Kolegice in kolegi!

Začenjam 2. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanec Anton Šturbej je službeno odsoten, poslanca Damijana Zrima nadomešča poslanec Jani Prednik Poslanska skupina SD, poslanko Barbaro Kolenko Helbl nadomešča poslanec Dejan Premik Poslanska skupina Svoboda, poslanko Matejo Čalušić nadomešča poslanec Martin Premk Poslanska skupina Svoboda in poslanca Martina Marzidovška nadomešča poslanec Miroslav Gregorič Poslanska skupina Svoboda.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade tre predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse vas lepo pozdravljam.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE EU 2018/1727 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA V ZVEZI Z ZBIRANJEM, ZAVAROVANJEM IN ANALIZO DOKAZOV POVEZANIH Z GENOCIDOM, HUDODELSTVI ZOPER ČLOVEČNOSTI IN VOJNIMI ZLOČINI V EVROJUSTU.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade, 25. 5. 2022, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del gradiva k 2. točki smo poslanke in poslanci zaradi varovanih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru je 8. 6. 2022.

Gradivo k omenjenima točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjeni gradivi obravnaval na 2. nujni seji. 1. 6. 2022 in sprejel mnenji, ki smo ju prejeli.

Prosim ministrico za pravosodje, dr. Diminiko Švarc Pipan, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predloga stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Dobro jutro, lep pozdrav vsem članicam in članom odbora in vsem ostalim prisotnim!

Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo, še enkrat!

Kot veste, je Evrojust ključni vezni člen v podpori organom preiskave in pregona hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi vplivi. To velja seveda tudi za tista najhujša mednarodna kazniva dejanja genocid, hudodelstva proti človečnosti in vojne zločine, ki so v mednarodni skupnosti dejansko prepoznana kot najtežja hudodelstva, in ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost in takojšnjo pozornost, zlasti sedaj seveda tudi v zvezi s trenutno vojaško agresijo Rusije na Ukrajino.

Kot vam je znano, je glavni tožilec mednarodnega kazenskega sodišča že sprožil preiskavo situacije v Ukrajini, prav tako so preiskave že sprožili tudi pristojni organi Ukrajine, pa tudi številnih držav članic Evropske unije. Aktivnosti slednjih so koordinirane s strani Evrojusta, vendar ta do sedaj ni imel možnosti za obdelavo dokazov, ki jih v okviru svojih pristojnosti pridobijo pristojni organi Evropske unije, nacionalni in drugi mednarodni organi ter tudi organizacije civilne družbe iz različnih virov v svojem torej Evrojustovem informacijskem sistemu. V ta namen je bila nujna hitra vzpostavitev nove centralne zmogljivosti kjer se bodo ti dokazi shranjevali, zavarovali in tudi analizirali in ravno temu je namenjen zadevni akt, ki ga zdajle obravnavamo. Ta Evrojusta brez poseganja v njegove obstoječe naloge in pooblastila omogoča zavarovanje, analizo in shranjevanje dokazov v zvezi s temi najtežjimi hudodelstvi, torej genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini ter tudi s tem povezanimi kaznivimi dejanji, omogoča pa tudi izmenjavo teh dokazov in drugih informacij s predstojnimi nacionalnimi in mednarodnimi pravosodnimi organi. Okrepite sistema vodenja zadev je komisija že predvidela v predlogu za spremembo uredbe o Evrojustu, ki je bil namenjen izboljšanju delovanja pravosodne protiteroristične evidence pri Evrojustu, tako imenovane CRT, v katerega bom omenila še kasneje pri obravnavi izhodišč za junijskih svet PNZ. V tem okviru je predvidena tudi modernizacija sistema vodenja zadev in digitalizacija izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in Evrojustom, ki pa še ni bila uveljavljena. Slednje je ta zadevni predlog, se pravi uredba o kateri razpravljamo, naslavlja z začasnim omogočanjem obdelave podatkov v zvezi z genocidom in drugimi vojnimi zlo hudodelstvi zunaj sistema vodenja zadev, do uveljavitve sprememb in seveda ob upoštevanju vseh obstoječih pravil za varstvo podatkov. Namen predloga, in to je pomembno, torej ni, da bi se Evrojustu sedaj s to uredbo podelila vloga preiskovalnega organa, temveč je ključno, da se mu, kot rečeno, zagotovi, da lahko dokaze sprejema, »hranjuje« in pa tudi analizira, seveda dokaze pridobljene iz že omenjenih različnih virov. To verjamemo, da bo omogočilo dodatno podporo vsem pristojnim tožilstvom in seveda tudi pripomoglo k večji učinkovitosti Evrojustove podpore pri ugotavljanju vseh relevantnih dejanskih okoliščin v nacionalnih in mednarodnih kazenskih preiskavah.

