Dobro jutro!

Spoštovani, lepo pozdravljeni in pričenjam 1. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Preden pričnemo z današnjim dnevnim redom, bi morda rad spomnil samo na en žalosten dogodek, in sicer danes nas je zapustil velikan Boris Pahor v 108 letu starosti, velik Slovenec. Pravzaprav ga vsi poznamo in ne bi izgubljal besed, bi pa želel, da se mu posvetimo oziroma poklonimo z minuto molka.

/ minuto moka/

Slava mu.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednji, in sicer, Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Janeza Janšo, dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, Aleksander Reberšek nadomešča poslanca mag. Mateja Tonina, Mojca Šetinc Pašek nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča in pa Monika Pekošak nadomešča poslanko Leno Grgurevič.

Pozdravljam vse prisotne na seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV TANJE FAJON, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA ZUNANJE ZADEVE.

Gradivo z dne 25. 5. 2022, k obravnavani točki ste prejeli, predsednik Vlade dr. Robert Golob je na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 232. člena Poslovnika Državnega zbora 25. maja 2022 predložil listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije v kateri je predlagal, da Državni zbor za ministrico za zunanje zadeve imenuje Tanjo Fajon. Predsednica Državneg zbora je ta predlog 26. maja 2022 poslala Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu delovnemu telesu. Kot predsednik odbora sem v skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sklical današnjo sejo na kateri se nam bo predlagana kandidatka predstavila ter odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve kandidatke bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o njeni ustreznosti in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prehajamo na predstavitev kandidatke. Spoštovana Tanja Fajon, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik Predrag Baković, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da tudi jaz v uvodu najprej povem, da me je močno pretresla vest o smrti enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev in velikega borca proti totalitarizmu in fašizmu, Borisa Pahorja. Temu je posveti večji del svojega življenja zaradi česar je tudi v mojem mandatu evropske poslanke postal državljan Evrope, na kar smo bili takrat seveda kot celotna Slovenija izjemno ponosni.

V izjemno čas tin ponos mi je, da vam kot kandidatka za zunanjo ministrico v 15. slovenski Vladi danes predstavim videnje prihodnje zunanje politike, vodenje ministrstva in prednostne naloge. Ministrstvo, če mi boste seveda dali svojo podporo, bom prevzela od dr. Anžeta Logarja, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujem za opravljeno delo in upam, da bodo njegove izkušnje podlaga za dobro sodelovanje tudi v prihodnosti. Storiti moramo namreč veliko in delati moramo skupaj. Nepredvidljiv svet potrebuje spremembe. Vsi mi smo uokvirnjeni v istem svetu, v svetu, ki ga ob nenehnem velikem napredku žal preplavlja tudi kopica velikih težav. Pospešeno segrevamo planet in uničujemo naravne vire. Živalske in rastlinske vrste izginjajo, povečujemo neenakosti. Tehnološke spremembe prehitevajo človeka in družbo, vrsta socialnih potreb ostaja brez odgovorov. Kopičijo se posledice nespretnega spopadanja z epidemijo, poglablja se brezobzirna globalna tekma za prevlado v mednarodni skupnosti. Priča smo rušenju temeljev multilateralne ureditve sveta in krepitvi varnostnih tveganj, ignoriranju mednarodnega prava, vračanju nacionalizma in vzponu iliberalizma. Geopolitična razmerja se spreminjajo. Vojna v Ukrajini krha svetovni red, postavlja nova vprašanja prihodnosti EU in perspektivi sosednjih regij, predvsem zahodnega Balkana. S krizami postaja prihodnost močno negotova, med ljudmi se sprožajo čustva strahu, jeze, nezaupanja, ugled politike je prevečkrat nizko. Problemi zahtevajo rešitve. Potrebujemo spremembe.

V treh desetletjih samostojne Slovenije sem prva ženska kandidatka za položaj zunanje ministrice. Zdi se mi, da tudi ta prelomnica kaže, da resor potrebuje spremembe in drugačen način vodenja. V svoji predstavitvi, ki sem jo razdelila v nekaj sklopov, jih bom tudi konkretno opisala in vesela bom seveda če bom ob zaključku današnje razprave deležna vaše podpore.

