost. Izrazito problematično, o tem govorimo že 30 let, še vedno smo na, mislim, da 81 % povprečja Evropske unije in v tem kontekstu predvsem vidim izrazit problem investiranja oziroma sredstev, ki se investirajo v raziskave in razvoj, v izobraževanje in v ključno infrastrukturo. Govorim v tisto infrastrukturo, ki dejansko pripomore k večjemu BDP – ne vsa. Kar se tiče dodane vrednosti, je, dobro izhodišče je pravzaprav tale strategija pametne specializacije(?) 2030, ki se preko, pravzaprav, današnji…, danes je tako narejen, no, da sistem da, potem te, SRIPI oziroma strateško razvojni organizacije, na nek način diktirajo strategije. Mi smo v tem kontekstu, mislim, da imamo 10 področij, ki so potem nap…, torej ključnih razvojnih področij, ki so naprej razdelana v fokusna področja, posamezne podtehnologije. V tem kontekstu se mi zdi problematično, da je to bistveno preširoko, namreč, mi smo mala država, tako približno sem šel seštet, koliko je nekih fokusnih področij, v bistvu jih je blizu 50. To se mi zdi, za mogoče kakšno bistveno večjo državo izvedljivo, da se fokusira v tako veliko število strateških področij. Osebno težko verjamem, da so vsa lahko strateška.

Tukaj je ena stvar, ki se pravzaprav direktno ne tiče Ministrstva za finance, ampak jo bom vseeno poudaril, zdi se mi izjemno pomembna, strategija, kajne, smo država, vrste strategije. Pred prejšnja ali pred predprejšnja Vlada je sprejela tisto strategijo Slovenija 2030, ki je sicer fajn, super je, kajne, se strinjam, da stvari, ki noter pišejo, so, lepo pišejo, no, ne vem, kako naj se izrazim, ampak, manjka en del in upam si trdit, da v Sloveniji nikoli ni bila narejena resna gospodarska strategija na nacionalnem nivoju. Tako kot sem prej omenil, danes je to, tale strategija pametne specializacije in kar iz te ven izhaja, ampak, govorim o tem, kar določene države, recimo Singapur, katerih velik fan sem, dobro poznam, kaj tam delajo že 60 let. Mi nismo sposobni do 2022 bili naredit, to se pravi, gre se za to, da je treba definirat gospodarske prioritete na nacionalni ravni in ne more jih bit 40 ali 50.

Treba je definirat, kaj v posameznih ali pa v strateških panogah želimo, da je lastniško slovensko in kaj ne. Vse izhaja iz ključnih izhodišč prednosti Slovenije. Jaz seveda imam mnenje o tem, kaj so prednosti, ampak je nesmiselno na današnji predstavitvi, o tem govorim, ker je to stvar bistveno širše analize in na koncu tudi družbenega konsenza. Ključna mora bit to kar, bom, poudarjam, bom večkrat poudaril, prestrukturiranje podjetij z dodano vrednostjo, z nizko dodano vrednostjo. V tem kontekstu lahko tudi kaj o turizmu rečemo, ki ga tako radi imamo vsi za strateško panogo. To je tako, mislim, ne vem, lahko se potem vrnemo, / nerazumljivo/, ja, ampak pod določenimi pogoji, kajne. Tipično je dejavnost turizma danes v Sloveniji z izjemno nizko dodano vrednostjo, zaradi nizko plačanega osebja.

Skratka, cilj je, ene stvari, ki se tukaj pišejo no, kako se lotit strategije in kaj naredi, se pravzaprav ponavljajo s tistim, kar se dejansko dela v strategiji pametne specializacije, ampak, ključna stvar je, da verjamem, da se na najvišjem nivoju, na nivoju države, nihče ni nikoli s tem vprašal, recimo, se bom vrnil na turizem, o čem konkretno govorim, kajne, pred kratkim je bila sprejeta, zdaj druga, Strategija turizma, mislim, da je dokument bistveno boljši, kot je bil prvi, ampak še vedno, kajne, ključno vprašanje, ki ga jaz ne znam odgovorit, je, to je zdaj strateška panoga, kje smo mi to določili, da je kot strateška, pa vsi govorimo o tem, mimogrede tudi jaz mislim, da je, da ne bi zdaj narobe razumel, ampak pravzaprav, turizem je, kaj pa ostalo, kaj ostalega je še strateška panoga…

Zato ker, posamezen minister, tudi zame bo isto veljalo, ima afiniteto do določenega področja, pa ne mislim nič slabega o gospodu Počivalšku, v tem kontekstu, mislim, da je »ful« naredil za turizem, ampak, ne more bit strategija to, samo to. Torej manjka nam na vrhu in zato, da do tega pridemo je, da ne bom bral iz tega slajda, je nek koncept, kako to naredit. Ključna stvar je, na koncu akcijski načrt in definicija merljivih ciljev. Zdaj, kako določit strateške panoge. Dve varianti sta, ali pustimo trgu, da se pravzaprav sam določi kaj so strateške panoge ali pa to pelje država? Verjamem glede na majhnost gospodarstva je Sloveniji primer na druga pot, vendar izrazit družbeni konsenz. Mi tega ne moremo narediti brez vrste deležnikov, da se s tem strinjajo in potem je dejansko treba resurse v teh nekaj panog usmerjati. Sedaj evo tukaj je še enkrat na hitro kaj so ključne stvari s strategijo, da ne bom, bom šel naprej.

Sedaj pa par stvari oziroma pogled na konkretno naloge ali pa področja, ki jih pokriva ministrstvo. Ključna naloga je sedaj, če finančni sistem, ki se generalno deli na bančništvo, zavarovalništvo, kapitalski trg. Tukaj bi rad povedal, da absolutno se bom zavzema za spodbujanje sodelovanja med finančnim in nefinančnim sektorjem. Spodbujanje različnih finančnih instrumentov v domačem, finančnem sistemu in vzpostavitev pogojev za razvoj konkurenčnosti.

Bančništvo. Pravzaprav vpliv države na bančništvo je izjemno omejen sploh Ministrstva za finance, ki tukaj pravzaprav ne igra ključne vloge. Ključna je Banka Slovenija še bolj pa Evropska centralna banka. Davno nazaj smo monetarno politiko predali Evropi oziroma Evropski centralni banki. Tukaj kljub temu pa ima Banka Slovenije pomembno vlogo. V resnici moj pogled je, da je edini trg, ki je relativno dobro razvit je bančni trg v Sloveniji. Kapitalski je izrazito slabo razvit pri čemer pa tudi tukaj verjamem, da je še vrsta možnosti. Verjamem, da Ministrstvo za finance bi predvsem mogel v tem kontekstu, kar se banke tiče tesno sodelovati z Banko Slovenije. Velike možnosti na digitalizaciji to ne govorim samo o elektronskem bančništvu še vrsta storitev med bankami in podjetji je možno jih digitalizirati. Recimo ena tega ideja, ki se mi zdi izjemno zanimiva je primer Litve, Centralne banke Litve, kjer so vzpostavili tako imenovani / nerazumljivo/ oziroma neko tesno okolje za finančne investicije v okviru Centralne banke Litve torej marsikaj se da narediti, če malo pogledaš čez mejo pa tudi generalno / nerazumljivo/ o bankah pa ne mislimo, da smo mi tako dobri in super, da vse znamo. Posebej iz izpostavil SID banko izjemno pomembna banka za slovensko gospodarstvo. Zelo pomembna je tudi za realni sektor ima pa veliko neizkoriščenega potenciala. Platforma lahko je za povezavo prejemnikov in ponudnikov financiranja. Že sedaj je igrala pomembno vlogo mislim, da še bolj jo lahko na področju financiranja malih in srednjih podjetij torej predvsem tistih podjetij to so ta podjetja, ki imajo relativno visok finančni vzvod. Programi SID banke, ki so na voljo preko poslovnih bank so izjemno pomembni tudi v krizi teh zadnjih dveh let. Recimo tukaj je bilo tudi nekaj zelo dobrih potez narejenih. Možnosti so za dodatno financiranje iz virov Evropske investicijske banke in tako naprej skratka absolutno vidim SID kot eno od ustanov, na kateri je treba še več narediti in za pomoč gospodarstvu.

Potem pa kapitalski trg. Glede kapitalskega trga smo imeli precej burno razpravo na koalicijskih pogajanjih tako, da izrazito zagovarjam razvoj tega trga v Sloveniji je nerazvit. Vrsto stvari, ki so v tujini na zahodu omogočene pri nas niso. Skratka, gre za del preko katerega se lahko del depozitov gospodinjstev aktivira pravzaprav in v mala in v srednja podjetja. Dejstvo je, da potreb finančnih trgov ni mogoče zadovoljiti samo s tradicionalnimi bančnimi produkti. Kot sem rekel, Slovenija ima kot vir financiranja razvit pravzaprav samo bančni sistem. Kar se tiče posebej bi izpostavil alternativne investicijske sklade, ki so lahko pomembni kot učinkovit posrednik pri aktivaciji depozitov gospodinjstev in razvoju malih in srednjih podjetij. In recimo spet, da ni treba ravno odkrivati Amerike, zelo konkretna študija, GAP-analiza s predlogi sprememb na področju alternativnih investicijskih skladov je bila narejena pred dvema letoma s strani Deloita. Precej kvaliteten dokument in ga je v resnici v večji meri samo potrebno implementirati. Torej veliko stvari je takih, ki so pravzaprav že narejene in ne potrebujejo revolucije. Govori pa, ko govorimo o kapitalskem trgu in o tem, da se mi zdi zelo pomembno posvečati pozornost, govorim o tako zakonodajnem kot nekem tržnem smislu. Po drugi strani je seveda treba zagotavljati še vedno neko varnost. Zdaj ta del zaključim. Bi samo rekel, zdaj ne bom rekel, da je ravno meni za vzor, ampak Luksemburg je primer najbolj razvitega ESG finančnega trga v EU. Recimo država kot je Estonija - še nedolgo nazaj se nismo hoteli, nas je bilo sram primerjati se z državami kot so baltske - ima najbolj napredno blockchain IT sistem na svetu. Ne vem, lahko o tem malo povem, ampak ne bom šel preveč daleč. Skratka v okviru enega dokumenta ali pa dostop do praktično vsega, do bančništva, finančnih storitev, zdravstva, e-receptov, tudi povezava do vozniških dovoljenj, če si deležnik v gospodarskih družbah, lahko glasuješ na skupščinah, skratka en kup enih stvari ki jih znajo narediti v državah kot je, evo, Estonija.