Kot sem že omenila, da hitra reakcija o tej zadevi bila ključna in je ključna, zlasti zaradi aktualnih tragičnih razmer v Ukrajini, zlasti kot je to v takih situacijah pogosto ali celo praviloma zaradi velike nevarnosti tveganja uničevanja dokazov na terenu. Tako da, Republika Slovenija akt vsekakor podpira, pri čemer je za nas ključna opredelitev jasnih pravil, ki bodo omogočila zakonito izmenjavo dokazov in zagotovila, kar je pa sploh pomembno, njihovo dopustnost v kazenskih postopkih. Toliko na kratko.

Hvala za besedo.

Najlepša hvala, ministrica.

Na 16. izredni seji, 31. 5. 2022, je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenji, ki smo ju prejeli. Za predstavitev mnenja komisija Državnega sveta pri tej točki, prosim podpredsednika komisije gospod Igorja Antauerja, da predstavi mnenje.

Izvolite.

Zopet hvala. Lep pozdrav gospod predsednik. Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi sem ostalim!

Kot rečeno, je komisija dne 31. 5., obravnavala Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta, in da ne naštevam naprej, kot je bilo omenjeno že večkrat. V zvezi s tem smo dobili ustrezno pojasnilo predstavnice Ministrstva za pravosodje. Komisija je ugotovila, da je nujnost hitra vzpostavitev avtomatizirane zmogljivosti za hrambo zunanjega sistema vodenja zadev pri Evrojustu doživela široko politično podpro v članicah EU. Nedvomno je predlagane spremembe sprožila agresija Rusije na Ukrajino, kje so bili domnevno storjeni vojni zločini, hudodelstvo zoper človečnost, kar obstaja utemeljena nevarnost uničenja dokazov o genocidih, o hudodelstvih zoper človečnost in vojne zločine, je utemeljeno, da se preventivno zagotovi njihova ustrezna hramba in izmenjava med nacionalnimi mednarodnimi organizacijami. Moram pa reči, da razprava ni bila tako enosmerna, nihče ni imel nič proti temu dokumentu, vendar je bilo kar nekaj opozoril, da smo imeli v bližnji preteklosti podobne situacije, pa nismo tako izjemno hitro reagirali, čeprav se vsi zavedamo, da ta dokument ni nastal samo zaradi Ukrajine, in da je to tehnični dokument. Ne glede na vse skupaj pa je komisija sicer nesoglasno, pa ne zaradi nestrinjanja s tem dokumentom, ampak iz načelnih razlogov sprejela pozitivno mnenje in podpira predlagano stališče.

Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavniku Državnega sveta.

Pri tej točki zdaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Izvolite. Poslanec Miroslav Gregorič.

Lepo pozdravljeni!

Lepo pozdravljena tudi ministrica! Hvala za razlago.

Jaz imam samo nekaj vprašanj, glede na to, da seveda nisem pravnik, ampak malo sem pa že prebral mednarodnih dokumentov. Zdaj, izgleda da si obetamo, da bo ACC obravnaval to agresijo in njene posledice, kljub temu, da vemo, da nekaj velesi ni članic tega ACC, tako da tukaj bi mogoče vprašal kaj si lahko obetamo formalno od tega.

Potem pa drugo, drugo me pa vsekakor v, dobro je, da je ta Evrojust čim boljše opremljen, da čim bolje deluje, da nima zvezanih rok, ampak vendar se mi čudno zdi kako bo lahko Evrojust…, jaz tukaj ne vidim direktne povezave z delom v Ukrajini, kajti če pogledate 1. člen uredbe, 1. točka, tukaj piše, ki se dodaja, da podpira ukrepe držav članic. Ukrajina ni država članica. In tukaj v vaši obrazložitvi na strani 7, točka 5, na sredi nekje pa piše, to je vprašanje, »Evrojust lahko podpira pristojne organe držav članic, okej, z analizo dokazov«. To pomeni, da zdaj tiste dokaze, ki bo Nemčija, konkretno, ali pa Slovenija zbirala v Ukrajini, te dokaze bo zdaj Evrojust podpiral. Ne vem, to je vprašanje. In potem pa naprej, glede pristojnosti. Zlasti kar zadeva oceno verodostojnosti in zanesljivosti dokazov v zvezi z dejstvi, ki so predmet tekočih preiskav in pregona, tudi tistih, ki jih podpira Evrojust, da se nato zagotovi dopustnost takih dokazov na nacionalnih in mednarodnih sodiščih ali Enakovrednih mehanizmih. Tukaj imam pa vprašanje, kaj je mišljeno s temi enakovrednimi mehanizmi.

Hvala lepa.

Hvala.

Še kakšen od poslancev? (Da.) Andrej Hoivik. Izvolite.

Hvala podpredsednik za besedo.