Usklajena vključujoča zunanja politika in sodobno aktivno zunanje ministrstvo. Za začetek želim poudariti, da moramo slovenski zunanji, evropski in varnostni politiki doma in v mednarodnem prostoru vrniti dostojanstvo, verodostojnost in okrepiti zaupanje vanjo. Osnovno načelo, ki mu bom pri tem sledila je zunanja in evropska politika Slovenije utemeljena na doslednem spoštovanju Ustave in temeljnih vrednot Evropske unije. Politika, ki je zavezana multilateralizmu, krepitvi moči mednarodnega prava in iskanju sinergij s ključnimi mednarodnimi organizacijami. Naš skupni interes na skupni cilj je uspešna Slovenija z uspešno zunanjo in evropsko politiko, ki presega strankarske delitve. Ključ skupnega uspeha vidim v sodelovanju in v dialogu. Ta mora, tako sem prepričana, vključevati vse pomembne udeležence, vladne strukture, gospodarstvo, znanost, kulturo, civilno družbo in strokovne javnosti. Okrepila bom sodelovanje med ministrstvom in državnim zborom oziroma odboroma za zunanjo politiko in za zadeve EU. V nasprotju z dosedanjo prakso bom okrepila usklajevanje in dejavno sodelovanje med vsemi, ki delujemo na področju zunanje politike, v mislih imam kabinet predsednika vlade, predsednika parlamenta, vseh institucij in pa seveda pristojnih odborov. Samo z združenimi močmi lahko zagotovimo večjo enotnost v prizadevanju za močno, samozavestno in spoštovano zunanjo politiko. Prebuditi želim spečo Trnuljčico, ministrstvo želim posodobiti, da bo vsebinsko in organizacijsko odsevalo globalne izzive in naše prioritete kot odgovor nanje. Diplomaciji in celotnemu zunanjepolitičnemu aparatu želim dati spodbudo in svež zagon.

Ministrstvo za zunanje zadeve se bo z novim zakonom o vladi preimenovalo v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, MZEZ. In želim, da vlogo in razumevanje zunanje in evropske politike razumemo dovolj široko. Gre za uporabo vseh instrumentov, ki so na voljo slovenski zunanji politiki in skupni zunanji in evropski varnostni politiki, vključno z zunanje trgovinsko in gospodarsko politiko.

Usposobljena in učinkovita diplomacija. Vojaška agresija v Ukrajini je povzročila tektonske premike v geopolitični ureditvi sveta. Stopnjevanje napetosti in konfrontacije med demokracijami in avtoritarnimi režimi predstavljajo globalno grožnjo, ki se ji je pridružila tudi epidemija. Posebna kategorija novih varnostnih izzivov so nove digitalne tehnologije in način komuniciranja, dezinformacije in medijske kampanje. To je čas, ko ima posebno veliko težo prav diplomacija. Diplomatske veščine so v novih okoliščinah nujno potrebne za ohranjanje dialoga, izogibanje konfliktom in napetostim. Diplomacija mora razumeti te spremembe in se prilagoditi tej novi dinamiki. Prizadevala si bom, da bo slovenska diplomacija v mednarodnih odnosih ostajala v ospredju kot oblikovalka učinkovitih sprememb in ne kot njihova žrtev. Da bi to dosegli, moramo posodobiti strategijo in Zakon o zunanjih zadevah. S tem želim vpeljati sistem oblikovanja politik, ki bo temeljil na strateškem razmisleku in sprejemanju odločitev v sodelovanju s stroko in na demokratičen način. Pri tem pa zunanje in evropsko ministrstvo oziroma MZEZ, kot ga bom poimenovala v nadaljevanju, nikakor ne bo zgolj izvajalec politik, temveč veliko več. Predstavljam si ga kot laboratorij idej in predlogov za krepitev položaja, blaginje in varnosti Slovenije. Zato MZEZ potrebuje močno diplomatsko akademijo, ki bo dvignila slovensko diplomacijo na višjo raven, predvsem pa okrepila zavest, da je diplomacija v službi države. Podpirala bom tudi ključna kadrovanja na ministrstvu, kompetentnost in profesionalizem. Prizadevala si bom za profesionalno diplomacijo in za izboljšanje statusa vseh slovenskih diplomatk in diplomatov. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi posodobitvi načina dela zaradi posledic covidnega obdobja, in to namreč diplomaciji, ki temelji na stisku rok in dialogu, v zadnjem času ni bilo naklonjeno.

Sodelovanje in dialog. Slovenija je majhna, je mala država, a si s sposobnostjo dialoga lahko pomembo okrepi svoje mesto v mednarodnem okolju. Temeljno vodilo moje zunanje politike bo odprt in širok dialog in posluh za različna mnenja in interese. V duhu želje po spremembah si želim več sodelovanja. V sistem oblikovanja politik želim vključevati tudi širšo strokovno javnost. Moja vrata bodo odprta civilnodružbenim gibanjem in pobudam, okrepiti želim civilni dialog z nevladnimi organizacijami, predvsem na področjih razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči. Redno in sistematično se bom posvetovala s strokovno javnostjo. Dejstvo je, da je treba diplomatsko mrežo pomladiti, vendar pa bom k sodelovanju povabila tudi starejše, že upokojene diplomatke in diplomate, ki si želijo prenašati znanje in izkušnje na mlajše. Posebej bi rada omenila tudi vlogo slovenskih veleposlanikov, ki to sicer niso profesionalno, so pa izjemni posameznice in posamezniki s področja športa, znanosti, gospodarstva, kulture, izobraževanja, kulinarike. Tudi ti naj bodo v prihodnje aktivno jedro slovenske zunanje politike, s svojimi dosežki namreč lahko sežejo v kroge odločevalcev v za Slovenijo najpomembnejših sferah odločanja. Prizadevala si bom za človekove pravice, enakost spolov, pa tudi za krepitev vloge žensk na vodilnih položajih in njihovega spoštovanja, ne le v zunanji in evropski politiki, temveč tudi znotraj samega ministrstva, kjer lahko zaposleni vsekakor računajo na moj posluh.