Naprej državno premoženje. Tukaj bi najprej poudaril eno stvar. Namreč ena mantra se velikokrat pojavlja, da je državno premoženje in donosi iz državnega premoženja odgovor na demografske izzive. To je mit. To ne drži. Namreč državnega, knjigovodska vrednost družb v lasti države je približno 10 milijard. In približno glede na to, da so bili kapitalski donosi v preteklosti, recimo pred krizo, v rangu tam med 200 in 400 milijoni letno, torej recimo 300 ali pa dobrih 300 milijonov letno, manko v blagajni pokojninskega zavarovanja je pa milijarda letno danes, je seveda nerealno pričakovati, da je to tisti odgovor na demografske izzive. Kar se tiče upravljanja državnega premoženja je ključna stvar fokus v strokovnost, profesionalnost, ki se bo odražala v številke. Tudi sicer res verjamem v številke bolj kot v besede. Tukaj recimo SDH je že leta 2019 dosegel donos na kapital blizu 7 %, pa mislim, da je precej dobro. Rezerv je pa še veliko v drugih upravljavcih naložb, no, tudi v SDH-ju. Pa tudi v kakšnih družbah, ki niso direktno na SDH-ju. V tem kontekstu zagovarjam centralizacijo upravljanja, ne podvajanja, potrajanja in nekih novih skladov, lahko jih imenujemo tako ali drugače - ideja dobra, izvedba v praksi na žalost večinoma slaba. Kar se tiče, evo, profesionalizacije in strokovnega upravljanja, verjamem v / nerazumljivo/ nadgradnjo določb o kadrovanju v državne službe, družbe pravzaprav. To je, zdi se mi zanimivo iti v smer kot ga imajo danes finančne inštitucije, to je presoja fit and proper, ki je tako na bankah kot zavarovalnicah sila resen postopek, ki je malo izvzet ven iz odločitev politike. Zdaj, tako daleč, kot je v bančništvu, ki je izjemno regulirana dejavnost, seveda, si težko predstavljam, da bomo kadarkoli šli, ampak v osnovi mi je smer všeč. Na koncu popravek institutov, ki so se v praksi, gre za nekaj zakonov, ki so si malo kontradiktorni, hm, Zakon o SDH-ju je malo star in je kar nekaj zakonov, ki so bili kasneje sprejeti, ima nekaj členov, ki so pravzaprav zdaj kontradiktorni z SDH, ampak gre bolj za operativne stvari, ki niso tako zelo vsebinsko pomembni.

Davki. Izjemno veliko je bilo rečeno o davkih. Tudi po tem ali pa takrat, ko je prišla koalicijska pogodba ven. Verjamem, da o tem bo verjetno nekaj debate teklo tudi potem v razpravi. Absolutno verjamem v enostaven, jasen, pravičen in učinkovit sistem. Malo sem imel problem napisat pravičen, zaradi tega, ker si vsak po svoje predstavlja pravičnost. To je tako, kajne, vsak od nas si misli, kaj je pravično, vsak zase misli, da preveč plačuje, sosed pa premalo, ampak, se k temu vrnem. Absolutno verjamem, gre za, davčni sistem je nek regulator, skratka, v osnovi, davki ne morejo temeljit na principu prostovoljnega principa davkov, ampak predvsem na jasnih pravilih in vrsta stvari je bila, ki so bili v preteklosti, bližnji preteklosti, izboljšane. Veliko stvari se je naredilo na enostavnosti, poenostavitvah, predvsem za mala in srednja podjetja, kjer je to najpomembnejše. Mislim, da vrsta stvari je še možnih na tem področju, ne samo operativno, kajne, da ni administrativnega dela v podjetjih, ampak, recimo, par takih idej, ki, zdaj, ko govorim o idejah no, preden začnem, so ideje, ki jih bomo absolutno natančno pregledal z strokovnim osebjem, torej, ko bom jaz zdaj rekel eno idejo, ne me za besedo držat, »ej, ja, Boštjančič je rekel, da bomo to uvedli«, bom(?) samo povedal nekaj primerov, ki se mi zdijo recimo zanimivi.

Recimo, eno je obdavčitev bonitete za osebna vozila po načelu pavšala(?). S tem imamo družbe neizmerno dela, ne vem, verjetno ste tudi vi vsi kdaj izpolnjeval potne naloge. Tako da tu, recimo, se mi zdi na mestu razmišljat o nekih pavšalih in, ki bojo izrazito zmanjšal administrativno delo, vezano na to. Podoben, ampak popolnoma drugo področje je recimo razmišljat o pavšalnih obdavčitvah, določenih dejavnostih, kot je recimo del gostinstva, osebne storitve, frizerji, kozmetičarji in podobno. Avstrija je tukaj precej naprej. Skratka, govorim o tovrstnih poenostavitvah.

Kar se tiče FURS-a, absolutno verjamem, da mora bit neodvisen organ, z neodvisnimi vodji finančnih uradov, s pospešeno digitalizacijo. Na drugi strani, kajne, torej, kar se tiče FURS-a je treba loviti neko ravnotežje. Na eni strani absolutno neodvisnost, da se nihče ne more vpletat v delo davčnih organov, če hočete, na koncu inšpektorjev, pa na drugi strani vseeno kontrola, kajne, kako naredit sistem, da bo, evo, če hočete, jasen in pravičen. Danes je v določenih primerih, lahko tudi rečeš, da je nad FURS-om samo še nebo. FURS pravzaprav nad sabo nima organa, ki bi ga resno nadzoroval, / nerazumljivo/ konkretni primeri, / nerazumljivo/ primer, podjetje ali pa posameznik, niti ni pomembno, davčni pregled, se ne strinja z inšpektorjem, inšpektor udari kazen, zaradi tega lahko podjetje konča v stečaju, šlo bo v sodni postopek, ki bo končal, če ga bo stečajni upravitelj nadaljeval, ko bo že zdavnaj v stečaju. In recimo, da ugotovi upravno sodišče, da je bila odločitev napačna – nikomur nič. Mislim, to se mi zdi izrazito problematično. Ena od opcij, ki se mi zdi zanimiva, ampak spet zelo, zelo veliko bomo prej o tem debatirali na splošno o davkih, saj pravim, kasneje o konkretnih, ki se tičejo koalicijske pogodbe, en zanimiv koncept se mi zdi uvedba varuha pravic davčnih zavezancev, ampak to je še čisto nedodelano. To je v bistvu koncept, ki ga imajo predvsem anglo-saksonske države, kar seveda že na prvo žogo se vprašaš ali je potem primeren za nekoga kot je Slovenija, ampak tukaj je veliko možnosti. Meni se zdi koncept zelo zanimiv, ampak gre še za vprašanje, če to uvesti, kje sploh uvesti, ali to na nivoju FURS-a podobno kot je recimo na RTV-ju varuh pravic gledalcev. Torej lahko je to nek organ znotraj MF-ja ali pa čisto samostojen organ za pravice. Torej vrsta vprašanj, kako to izpeljati, je pa v bistvu seveda na osnovni tovrstni inštitut moral delovati, preden imaš tak inštitut, moraš tudi imeti sprejet nek kodeks pravic plačnikov davkov in tudi neka pravila ali pa za delo inšpektorjev. Kar se tiče davkov, sicer skozi dolga leta se je izgubila povezava med davčno in socialno politiko. Teh anomalij je ogromno. Spet obravnava v smislu neto razpoložljivega dohodka je ena od potencialnih poti, ampak to je recimo pravzaprav eno od, mogoče celo lahko rečem ključno področje, ki ga bom zagovarjal, kaj v davčnem sistemu delati, torej ravno to povezavo spet vzpostaviti. Zdaj pa ena zelo zanimiva tabela, ki je, mislim, meni je bila zanimiva, ko sem precej o tem bral, to je, kje je Slovenija pri davkih v primerjavi z EU državami. / pokaže zboru/ Na vrhu tista pika je tista država, ki ima posamezni davek največji, spodaj je tista, ki ima najmanjši. Tale moder stolpec je Slovenija, tista črtica je pa povprečje EU. / nerazumljivo/ kje smo pod povprečjem in kje smo nad povprečjem. To predvsem na temo, zakaj sem to dal? Ker verjamem, da se bomo kasneje pogovarjali o davku na premoženje. Slovenija je ena od držav, ki ima najnižji davek na premoženje, na drugi strani pa enega najvišjih davkov na dohodek, to vsi vemo. Mislim na dohodek pravnih oseb. Opozoril bi, da sicer sta prispevki za socialno varnost in dohodnina pravzaprav povezana davka, tako da jaz jih v bistvu rad skupaj gledam, se mi zdi to bolj pravilno, ampak kakorkoli to so dejanske razmere. Presenetilo me je, ko sem tole prvič videl, da smo po okoljskih davkih sila visoko. Da povem, nismo. Ne poberemo mi tako veliko kakšnih posebnih okoljskih davkov, to je rezultat trošarin. Trošarine na pogonska goriva sodijo v okoljske davke in ker je Slovenija v preteklih letih, ta trenutek je situacija malo drugačna, tudi ne zaradi regulacije goriv je imela relativno veliko tranzitnega prometa in je bila poraba pogonskih goriv višja kot v resnici bi jo Slovenci porabili. Zaradi tega smo tako visoko tam in zato je recimo Luksemburg tako visok pri dohodkih od davkov od dohodkov pravnih oseb – ne zato, ker bi imeli tako visoke davke, ampak ker je vrsta pravnih oseb, ustanovljenih v Luksemburgu zaradi ugodnosti, ki jih imajo, torej ravno obratno. V resnici verjamem, da so relativno omejene možnosti dodatnih davčnih virov. Tukaj jih bom naštel tiste, ki so. In res hočem poudariti, gre za stvari, ki jih bomo preučili. Nobena od teh stvari ni že To se bo jutri zgodilo. To bi bilo absolutno neresno. In če kakšen sistem, je pač davčni, kjer res verjamem, da mora biti, prej sem na začetku povedal, enostaven in transparenten in tudi, da ljudem v naprej poveš kaj boš delal ne pa, da sprejemaš zakone iz danes na jutri. Torej, kje so potencialne možnosti? Še enkrat poudarjam potencialne je davek na premoženje oziroma nepremičnine namenoma sem gor napisal obe stvari, ker se veliko vprašanj o čem govorite o davku na nepremičnine ali o davku o premoženje. To tudi, kar je v koalicijski pogodbi napisano je v osnovi mišljen davek na nepremičnine, davek predvsem dražje nepremičnine, davek na drugo, tretjo, četrto nepremičnino, ki ni namenjena bivanju, ampak je namenjena naložbam. Torej zakaj pa jaz vseeno govorim rad o premoženju in bom v glavnem uporabljal besedo premoženje, zaradi tega, ker verjamem, da je v kontekstu razpravo o davku na nepremičnine potrebno pogledati tudi vse ostale davke. Osebno ne zagovarjam kakšnih dvojnih obdavčanj saj vsi vemo vrednostni papirju imajo svoj način obdavčitve, drugo premoženje ne vem avtomobili imajo svoj način obdavčitve, ampak mislim, da je prav, da ko se enkrat dela nepremičnine, da se v tem kontekstu pregleda celo premoženje in ali so kakšne anomalije kjerkoli ne pomeni pa to, da mislim, da je treba sedaj govoriti o davku na raznorazno premoženje. Ja, nepremičnine pa so področje, kjer je veliko rezerv in na žalost veliko rezerv tudi v tem, kjer si upam trditi, da še vedno podatki morda jih ima jaz po 10 letih več kot 10 letih, 15, ko se pogovarjamo o tem, da je prvi korak evidence. Jaz res upam, da GURS ima končno evidence, ker brez tega je pravzaprav nemogoče kaj resnega narediti, ker je to predpogoj, ampak sicer so pa znotraj tega določen možnosti tako kot sem rekel predvsem to bi rekel tudi ta kriza, ki se je pojavila mislim, da je eden del rasti cen nepremičnin predvsem v zadnjem letu gre na račun špekulativnih nakupov ljudi, ki imajo sredstva in je pravzaprav se izkazalo, da je naložba v nepremičnine ta trenutek ena najbolj varnih naložb in to je tudi razlog zakaj cene nepremičnin rastejo. Torej verjamem, da če bi smisel davek uvedli na nepremičnine bi tudi s tem deloma lahko vplivali na cene nepremičnin.