Jaz bi se morebiti kar na predhodnega govorca navezal. V uredbi je tudi v 5. točki zapisano, da se Evrojust, 27. junija 2016, da je sklenil sporazum o sodelovanju z Ukrajino in v skladu s tem sporazumom je tudi v Evrojust napoten ukrajinski tožilec za zvezo zaradi lažjega sodelovanje, tako da jaz tukaj, nasprotno kot kolega iz Gibanje svoboda menim, da je predvsem upravičeno in nujno, da Evrojust temeljito pogleda kaj se dogaja Ukrajini. Predvsem ta uredba bo dala tudi nekaj sredstev, približno 16. milijonov evrov v naslednjih petih letih, da se bodo vsi ti dokazi zbirali. Kot vemo, trenutno se večina dokazov zbira tako iz satelitskih posnetkov kot pričevanja pisna in ustna in se mi zdi, da na tem področju moramo narediti vse, da se bo potem, po tej agresiji, ki upam, da bo čim prej končana, po tej vojni, da se bodo dokazi zbrali in se bodo tudi sodilo vsem, ki so ta grozodejstva zagrešili.

Hvala lepa.

Hvala.

Še kdo? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Potem bi prosil ministrico za odgovore.

Hvala lepa ponovno za besedo. Jaz bom dokaj kratka v svojih odgovorih.

Vprašanje glede povezave med pristojnostjo mednarodnega kazenskega in sodišče in Ukrajina, na to bi opozorila, da je do tega prišlo pravzaprav na zaprosilo Ukrajine za pomoč v tej situaciji. In tudi, kar se pa tiče vprašanja, ki pa je zelo kompleksno, zelo pravilno ste izpostavili, da mednarodno kazensko sodišče nima splošne pristojnosti nad pregonom mednarodnih zločinov, in da tudi niso nekatere države članice tega sodišča, pa vendarle rimski statut, statut mednarodnega kazenskega sodišča omogoča pregon najhujših hudodelstev, ki so v statutu opredeljena, tudi v primerih kjer so bili zločini storjeni, na območju ali s strani držav, ki niso članice tega sodišča, je kar nekaj situacij, kjer je takšna pristojnost omogočena, recimo na priporočilo oziroma predlog varnostnega sveta kjer seveda vemo, da ima recimo tudi Rusija možnost veta, in da na to možnost ne gre realno računati. Spraševali ste o uradnih možnostih. So pa tudi druge možnosti kjer bi ACC imel pristojnost tudi nad temi zločini, na primer v situaciji kjer so zločini storjeni na območju države, ki pa je članica sodišča in so storilci tam tudi prejeti. Tako, da nekaj, takšna in nekaj drugih možnosti obstaja. Seveda bodo pa o tem ali in v katerih okoliščinah in proti katerim potencialnim obtožencem sodišče ima pristojnost, odločali tudi pristojni organi v mehanizmih znotraj samega ACC. Jaz verjamem, da pot bo težka, ampak da vendarle nekaj možnosti pa obstaja in verjetno vsi upamo na to, da bo tudi znotraj tega mehanizma omogočena kaznovanost za te zločine, vključno z zločinom agresije, ki je zločin opredeljen v rimskem statutu. Pogovori tečejo, kot veste, tudi o možnosti ustanovitve posebnega mednarodnega sodišča, zato območje kar ima prednosti in slabosti.

Potem pa ste v zvezi s tem navezali tudi vprašanje o odločanju oziroma kazenski pregonih posameznih državah članicah. Kot vam je gotovo znano, obstaja načelo oziroma koncept univerzalne jurisdikcije oziroma univerzalne pristojnosti, kar pomeni, da lahko vsaka država preganja zločine, najhujše, ki so opredeljeni kot najhujša hudodelstva v mednarodnem kazenskem pravu na svojem območju ne glede na, se pravi, tudi izven za to predvidenih obstoječih mednarodnih kazensko-pravnih mehanizmov. Tako, da tukaj vprašanja pristojnosti ni in seveda mislimo, da bo ta mehanizem, ki se vzpostavlja, ta možnost Evrojusta, da pomaga tako mednarodnim institucijam kot nacionalnim preiskovalnim organom in organom pregona, da se dokazi zavarujejo, shranjujejo in tudi pomoč pri analizi mislim, da bo zelo dobrodošla vsem tem organom. Jaz mislim, da je to eden res pomembnih korakov pri skupnih prizadevanjih mednarodne skupnosti, da se okrepi mednarodni kazenski pregon takih zločinov. Res je, kot je bilo izpostavljeno, žal v preteklih situacijah ni bilo tako odločne reakcije, ampak prav tako pa je to pomemben precedens oziroma začetek tehničnih rešitev, ki bodo veljale tudi v prihodnjih podobnih situacijah do katerih seveda upamo, da ne bo prihajalo.

Upam, da sem vam odgovorila na vaša vprašanja. Če imate še kakšno dodatno vprašanje, smo z ekipo na voljo.

Hvala.