Davek na dohodek pravnih oseb. Ne govorim o osnovni oziroma splošni stopnji govorim o olajšavah. Potrebno je pregledati olajšave, ki mislim, da so se precej razpasle. Pod določenimi pogoji lahko DDP znižaš celo na 7 %. To je tista stvar, ki jo je treba pogledati. Celo pojavljajo se določene anomalije, ko samo za spremembo teksta na računu si lahko znižaš davčno osnovo recimo napišeš na račun tisti, ki ti je izvedel storitev ti napiše na račun, da je šlo za IT storitve namenjene oblaku oziroma storitve v oblaku to je olajšava. Sedaj zanima me kateri inšpektor zna to pregledati in ugotoviti ali je to res ali ne. Recimo to je ena taka iz glave anomalija, ki jo naš sistem danes pozna.

Najprej so DDV predvsem znižane stopnje. Tudi tukaj mislim, da se je skozi leta pomen znižanih stopenj na določenih področjih izrodil. Ali je to bil rezultat uspešnih lobistov na posameznih področjih? Jaz drugega ne vem. Spet zdi se mi pa izjemno primeren čas za to. Namreč Evropska komisija je ravno pred kratkim pravzaprav dala novo uredbo ven, kjer govori o novih storitvah in proizvodih za katere lahko država dajo znižano stopnjo vezano predvsem na Covid krizo torej medicinske pripomočke, materiale, deloma tudi na energetsko krizo in mislim, da je to pravi čas, v katerem je treba pregledati vse znižanje stopnje DDV. Spet verjetno je najlažje spet govori o tem kaj bomo znižali, ampak absolutno se bom zavzemal za to, da se vzporedno pregleda cel sistem olajšav oziroma nižjih stopenj DDV. Nekaj rezerve je v trošarinski politiki, sicer relativno malo. Mislim, da imamo kvalitetno trošarinsko politiko. Nekaj malega rezerv v pametni regulaciji cen, torej, deloma se to v resnici že dela, ampak, nekaj je tukaj, nekaj je morda virov na trošarinah. Zdaj, če si bomo upal nekoč, pa recimo ne bomo spet 25. država v EU, kot običajno, ki bomo legaliziral rekreativno uporabo konoplje, ne, to je en od možnih virov, novih virov. Ne bom se spuščal, poznam stališče naše koalicije, ampak, govorim, da je morda kakšen vir, nov vir trošarine, ampak seveda za to je treba bit na drugih področjih precej drzen. Seveda se zavedam negativnih vplivov(?), ampak pluti proti toku, v to pa tudi ne verjamem.

Normirani s. p., mislim, da je ena od anomalij, v kaj so se danes izrodil. Izrazito raste, število normiranih s. p.-jev, sploh v zadnjem letu, številke so enormne in absolutno ta sistem omogoča, ne bom ne, ne morem(?) reči, / nerazumljivo/ izigravanje sistema, ker pač, ljudje delajo, kar jim sistem omogoča, ampak absolutno ne dosega več svojega namena in v veliki meri so tudi razlog za prekarno delo. Osebno moje mnenje je, da so olajšave, večina normiranih s. p. so storitvene dejavnosti in 80 odstotna splošna olajšava je previsoka. Zdaj, res mi je zanimiv, da se tega nihče še do zdaj ni lotil, tako, to mi je bilo nenavadno. Ne vem, mogoče zato, ker je bilo veliko profesorjev v Vladi, pa potem, so imel svoje s. p.-je. Hec, ne me čisto resno vzet.

Dediščine in darila, tukaj je nekaj možnosti, in na prvem in na drugem dednem redu. Ne veliko, ker tudi to področje, / nerazumljivo/ biti izrazito previden. Dolo…, govorim, saj, ne velja za vse, kajne. Neki ukrepi na posameznih davčnih virih, se mi zdi(?), to moraš pazit, da ne boš z nekim ukrepom dosegel kontra efekta, kajne. Denar je plašljiva ptica in seveda, hitro si lahko zamislimo, kako bi ljudje potem to v drugačno obliko, da to ne bi bila več potem dediščina, ampak nekaj drugega. Tako da, hočem reči, treba je bit zelo previden, je pa v osnovni, tukaj je, morda nekaj rezerve.

Davek na motorna vozila, tu bolj mislim, da je treba pregledat ta koncept, v kontekstu, ali to, kar je danes, na podlagi česa se zaračunava, ali je to, ali so to vsi kriteriji, ali bi mogoče še kakšnega drugega noter uvedli. Električna vozila. Tukaj, mislim, da so bile pretekle Vlade preveč radodarne. Sistem je, sistem pri električnih vozilih je tak, da imaš lahko danes, torej boniteta je nič na službeno vozilo, teoretično gre za nepodvajanje, ampak celo več možnih bonitet, torej, teoretično se lahko za eno uro zaposliš pri delodajalcu, za to dobiš električno vozilo, za katerega ne plačuješ bonitete, to električno vozilo je, ima že samo po sebi določeno subvencijo, tako da, spet, nekaj kar je bilo sicer seveda dobrega, na osnovi podpiram, smo šli v resnici po moje predaleč, prevelika razlika je, za razliko za, z običajnimi vozili.

Kriptovalute, absolutno pozdravljam, da se je nekdo lotil in sprejel davek na kriptovalute. Spet, nisem prepričan, da je treba čakat na EU, da se bo glede tega poenoten…. Tako da, ta davek, ki je bil pred kratkim sprejet, se mi zdi zanimiv in korak v pravo smer, potem so pa še izredni in začasni davki. Tukaj govorim pa predvsem na razne davke, potencialno vezane tudi na razmere, krizne, v katerih smo, mogoče(?) še kakšni začasni davki na, pa spet res to je bolj kot ne brainstorming in še enkrat poudarjam, vse te stvari, ki jih govorim, je zato, ker bi rad predvsem, da vidite smer, v katero razmišljam, ne zato da bomo to uvedli, ampak govorim o recimo davkih kot eden od odgovorov na sedanjo energetsko draginjo. V Financah sem prebral en članek, kar je mandatar to omenil in je bil en članek, kako že kopiramo Madžarsko in nekaj podobnega, pozabili so pa napisati, da ta davek Italija ima že od marca meseca, torej gre za davek na izredne dobičke energetskih podjetij. Tako kot sem prej povedal, v krizi eni tudi zelo profitirajo. Spet nebi tukaj nič napovedoval, absolutno gre za resne analize tega. Tudi v Nemčiji, mimogrede, je o tem precej burna debata o tem istem vprašanju. To so pač vse neke stvari, o katerih se bomo razmišljali in se jih lotili, ta konkretno seveda relativno hitro.

Bom probal iti malo hitreje, ker vidim, da se res dolgo tole traja. Tukaj me še predsednica malo grdo gleda. Zdaj tole je pa področje, ki sem v resnici želel, da je osnova moje današnje predstavitve. Trdno verjamem, da mora biti Ministrstvo za finance, tako kot sem prej omenil, vrhovni kontroling nad vsemi ostalimi ministrstvi in to vlogo mislim izvajati zelo resno. Skratka cela vrsta primerov je, ko so se v preteklosti določeni izdatki za posamezne projekte že pri projektih ocenili neustrezno, ali namenoma ali ne ne bom špekuliral. Recimo en primer tak je Zakon o osebni asistenci. Ocenjeni finančni učinek tega zakona je bil nekaj milijonov evrov. Kolegica, če bom izvoljen za ministra moja bodoča državna sekretarka, mi je rekla, da ko je dosegel 80 milijonov letno, je nehala spremljati učinek. Mislim, to se mi zdi res fascinantno. Takih stvari je vrsta. In mi je zelo žal, ampak si upam reči, da v privat sektorju se kaj takega res ne more dogajati. Tako, da to je samo en od primerov, o katerih govorim. In zato, da se kaj takega ne bo dogajalo, je, ne vem, mogoče se nočemo soočiti z resnimi. Recimo drugo je strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Ocene so, da bo za to potrebna milijarda, na voljo je 235 milijonov, ampak se bomo že ukvarjali enkrat, ko bomo do tam prišli – ta način razmišljanja mi ni blizu. Skratka vpeljala prenovljenega kontrolniškega modela spremljanja projektov. V osnovi verjamem v jasno začrtane, transparentne in predvsem kvantificirane cilje, ki se jih da meriti. Seveda ne bo to Ministrstvo za finance delalo, ampak bodo delali ostali organi, ampak / nerazumljivo/ je ministrstvo tisto, ki mora to kontrolirati začenši pri pripravi proračunov. Tako kot sem rekel, vsak ukrep ima določen učinek ali na prihodke ali na odhodke ali na investicije. Na ravni MF bomo oblikovali skupino, ki bo določila pravila, in potem bom ostalim ministrstvom pomagali. Glede tega bomo spremljali najboljše prakse, ki obstajajo v EU in v svetu. Recimo zelo zanimiv se mi zdi koncept uvedbe neto ekonomske vrednosti. To je v bistvu pravzaprav koncept, ki je podoben ekonomski dodani vrednosti oziroma EYA, ki se uporablja v privatnem sektorju. Gre za sistem, ki ga je pri budžetiranju prvo uporabil Singapur. In sicer na kratko gre za to, da temelji na principu, da je strošek kapitala, odštet od neto operativne bilance posamezne organizacije. In rezultat v kontekstu javnega sektorja je sicer negativen, ampak ni poanta v rezultatu, ampak je v spremljanju trenda. Torej poanta je v tem, da spremljaš trend, kjer se mora ta kazalec torej neto ekonomske vrednosti izboljševati iz leta v leto, kar pomeni, da mora neka organizacija ali povečevati prihodke ali zniževati stroške ali pa zniževati stroške na kapital, ampak ne bom šel bolj podrobno v to. To je neki koncept, ki se mi zdi seveda ne takoj, ker nismo zreli za kaj takega, ampak v nekaj letih bi kaj takega bila želja, da v to smer gremo.

Skratka, da zaključim s tem delom. Jasni / nerazumljivo/, ki se nanašajo ali na prihodke ali na stroške. Na koncu koncev verjamem, da se da vse meriti res, če ne na koncu z zadovoljstvom državljanov in je to ena stvar, kjer je še ogromno rezerv na raznih pod področjih. Seveda ni to podjetniško, kjer se vse gleda v stroških in prihodkih, ampak tako kot sem rekel javni sistem je drugačen, je celovit, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da se ne da meriti in ključen cilj je ta zadnji torej povečati vrednost za uporabnike pri vsakem evru, ki ga bomo potrošili pri zagotavljanju javnih storitev in to velja tako za nove storitve, ki jih še ni za nove zakone, ki se jih bo napisalo kot za obstoječe.

Kaj mislim, da so prioritetne naloge Ministrstva za finance? Tukaj so malenkost mogoče zmedeno napisane, zaradi tega, ker sem nametal gor in neke prioritetne naloge kot si jih jaz predstavljam kot strateške prioritetne naloge Ministrstva za finance. Začel bom s prvo, kjer sem končal torej pri prejšnjem slaidu torej MF bo postalo aktivno ministrstvo v kontekstu, ki sem ga prej razložil. Sicer konkretno je pred nami priprava fiskalnega okvira za 23 do 25 ali priprava proračunov za 23 in 24 tega se je treba lotiti takoj čez poletje.

Drugo vprašanje, ki tudi bo bistveno prej je na mizo sem pravzaprav jaz že danes je prenova fiskalnega pravila. O tem se tudi na nivoju Evropske komisije zelo veliko govori. Osebno verjamem v oziroma zagovarjam to, da fiskalno pravilo ostane. Mislim, da je eden pomembnih premikov javnih financ in ena od pomembnih dosežkov, ki je bil v preteklosti uveljavljeno je pa res, da je skozi leta se pokazalo, da je neoperativno. Predvsem so si države preveč različne med seboj, da bi bilo lahko enotno fiskalno pravilo za vse države EU. Je pa na drugi strani potrebno v neki prenovljeni obliki verjetno nismo toliko fleksibilni niti nismo sposobni, ampak v osnovi tudi obstoječih razmerah, če bi se znali hitro prilagajati bi ga tudi danes lahko imeli za naslednje leto, ampak tako kot sem rekel pravilo je sila kompleksno. Verjamem, da zahteva bistveno več o tem razprav in analiz, ampak v osnovi sicer fiskalno pravilo zagovarjam.

Prej sem govoril o davkih, o davčnem sistemu. V osnovi bo cilj v enostavnost, v transparentnost sproti pa ja upam, da bomo pobrali na tem področju več davkov pa ne nujno iz naslova novih davkov, kar predvsem bolj učinkovitega pobiranja davkov. Kot sem rekel prestrukturiranje javnih izdatkov v smer prioritet, ki so rast BDP rast produktivnosti. Saj se ponavljam. Vezana na programe in rezultate. Ciljno usmerjen proračun in še enkrat omenjam generalno znižati strukturni primanjkljaj izjemno nevaren je za leta suhih krav. Slej kot prej bodo prišla. Jaz tudi upam, da ne bodo še naslednje leto ali pa čez dve leti, ampak dejstvo je, da je ta strukturni primanjkljaj, ki ga imamo res se ga bojim vam kar povem. To bo generalno eden glavnih poudarkov dela na ministrstvu. Se pa vsi zavedamo, da je to težko, da bo to nepriljubljeno in da nekoga bo bolelo ali pa več nas. Drugače pač ne gre. Ne more bit vsa, vse usmerjeno samo v to, saj bo gospodarstvo naredilo, pa bomo skozi rast gospodarstva dobil neke dodatne prilive. Verjamem v to, da zapraviš lahko toliko, kot ustvariš. To kar vsi znamo doma delat, kajne, da greš v trgovino, pa zapraviš samo toliko, kot imaš v denarnici. Prideš v podjetje, načeloma se to razume, razen v kakšni državni firmi se to malo drugače razume, v marsikakšni tudi ne, ne me narobe razumet, ampak na nivoju države je pa vse malo zamegljeno. No, jaz nisem en teh, ki v to verjame. Ni težave se zadolžit. Tudi upam si trdit, da je to eno področje, kjer lahko tudi precej pomagam, pri pogajanjih z najtežjimi pogajalci, ki niso tukaj v Sloveniji, ampak to se lahko zgodi samo v primeru, da bomo delal stvari, ki so prave in v katere verjamemo in kjer številke štimajo, sicer to ne bo šlo.

To je to, drugače pa, seveda, en cilj, ki ga bomo ves čas imel, vezan je pa predvsem tudi na veliko komunikacije, je zaupanje in sodelovanje javnosti pri Upravljanju z javnimi sredstvi. Tukaj si predstavljam da sem, kot ministrstvo en od tistih, ki se bo trudil k nekim splošnim konsenzom in seveda si tudi ne delam utvar, da bo verjetno veliko puščic na delo ministrstva v resnici letelo tudi iz koalicije.

To je to. Zdaj, jaz sem, to je zadnji »slajd«, ki ga imam, zdaj, lahko še tole razložim, ampak, predvidevam, da bo veliko debate o tem, tako da, zdaj, predsednica, povejte, ali se še tega dotaknem ali bomo to skozi razpravo obdelal, no, tako da…

/ izključen mikrofon/ To je vaša odločitev, ker imate besedo…

Potem bom pa samo na kratko…

Tu sem v bistvu pravzaprav navedel nekaj tistih stvari, ki so bile tudi v javnosti najbolj izpostavljene v zadnjih tednih. Pri koalicijski pogodbi sem večinoma sodeloval, tako da jo precej dobro poznam. Zdaj, če mi boste rekli, da naj hm…, dobesedno je ne znam, kajne, tako da, ampak jo lahko vzamem, ampak, precej dobro ven koncept in, tako bom rekel, koalicijska pogodba zelo jasno določa smer, v katerega bo šla ta Vlada. Je pa seveda, in vrsta stvari, ki verjetno burijo duhove, si upam trdit, da bistveno preveč, kot si zaslužijo in bom na te razne polemike ali pa dvoumnosti tudi poskušal odgovorit. Tako kot sem rekel, tu so navedene nekatere od tistih, ki imajo mogoče najvišji učinek na proračun.

Zdaj, so si zelo različne, ukrepi. Eni imajo direkten učinek na proračun, eni ga v resnici nimajo, ene so, večina jih je v resnici ta trenutek praktično, mislim, zelo težko natančno ovrednotit, je pa, seveda, tako kot sem rekel, smer, ampak na drugi strani, kajne, kot minister za finance, bom zagovarjal, da ni enotnega odgovora za vse, za vse te vsak v resnici potrebuje posebno obravnavo, ampak so si zelo različni, tako da… Ok…, mislim, bom povedal na hitrico no, ampak, mogoče sem res, sem res dolg… Neprofitna najemniška stanovanja za mlade, špekulira se o tem, koliko to je, pravzaprav se da izračunat, gre za segment, kjer v resnici ni potrebno, če, vezano na prej sem omenil stvari, ki jih vidim na kapitalskih trgih, kaj je treba naredit, v povezavi s tem, za področje, kjer v resnici ni potrebno veliko javnih sredstev. Upam si trdit da, če pravilno zastavimo stvari, je dovolj vložek države, državnih podjetij, občin, v smislu zemljišč. Vse ostalo ni potrebno, da gre za javna sredstva. Lahko kasneje obrazložim to. Čakalne dobe, neminovno velik problem, ampak kot je tudi predsednik vlade povedal, prva stvar, ki je, bomo naredili natančno analizo, koliko ta sistem zmore. Gre za eno področje, ki pa ga v resnici malo bolj poznam, torej zdravstvo. Tudi z bodočim kolegom Bešič Loredanom sva kar veliko sedela o teh stvareh in verjemite mi, zelo resno misli o teh stvareh v kontekstu kot sem tudi jaz govoril. To ne pomeni, ja, dodatna sredstva, ampak ta dodatna sredstva bodo ciljno uporabljena z merljivimi cilji. In glede tega si upam reči, da bova dobro sodelovala. Zelo podoben pogled imava. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V koalicijski pogodbi piše, da bo ukinjeno do leta 2024 v kontekstu spremembe sistema zdravstvenega zavarovanja. Gre za veliko reformo, do katere del odgovora verjamem, da bomo v tem letu, letu in pol prišli in tudi v tem kontekstu postavili nov sistem. V osnovi nisem a priori eden od tistih, ki zagovarjajo, da je to, da so samo javne ustanove tiste, ki znajo učinkovito ali pa znajo učinkovito porablja ta sredstva, tako da hočem reči primerjava ZZZS-ja in zasebnih zavarovalnic, kamor gre dopolnilno zdravstveno zavarovanje, drugače bom povedal, verjamem, da je za vsakega, tudi za javni sektor fino, da ima še nekoga, s katerim lahko se primerja ali pa dela nek benchmark. Generalno to verjamem. Dolgotrajna oskrba, absolutno področje, ki ga je treba bilo nasloviti. Dolgo smo s tem čakali. Kar me moti je, da je bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi brez jasnih finančnih virov in tudi brez natančnih izračunov. To je tisto, kar sem prej večkrat omenil, proti temu se bom boril. Spet veliko vprašanj, kaj to je, koliko to sploh je, kaj bo košarica dobrin, iz kje bodo ta sredstva, ali bo zaradi tega potreben nov prispevek ali ne. Težko je o tem danes več, ampak kot sem rekel, je treba bistveno najprej razdelati, kaj to sploh pomeni, kaj je tisto, kar se bo nudilo, komu se bo točno to nudilo in na podlagi tega najti sredstva. 30-urni delavnik, stvar, katera se je v resnici popolnoma napačno interpretirala v določenih medijih. Govorimo prostovoljnem 30-urnem delavniku, ko delodajalec, gre za družbe, ki so tako učinkovite, da delodajalec omogoča delavcem, da s 30-urnim delavnikom dobijo vse prispevke in polno plačo. Ne govorimo o ničemer drugem, samo to. pokojnine. Potrebna je, verjamem v pokojninsko reformo. Ni prva prioriteta, se je bomo pa absolutno lotili. Tukaj je jasno, v katero smer gre, tako da bom zagovarjal tudi na tem področju, da se stvari čim prej sistemsko lotimo. Brezplačni vrtci, šolska prehrana, vprašanja je treba povezovati tudi z določenimi davčnimi ukrepi, recimo na dohodnini. Tako, da spet ni nujno, da nek določen brezplačna sredstva. Pa spet ali dati vsem ali dati samo enemu segmentu, so plusi in minusi, ampak kar takoj odgovorim. Saj se da drugače rešiti tudi, če imajo zastonj šolsko prehrano tisti, ki imajo premožne starše. Torej drugje se da to skompenzirati. Vojska neminovno neko področje, kjer smo tudi dolgo časa, se nismo želeli nekih zavez, ki smo jih pač podpisali, držati. Tukaj pač zagovarjam to: če smo nekaj podpisali, ne moreš reči, da je to zdaj, da je to brez zveze. Je pa treba najti načine. In tukaj recimo, kjer pogrešam, pa spet ne bom na področje bodočih kolegov šel, ampak nisem kaj velik razprave zasledil o tem, zakaj sredstva, kam gredo dejansko sredstva, ki jih dajemo v vojsko. Ne vem, zakaj ne more biti Slovenija center Nata za, ne vem, gorsko bojevanje in pravzaprav naredimo iz tega posel. Zakaj morajo iti ta sredstva v oklepnike iz Nemčije ali gredo morda lahko v optiko in lasersko tehnologijo, kjer smo precej močni. Govorimo o precej široki temi, ampak mogoče sem šel spet ven iz svojega področja, ampak tako kot sem povedal tudi investicije v vojsko so lahko priložnost, če jih tako vidimo in če se tega lotimo sistemsko.

In potem, plače v javnem sektorju. Glede tega sem prej že povedal. Tudi s kolegom / nerazumljivo/ sva, kar veliko o tem sedela. Sem vesel, da sva kompatibilna in da deli moj pogled. Tukaj je vrsta anomalij v zadnjih letih izrazita kompresija plač, uravnilovka, ki je pripeljala do tega, da pravzaprav sploh ne moremo nagraditi dobrih delavcev. To je slabo. Mislim, da je veliko rezerv v izboljšanju tega sistema… Izboljšave, ki so možne, da pravzaprav ne bodo imele nobenega vpliva na proračun negativnega.

To je to. To je moja prezentacija. Se oproščam, ker je bila še daljša kot sem rekel, da bo.

Hvala za res izčrpno predstavitev vaših mnenj, vašega stališča in vašega bodočega dela.

Tako, da prehajam na del, kjer besedo dajem članicam in članom odbora, da kandidatu postavite vprašanje s področja pristojnosti Ministrstva za finance. Delali bomo na način, da bomo najprej pač opravili sklop vprašanj, potem bo kandidat odgovoril in potem nadaljevali. Prosim za prijavo! Prosim, če ugasnete mikrofon. Besedo ima Suzana Lep Šimenko in v nadaljevanju gospod Janez Žakelj.

Prosim.

Hvala za dano besedo, predsednica.

Spoštovani kandidat za ministra, hvala za vso to uvodno predstavitev.

Mislim, da je bila kar izčrpna. V nekem delu sem sicer imela občutek, da se še vedno nekako bolj vidite v vlogi svetovalca, ko pridete v neko podjetje in poskušate določene stvari sanirati. Ni bilo toliko poudarka morda na same javne finance, ampak jaz upam, da se boste znašli v tej nekoliko vlogi. Mene veseli, da ste med drugim tudi pohvalili hitre in učinkovite ukrepe Vlade kot odziv na samo Covid krizo. Me pa zanima bilo je rečeno, da bo na določenih področjih potrebna neka dodatna poraba na dolgi rok tam, kjer je na dolgi rok to potrebno na odločenih področjih pa omejevanje. To so vaše besede pa me konkretno zanima kje nameravate omejevati? Tisto, kar me zelo zanima kako boste izvedli in sicer plačilo po učinku v javnem sektorju? Verjetno ste seznanjeni s samim sistemom ocenjevanja zaposlenih v javnem sektorju. Verjetno tudi veste, da so skoraj vsi sami odličnjaki, ker to seveda omogoča neko napredovanje po lestvici in s tem višje plače in me resnično zanima kako boste ta sistem uvedli.

V sami koalicijski pogodbi so bom rekla kar velika pričakovanja glede trošenja. Same pa se nakazali malo drugačno smer, zato se mi zdi, da bo tukaj med drugim, ko ste omenili, da ste dober pogajalec to zelo zelo pomembno za to funkcijo, ker mislim, da boste imeli znotraj koalicije zelo težka pogajanja, ker se v določenih pogledih vaša smer popolnoma oddaljuje od pogledov na primer vaših kolegov v stranki Levica.

Recimo konkretno državno premoženje ni odgovor na demografske izzive. Jaz se s tem strinjam glede na to, da vemo kam drvi Slovenija na področju demografije me pa zanima ali se tudi ostali iz koalicije s tem strinjajo?

Omenili ste poenostavitve pavšalne obdavčitve za odločene dejavnosti kot eden izmed primerov pa me zanima ali nameravate tukaj iti zgolj v določene dejavnosti ali bo omejeno ne vem tudi glede na promet na neki znesek? Tisto, kar seveda državljane od vsega verjetno najbolj zanima so pa dodatni davčni viri v proračun, ker to pomeni manjši viri v družinske proračune. Praviloma no. Sedaj seveda vi boste verjetno to pravično in solidarno delili drugače tako, da določene morda pomeni to tudi več, ampak za večino Slovencev pa pomeni bistveno manj.

Zanima me konkretno omenili ste davek na nepremičnine tudi v koalicijski pogodbi ga imate. Tam sicer se omenja bolj kot davek na premoženje, ki že danes obstaja. Mi že danes imamo davek na premoženje in že danes v bistvu vse nepremičnine, kjer je več kot 160 kvadratnih metrov stanovanjske površine obdavčene. Mene zanima kako si pa vi razlagate ta davek na nepremičnine? Omenili ste dražje nepremičnine. Kaj sedaj to pomeni ne vem 200 tisoč ali to pomeni 300 tisoč kaj to pomeni? Omenili ste, ko ima nekdo več nepremičnin. Eno je, ko ima nekdo ne vem hišo, v kateri biva pa, potem še stanovanje, ki ga renta drugo pa je v Sloveniji dosti primerov, ko so ljudje enostavno podedovali neke vikende od svojih staršev govorim bolj za ogrožena območja ne za vikende nekje ob morju na elitnih lokacijah pa me zanima ali nameravate obdavčiti tudi take nepremičnine, v katerih dejansko ljudje ne bivajo, ampak so jih podedovali to so razni vikendi po vinogradih na primer v Halozah v Slovenskih Goricah in podobno, kako ste si to zamislili?

Zanima me ali podpirate predlog Slovenske demokratske stranke in sicer znižano stopnjo DDV na elektriko in pa plin? Sedaj glede na to, da ste imeli znižane stopnje DDV na strani pri dodatnih davčnih virih domnevam, da boste iskali možnosti, da bi te znižanje stopnje DDV večinoma zviševali ne pa morda tudi v obratno smer tako, da si očitno lahko na neki način računamo na višji DDV. Seveda to je tudi najlažje, ko dvigneš davek na dodano vrednost imaš takoj prihodek v proračun. Zanima me ali razmišljate tudi o spremembi višje stopnje DDV?

Normirani espe. To ste označili kot neke vrste anomalijo v sistemu. Ocenjujete, da je 80 odstotna splošna olajšava previsoka – stroški ja – kje bi pa vi postavili mejo pri katerih odstotkih? Med dodatnimi davčnimi viri imate tudi dediščino in darila govorite o prvem in drugem dednem redu. Ali se zavedate kaj to pač pomeni? Jaz mislim, da je to pa resnično skrajno neprimeren ukrep. Nekdo bo od svojih staršev podedoval ne vem njivo pa bo na to še obdavčen ob vsem ostalem. Ne vem, dajte malo o tem razmisliti.

Omenili ste davek na motorna vozila, električna vozila in tukaj na neki način ne vem ne strinjam se namreč s tem, da zaradi nekih posameznikov, ki izkoristijo sistem, ki morda res v nekem delu ni čisto dodelan poskušate, potem kaznovati vse. Vseskozi se je poudarjalo potrebno je iti na elektriko, električna vozila sedaj, ko se dejansko v Zakonu o dohodnini omogočilo, da ni bonitete na to, ko podjetje daje svojim zaposlenim električna vozila v najem pa nekako razmišljate o spremembi tega. Pač generalno si želim, da zaradi posameznikov, ki bi izigravali sistem ne bi rušili celotnega sistema, ampak raje najdite rešitev, da do izigravanja ne bi prišlo.

Zanima me ali boste tako kot so pač pričakovanje Nata zagotovili več kot 2 % BDP za vojsko? Iz katerega vira boste dobili za krajšanje čakalnih dob in dopolnitev zdravstvenega zavarovanja konkretno ali nameravate uvesti novi prispevek ali spet dodatno obremeniti plače? Kako, konkretno?

Potem me zanima, ali glede na to, da Gibanje Svoboda podpira univerzalni otroški dodatek, ali ga podpirate tudi vi, kakšen je vaš pogled glede tega.

Glede brezplačnih vrtcev in šolske prehrane. O tem ste nekaj že dejali, ampak kolikor jaz vem, v koalicijski pogodbi imate zapisano, da to pomeni brezplačna prehrana in vrtci za vse. To, kar se tiče socialnega dela, že danes imamo, vrtec za drugega otroka je zastonj. Tisti z nižjimi dohodki dejansko že danes plačujejo zelo malo vrtca. Tako da če nameravate narediti korak, potem je verjetno brezplačni vrtec in prehrana za vse otroke. Kje boste za to dobili denar?

Progresivna obdavčitev premoženja. No, zdaj se bom spet vrnila malo nazaj, na davek na nepremičnine oziroma premoženja. Zanima me, kako ga mislite uvesti, o kakih procentih tu govorimo, pa od katere vrednosti dalje. In ali razmišljate samo o nepremičninah ali razmišljate tudi o vsem ostalem premoženju.

Zanima me, kje boste vzeli za financiranje dolgotrajne oskrbe; omenili ste jo, niste pa povedali, od kje.

Vemo, da bo treba narediti spet eno pokojninsko reformo; to je spet velik zalogaj za sam proračun.

Kakšno je vaše stališče glede dviga povprečnin občinam? V preteklosti smo občinam namenili višje povprečnine. Boste to zagovarjali tudi v prihodnje? Ali mislite tu uvesti kakšno spremembo?

Pa morda še kot zadnje vprašanje. Glede na to, da ste bolj racionalno usmerjeni in v samo učinkovitost, me pa zanima vaš pogled na večje število ministrstev v Vladi. Ali to podpirate ali ne, pač z vidika proračuna, in ali tudi vi menite, da to ne bo imelo dodatnih bremen v samem proračunu.

Hvala lepa za vaše odgovore.

Hvala lepa.

Gospod Janez Žakelj.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani kandidat za ministra!

Jaz bi se zahvalil za zelo izčrpno predstavitev vaših pogledov. Rekli ste, osebni pogledi na javne finance in ne koalicijski pogledi. To je seveda v redu, če nam bo šlo dobro. Recimo, če bomo imeli konservativnega finančnega ministra, bo to pozitivno, tako je vsaj moje mnenje.

Nekaj vprašanj je že kolegica izpostavila. Jaz bi na začetku vprašal glede Zakona o dohodnini. Ker ste omenili svoje stališče, pa je bilo pred kakšnim letom objavljeno stališče stranke Z.Dej, Stranke zelenih dejanj, ki je zagovarjala to davčno reformo kot korak v pravo smer. Pa me zanima, ali ste mogoče spremenili svoje mnenje ali pa mogoče, ker sem nekje zasledil, da ste vi soavtor teh stališč.

Druga stvar. Omenili ste, da ste bili v mnogih – in tudi v CV-ju piše – vodstvenih in nadzornih funkcijah. Pa bi vas prosil, da pojasnite svojo vlogo v Adrii Airways, o kateri so krožile razne informacije in je pač končala v stečaju. Podobna je zgodba Vegrada, ki se je končala, bi rekel, neuspešno.

Potem glede Zakona o dohodnini bi samo kot mogoče podvprašanje vprašal. V tem zakonu je mnogo tudi zadev, ki so bile sprejete na podlagi pobud, recimo, Združenja gasilcev, Gasilske zveze Slovenije. Tu se tudi predpisuje davčna olajšava tisoč 500 evrov za gasilce, ki so operativci vsaj deset let. Torej, zanima tudi mene kot bivšega državnega sekretarja, ker tu sprašujejo, kako je s tem. Ali bodo res ob to olajšavo, ki jim je bila v bistvu že sprejeta in obljubljena.

Potem bi pa kot kar dolgoletni župan tudi jaz vprašal, kako je s temi povprečninami. Govorili ste o racionalnem trošenju javnih sredstev. Ta Vlada je… Tako naše Združenje županov, Nove Slovenije in tudi ta reprezentativna združenja, SOS, ZOS in ZMOS, so zelo pozdravila to zvišanje povprečnin. In bi ocenil, recimo, da je to tudi povzročilo povečane investicije in tudi gospodarsko rast. Pa me zanima vaš pogled na ta del javnih financ.

Toliko bi imel zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Ker trenutno nimamo več prijavljenih, bi kar predlagala, da kandidat odgovori na ta vprašanja.

Dobro. Hvala. Upam, da sem si zapisal vse stvari.

Torej, prvo vprašanje je bilo glede dodatne porabe in omejevanja na drugi strani. Ja, veliko je idej glede dodatne porabe vedno v vseh vladah, tako ni nič posebnega, absolutno. V tem kontekstu vidim Ministrstvo za finance kot gatekeeperja. Prej sem poskušal relativno natančno razložiti, kako konkretno si predstavljam Ministrstvo za finance, saj pravim, kot nek resen kontrolinški sistem. Torej, ni seveda poraba sama po sebi problematična, problematično je, za kaj se uporabi posamezna sredstva in predvsem kakšen je učinek teh sredstev, to je tista stvar, na katero bomo dali zelo veliko poudarka. In na drugi strani omejevanje, kje. Če dam zdaj zelo splošen odgovor, pravzaprav je povsod možno, na vseh področjih je možno kaj prišparati. Tako kot sem rekel, jaz imam pač izkušnje iz enih bolj ali pa najbolj stresnih razmer v smislu prestrukturiranja družb in nočem preveč vzporednic vleči, ampak rezerve so povsod. Če se resno lotiš prestrukturiranja česarkoli, je treba najti rezerve povsod. Vam bom povedal na enem drugem primeru. Samo dva sestanka sem imel pred tem današnjim nastopom, bila sta napol formalna. To je, da sva šla s predsednikom Vlade na Fiskalni set, pa da sva šla s kandidatom za ministra za zdravje na ZZZS; samo ta dva sestanka sem imel. Kot prvo, že to veliko pove o prioritetah, no. Seveda sem pa to hotel reči, sestanek z ZZZS je trajal uro in pol. Predstavili so nama svoj pogled na zdravje. Zelo veliko so govorili, kje vse se da bolj učinkovito uporabljati sredstva; cel kup idej je bilo, bi si to lahko kar pisal, ampak večino jih poznamo, kajne. Ampak tudi zelo konkretnih, primarno zdravstvo, sekundarno, organizacija dela na ministrstvu. In potem, ko so zaključili ta nastop, sem vprašal direktorico, da je super, da verjamem, da večina teh stvari res drži, ampak samo eno stvar so pozabili – sebe niso omenili. Kajne, ljudje smo pač vajeni tega, da povsod drugod vidimo rezerve. Jaz trdim, da so povsod. Začeti je treba pri sebi, in v tem kontekstu verjamem, da tudi na Ministrstvu za finance so. Tako da v tem kontekstu v resnici verjamem, da so povsod. In ravno pravi trenutek, ko se nekaj uvede, ko se nekaj da – saj je vseeno, ali so to zdaj plače ali so to neki dodatki -, je pravi trenutek, da se sklene širši dogovor. In v tem kontekstu mislim tudi… Še enkrat, absolutno se zavedam, da ni to moja primarna naloga oziroma sploh je od kolegice, ampak v tem kontekstu bom, kar je v moji moči in moji pristojnosti, zagovarjal, da se ne pogovarjamo vedno samo o tem, kako bomo več dali in tako naprej, ampak kako bomo učinkoviteje delali. In trdim, da veliko ljudi si to v resnici želi. Ker to, da je nek sistem uravnilovke, ni sistem, ki si ga sploh tisti, ki bolje delajo, želijo.

Plačilo po učinku v javnem sektorju je bila naslednja stvar. Mislim, da je kar nekaj anomalij v sistemu nagrajevanja v javnem sektorju. Zdaj, absolutno je to zelo, kako naj rečem, kislo jabolko, v katerega bo pač treba ugrizniti. Že avtomatska napredovanja, kajne, bom samo tako rekel, no, v zasebnem sektorju jih ni.

Pavšalne omejitve, se pravi, to, kar ste rekli, tisto, kar sem omenil pri davkih, da so določene poenostavitve možne, da se določene dejavnosti pavšalno obdavči. Oboje, po dejavnosti in prometu, absolutno mora biti omejitev tudi promet. Recimo, če govorimo o gostinstvu, so velike razlike med velikimi in majhnimi.

Davek na nepremičnine, kako si ga predstavljate. Omenili ste, recimo, primerjavo med vikendom v Halozah in na morju, bistvena razlika v vrednosti teh dveh. In tako kot sem prej rekel, upam res, da imamo podatke in da vemo, koliko stane vikend v Halozah, pa koliko stane na morju, in temu primerno je treba tudi obdavčitev narediti. Mislim, da določene nepremičnine, ali pa celo verjamem, da večina njih ne bo nič bolj obdavčenih, kot so danes. Je pa relativno težko sprejeti, da zaradi tega, ker morda nimamo še dobrih podatkov, da tega ne delamo. Mislim, težko se bom pa strinjal, da nekdo, ki živi v 500 kvadratni hiši v Ljubljani, ali pa živita dva, da bi moral biti linearno obdavčen, enako kot nekdo, ki je v Halozah in ima tak vikend. Tako da absolutno o tem govorimo, o progresivni obdavčitvi. In tako kot sem prej omenil, tudi veliko stvari je na področju drugih, tretjih in četrtih nepremičnin. Treba je pač sistem narediti. Saj o tem se je pravzaprav že veliko govorilo, ali je to kvadratura na prebivalca, do katere je pravzaprav lahko tudi nič obdavčitev. Treba je upoštevati vrsto faktorjev in seveda, zelo pomembno, tudi lokacijo, logično, saj so nepremičnine neprimerljivih vrednosti glede na lokacijo, kjer živimo ali pa kjer imamo vikend.

Znižati stopnjo DDV na elektriko in plin. Ja, to je ena od opcij, ki je od zdaj tudi omogočena. V bistvu je treba pogledati celotno vprašanje višje energetske draginje in v tem kontekstu seveda nam to omogoča ta možnost pravzaprav neke ukrepe, ki so lahko tudi samo začasni. Tako ne morem danes odgovoriti, ali to zagovarjam ali ne, absolutno se mi zdi pa to zelo dobrodošlo, da ta možnost obstaja, tako jo bomo absolutno proučili. So pa tudi druge možnosti še za nasloviti energetsko draginjo, višje stopnje DDV, pravzaprav ne zagovarjam višanja 22 % stopnje. In tako kot sem povedal, predvsem je treba pregledati, kje so anomalije in ali te znižane stopnje sploh dosegajo svoj namen. In ne morem napovedati več, tudi se ne bi rad opredeljeval, da tam pa tam, kajne, ker premalo vem in bi bilo nefer, to je stvar vseobsežne analize.

Vprašanje normiranih espejev. Mislim, da ste vprašali, koliko je… / oglašanje v dvorani/ Težko rečem, ampak če me izzovete, če rečem, da ne bi bilo bistvene razlike. Ne bi zdaj pretiraval, kajne, tako kot sem rekel, treba je biti zelo previden pri tovrstnih ukrepih. Ampak če bi normirane stroške dali namesto na 80 na 50 %, mislim, da ne bi bilo bistvenega odliva. V osnovi pa, moram reči, vsaj v prvi fazi ne zagovarjam ukinitve normiranih espejev. Tako da… Mislim, da je treba prej obstoječi sistem regulirati, ne pa kar ukiniti.

Dediščina na darila. Verjamem, da je to… Še enkrat, jaz sem napovedal, kateri so davčni viri, ki jih bomo pregledali, nisem rekel, da bomo uvedli davke, na posameznih virih so razlogi za in proti. Samo to, da dediščine in darila so v Sloveniji obdavčeni proporcionalno, manj kot drugje v Evropi. Da ne govorim, kje drugje, v Ameriki, recimo, kjer so davki zelo visoki. Spet, pa tudi tukaj, kajne - če bi že v to šli, in poudarjam, če bi šli, pred tem bo veliko analiz narejenih -, je tudi tu možna progresivnost, torej ni vse enako.

Električna vozila. V osnovi se mi zdi nepotrebno iti na ničelno stopnjo. Absolutno zagovarjam, da je treba pospeševati, zaradi vrste razlogov, tovrstna vozila. Ampak mislim, da ni bilo potrebno iti na ničelno boniteto, to je moja pripomba, ne v smislu, da mislim, da so olajšave za električna vozila nepotrebne. Mislim, da smo šli prehitro predaleč, no, evo, to.

Znižanje čakalnih vrst pa ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kar se tiče znižanja čakalnih vrst, gre – pa da se ne bomo o tem, kajne, nočem se izviti ven iz vprašanja, v smislu, saj še ne vemo, kakšne sploh so čakalne vrste -, bom rekel tako, absolutno verjamem v to, da bomo sredstva našli in se tudi, če hočete, morda dodatno zadolžili, če – velik »če«, ampak tu res verjamem, ker sva s kandidatom za ministra o tem precej veliko govorila in tudi zelo dobro poznam njegov pogled na to -, če bomo vedeli, kam bomo dali in kakšen bo za to učinek. Absolutno pa ne zagovarjam tega, kar si upam reči, tudi v preteklosti smo upravno v zdravstvu veliko delali, pač, helikoptersko razmetavanje denarja, tu pa bom absolutno proti tovrstnih ukrepom.

Kar se tiče vrtca pa prehrane za vse. To sem že pravzaprav prej odgovoril, kompleksno vprašanje. Z vidika pobiranja davkov oziroma olajšav je seveda bistveno lažje, če je za vse, kajne, ker ni treba imeti evidenc, vemo, da se ljudje izogibajo oziroma zakaj se znajdejo na oni strani, da imajo zastonj. Tako da z vidika učinkovitosti in enostavnosti je seveda bistveno lažje, da se to preprosto za vse uvede, pa na drugi strani najde rešitev za tiste, ki so premožni, pa pravzaprav tega ne potrebujejo, no. Tako da v osnovi nisem proti temu, da je za vse, ampak tako, kot sem rekel, treba je pač sprejemati na davčnem področju uravnotežene ukrepe.

Progresivno obdavčenje premoženja, kje, do katere vrednosti. Ne znam na to danes odgovoriti, to bi bilo nesmiselno in nerealno. Treba je pogledati, kakšno premoženje sploh je, kje je to premoženje. In tako kot sem rekel, če je – resno upam, da te analize so, da smo po vrsti desetletij prišli do natančnih podatkov o nepremičninah in njihovih vrednostih. Potem verjamem, da bo bistveno lažje se pogovarjati in na to odgovoriti.

Financiranje dolgotrajne oskrbe, vir. Zdaj, če bi bil malce nesramen, bi rekel, da bom to ministra za finance na primopredaji vprašal. V osnovi absolutno verjamem, da je bila to potrebna stvar, ker smo… Po drugi strani je prav, da je bilo to sprejeto, no, ker glede tega je res dolgo trajalo. Viri, kje, kako. Edini od teh virov – pa takoj povem, vse bom naredil, kar bo v moji moči, da to ne bo dodaten prispevek na plačo - je pa od vseh teh virov po svoji naravi najbolj tak, da bi v resnici bil to lahko dodaten prispevek za plačo. In še enkrat povem, bom vse naredil, da to ne bo dodaten prispevek za plačo, ker bi bilo to tako… Ampak glede na svojo naravo je to tipična stvar, no, kjer bi bila lahko vezana na to. Ampak tako kot sem rekel, tudi na plačah je več drugih stvari, ki jih je treba prej urediti. Eno so normirani espeji, kjer je izrazito neuravnoteženo, v resnici nepravično do tistih, ki so redno zaposleni. In, recimo, kar se tega tiče, se bom zavzemal za to, da postane redna zaposlitev za nedoločen čas prva rešitev za vse. To se da zakonsko v resnici z vrsto ukrepov urediti, ampak kot sem rekel ne da se tega čez noč. Tako, da absolutno je pa odgovor v tem.

Povprečnine občine. Verjamem, da, mislim zakonsko je jasno kakšne so zakonske obveznosti države do občin. Zdaj verjamem, da so občine pomembni partnerji tudi vlade, trudil se bom za dobre odnose z njimi, na koncu koncev imajo najbolj direkten stik tudi z ljudmi in s prebivalci, tako da ne znam danes odgovoriti kakšno bo stališče, ampak absolutno verjamem, da je tukaj tudi kar veliko rezerv tudi v tem, da občine mogoče prevzamejo še kakšno drugo obveznost države, absolutno v dogovoru z njimi.

Potem je bilo vprašanje glede povečanja števila ministrstev z vidika proračuna. Ja, verjamem, da je lahko kljub povečanju števila ministrstev … stroški niso nič večji. To je v tistem kar sem prej večkrat omenil, učinkovitosti.

Potem je bil pa še Zakon o dohodnini. To stališče je bilo pred enim letom maja 2021 napisano, v resnici sem ga res napisal jaz, drži in pravilno ste ga povzeli. To je bila debat tudi na koalicijskih pogajanjih, kjer je bilo, kar veste v naši koalicijski pogodbi piše, da bomo novelo tega zakona preklicali, razen tega kar že velja in na prvo žogo se sliši zelo kontradiktorno s tem. Tako bom odgovoril, zdaj, če bi tisto mnenje iz maja do konca prebrali ali pa če ga preberete, potem boste tudi odgovor zakaj to zagovarjam in se zavzemam. Ko je bilo na koalicijskih pogajanjih to vprašanje na mizi in rečeno, da je to ena od zahtev koalicijskih partnerjev, sem bil jaz za in sem jim, enako bom to tudi zdaj vam povedal, takrat povedal dobro si zapomnite, da ko bomo delali reformo na tem področju, lahko da bom kot minister za finance, če to bom ali pa če bom imel to vlogo, določene ukrepe, ki so v tej noveli podprl. V čem je težava in zakaj zagovarjam, da se prekliče? Zaradi tega, ker je idealen čas, ko se ljudem da, da se tudi v tem času recimo sprejme Zakon o obdavčitvi nepremičnin, vsi vemo, da tudi če bo na koncu Zakon o obdavčitvi nepremičnin zadel, da bodo dejansko več plačevali samo 10 % več prebivalcev, bo glede tega veliko nasprotovanja. Roko na srce so to ljudje, ki imajo dostop do medijev, kamorkoli, so vplivni in tako naprej, da si ne delamo o tem utvar. Zato se tovrstne ukrepe sprejema sočasno, torej problem te novele je, ker ni naslovila drugega dela, to je ključen problem, nekaj stvari, roko na srce, je res takih, ki so po moje nesprejemljive, recimo ukinitev oziroma že, ne bom rekel nesprejemljiva stvar debate, ampak da se čas iz 20 na 15 let zmanjša glede izplačila davka na kapital, torej to se mi zdi v resnici prehitro, to se mi zdi iz 20 na 15 na enkrat prestaviti je problematično, če že, bi zagovarjal postopno, vsako leto eno leto več ali nekaj podobnega. Druga stvar, ki se mi zdi izrazito tudi problematična notri, je, da ta novela omogoča odkupe lastnih deležev bistveno lažje oziroma pravzaprav brez omejitev. V prejšnjem zakonu je bila notri varovalka, ki ščiti, to govorimo predvsem o malih in srednjih podjetjih, predvsem malih podjetjih, pred izčrpavanjem. Govorimo o podjetjih, ki so že po osnovi relativno podkapitalizirana in njim omogočiti, da bodo skozi odkupe lastnih deležev pravzaprav še lažje denar ven pobral se mi zdi neustrezno. Generalno pa, da zaključim, določene rešitve v tej noveli so ustrezne, ampak v napačnem času, ker v tem času, ko se tovrstne ukrepe sprejema, je tudi čas, da se na tisti stvari, ko se vzame, sprejme, mislim, d mora biti približno uravnoteženo.

In zadnje floga v Adrii in Vegradu. Za prvo, mislim sem pričakoval glede na to kar prebiramo v medijih to vprašanje. Jaz sem prišel v Adrio v začetku leta 2011 in sem v začetku 2013 odšel. Bil sem dve leti v Adrii, prvo leto, ko smo prišli Adria je bila praktično potopljena, nihče več tudi s strani države se niti ni želel ukvarjati zaradi tega, to sem se potem naučil, da ko so stvari tako daleč, da so res že pod vodo, pravzaprav vsi malo stran stopijo, tukaj se zna končati ne lepo. In prvo leto smo se ukvarjali s finančnim prestrukturiranjem po domače, končalo se je tako, da je država dala 50 milijonov in 20 milijonov so dokapitalizirale banke, Adria je bila dokapitalizirana s 70-mi milijoni, dokapitalizirana pa je bila na podlagi poslovnega načrta v katerega sem takrat in danes verjel, da je bil izvedljiv. V Adrii sem bil dve leti, drugo leto, ko sem, torej po dveh letih, ko sem odšel, ker me je nadzorni svet zamenjal, edina razlaga, ki sem jo kadarkoli dobil, je bila, da so ukrepi, ki jih izvajamo, preveč rigorozni za državno firmo, ki je bila dokapitalizirana. Po dveh letih smo bili točno tam kot smo po tistem planu napovedali, torej nič nismo bili slabši in jaz bom povedal še, to sem si pa vzel čas, pa sem si sprintal to, pa lahko tudi vam pustim za spomin, rezultat iz poslovanja, jaz sem bil 2011 in 2012, je bil 2011 minus 15 milijonov, 2012 minus 8 milijonov in 2013 je bil pozitiven pol milijona, čudežni direktor je očitno prišel, ker je uspel v trenutku, ko je prišel ustaviti, vsak, ki približno pozna poslovanje firm kot je Adria Airways, to je v bistvu na nek način tanker, ki ga moraš počasi obračati in govorim zelo konkretno, ker to zdaj lahko govorim, takrat še niti nisem mogel, od 8 milijonov minusa do pol milijona plusa v letu 2013, torej 8 milijonov rezultata, je približno 60 % tega rezultata naredilo izpogajane nižje cene za najemnine letal in motorjev, ki so bile izpogajane v letu 2012, začelo so veljati 1. 1. 2013 in so se odražale v naslednji bilanci. Pa še enkrat stvar, prej sploh nisem vedel, ker sem jo imel, to je v letalski družbi so trije glavni stroški: zaposleni, gorivo in letala, najemnina. Vem, da je težko, vem, da je bolelo, zato me zaradi tega marsikdo ni maral, ampak res so zaposleni prispevali veliko, res veliko. Prej sem vam povedal kaj se v letu 2012 zgodilo na drugem strošku, torej na strošku letal in motorjev. In mimogrede izpogajali smo se z družbami, ki so, zadnjič sem šel gledati 15 krat večji kot Krka, s toliko velikimi, pa se da na koncu, ker če v nekaj verjameš, pa če ti oni verjamejo, se tudi z njimi da. No, ampak tretja stvar na katero pa nimaš vpliva je pa cena goriva, to je graf cene goriva, to svetlo je čas, ko sem bil jaz direktor, septembra 2014 je gorivo padlo iz povprečne cene 110 evrov na leto 2015 52 evrov, več kot za polovico, na to nimaš vpliva, mi smo vedno živeli pod predpostavko, da bodo cene goriva 110 dolarjev na sodček. Govorim, da iz leta 2014 na 2015 so cene goriva strmoglavile globalno za 50 % so se znižale, rezultat Adrie se je iz 2014 na 2015 iz pozitivnega rezultata treh milijonov znižal na minus 9,4 milijone. Res me zanima kaj so delali.

Kar se tiče Vegrada. V Vegrad sem prišel za božič 2009, oktobra 2010 je končal v stečaju in sem bil v Vegradu do konca, prišel sem kot predstavnik posebne družbe za prestrukturiranje, ki je imela v Vegradu manjšinski delež, večinski delež je imela družba pooblaščenka, torej gospa Tovšak in njena ekipa. Zakaj so sploh sprejeli, da je prišel v družbo in celo kot predsednik nadzornega sveta – potem so me izvolili za predsednika – nekdo, ki z njimi nima nič – zaradi tega, ker so imeli ves čas kontrolo v nadzornem svetu, ker dva od treh sta bila pač njihova, pa seveda me bodo vedno preglasovali. Prvo – in to je edini pogoj, ko sem šel v Vegrad – je bilo, da če – in to je bil pogoj, ki sem si ga dogovoril tako z PDP-jem in s ključnimi bankami – torej, če se bo Vegrad dalo reševati in če se ga bo realno splačalo reševati, ga bomo rešili. Sicer res nimam nobene želje, nikoli je nisem imel, iti v firmo zato, da jo zapreš. Zelo malo ljudi ve, da je bil aprila 2010 na mizi program prestrukturiranja, ki so ga potrdile banke. Časa je bilo pa približno en mesec, da se tisto izpelje. Šlo je pa za… Torej, banke so rekle, mi bomo odpisale toliko pa toliko, pa toliko vam bomo reprogramirali, če bo tudi družba se to dogovorila z upniki. Vegrad ni naredil nič. Gospa Tovšak je takrat tisti mesec raje porabila za to, da je laufala od levih in desnih politikov in jih prepričevala, da ji morajo pomagati. In ko je postalo jasno, da družba tega ne dela – in to je moja glavna kritika tudi o menedžmentu Vegrada -, v tistem mesecu niso za to naredili nič in potem je postalo jasno, da se bo stvar končala v stečaju. Še danes mi je za to žal. Mediji kasneje so celo tekmovali v tem, da so pisali, končno je Vegrad končal v stečaju, kot da je to nek uspeh. Res sem takrat vedel, da je to začetek konca resnega gradbeništva v Sloveniji. Temu sta sledila SCT in Primorje, ki niti nista imela te možnosti, ki jo je Vegrad imel. Zelo mi je žal, ker je bilo predvsem Primorje v boljši situaciji kot Vegrad. In danes – ena stvar, ki me je niste vprašali, še niste – najemniška stanovanja za mlade, 20 tisoč stanovanj v dveh mandatih ali v desetih letih. Lahko se o tem tudi pogovarjamo, kje je glavni problem. Pa saj mi danes še gradbenika nimamo, ki bi bil sposoben več kot 200, 300 stanovanj narediti, kajne, mislim, vrsta težav. Samo toliko. Tako da… Ne, ne, verjamem, da je to izvedljivo, če me bo kdo izzval, tudi teh 20 tisoč stanovanj. Vendar pravim, stvari so zelo kompleksne in seveda določene odločitve v določenem časovnem obdobju, ki se morda komu zdijo pametne in smiselne, imajo lahko dolgoročno zelo slabe posledice.