Slovenija je prepoznavna in ugledna članica mednarodne skupnosti. Temelj zunanjepolitične uspešnosti je ugled. Ugled daje težo besedi, državi pa moč. V koalicijski pogodbi so zapisane prioritete in cilji, ki lahko Slovenijo postavijo na zemljevid močnih in uglednih držav in ki bodo podlaga za moje delo. Pri vodenju slovenske zunanje in evropske politike bom izhajala iz ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru, nenasilja in mirnega reševanja sporov.

Doma in v mednarodnem okolju bom aktivno delovala na tem, da bo Slovenija prepoznavna kot država, ki spoštuje človekove pravice, ki je zavezana demokraciji, vladavini prava in svobodi medijev ter vrednotam Evropske unije.

Naj omenim zgled držav jedrne Evrope, denimo Benelux, Nemčije, ki te vrednote uspešno usklajujejo z odprtim in socialno pravičnim razvojno usmerjenim gospodarstvom.

Želim predstavljati Slovenijo kot napredno, moderno, odprto, svobodno družbo in kot zanesljivo članico mednarodne skupnosti. Prizadevanja za uspeh evropskega projekta bodo naša največja naložba v mednarodnem okolju, s katero bomo lahko učinkoviti naslovili pričakovanja svojih državljanov. Potrditi bo treba partnerstva z zaveznicami in prijatelji, s katerimi delimo vrednote in interese, aktivno moramo prispevati k strateški avtonomiji Evropske unije, da se bomo lahko zanašali na svoje vire glede gospodarskega razvoja in tudi varnosti. Predvsem pa nam bo to omogočilo, da bomo ostali resen, globalni igralec, ki bo ohranil sposobnost zagotavljanja stabilnosti v svoji soseščini.

V tem kontekstu je za Evropo izjemno pomemben proces širitve, ki se ne sme ustaviti. Dokler Evropa kot kontinent ne bo konsolidirana in združena v družini vseh držav, ki imajo evropsko perspektivo.

V današnjem svetu gresta kulturna in gospodarska diplomacija z roko v roki. Prepoznavnost Slovenije želim zato izboljšati z nadgradnjo gospodarske diplomacije, sočasno pa razvijati kulturno diplomacijo, tudi z vzpostavljanjem ali okrepitvijo mreže kulturnih predstavništev Slovenije v tujini.

Moja želja je, da se Slovenijo v mednarodnem prostoru uvrsti visoko tudi na znanstveno raziskovalnem področju. Slovenijo, v jedro Evropske unije, zavezana skupnim evropskih vrednotam in vladavini prava. To je ena od prioritet delovanja prihodnje vladne koalicije. Evropska unija ostaja središče zunanjepolitičnega delovanja Slovenije, in to je še posebej pomembno ob naraščajoči polarizaciji med demokratičnimi in avtoritarnimi režimi tudi v Evropski uniji.

Enako kot doslej, v vlogi poslanke Evropskega parlamenta si bom tudi kot ministrica aktivno prizadevala za uspeh in nadgradnjo evropskega projekta. Pomembno je, da okrepimo zavest, da smo mi vsi Evropska unija, in da je skupni pravni red tudi naš notranji pravni red. Že omenjeno preimenovanje Ministrstva za zunanje zadeve v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je pomembno tudi v tej luči.

V okviru Sveta za zunanje zadeve Evropske unije bom aktivno zastopala interese Slovenije in si prizadevala za rešitve, ki bodo v skupno dobro vseh držav članic in njihovih državljanov.

Evropsko unijo bomo krepili, ker se zavedamo njenega prispevka k miru in varnosti v Evropi in njeni soseščini. Zavzemala se bom za Evropo, ki bo sposobna zagotavljati varnost in blaginjo svojim prebivalcem, in bo zmožna projicirati stabilnost tudi v neposredno soseščino. Zato bom zagovarjala razpravo o strateški samostojnosti Evropske unije, ki se ob za zaščito varnosti zanesla na svoje vire, a sodelovala s partnerji, ko bo to potrebno.

Naša podpora krepitvi Evropske unije je racionalna. Globalni problemi, od gospodarske krize, naraščajoče cen hrane, goriva, podnebnih sprememb, Covid-19, Ukrajine, energetike, migracij in tako naprej, presegajo nacionalne meje. Za reševanje zahtevajo skupno in koordinirano ukrepanje, zahtevajo pa tudi finančna in druga sredstva, ki jih Slovenija sama ne bi mogla zagotoviti. Močna Evropska unija je torej vitalni interes Republike Slovenije, zato bomo podpirali vse pobude, ki k temu prispevajo.

Evropska unija je unija vrednot. Spoštovanje temeljnih vrednot unije, vključno z vladavino prava, je vezivno tkivo unije, ki združuje in krepi zaupanje državljanov nacionalne in institucije unije. Vladavina prava je imperativ za stabilne demokracije in osnova za delovanje unije. Notranjega trga za zunanje investicije in druge pridobitve, ki jih danes uživamo vsi državljanke in državljani Unije. Vse to je treba skrbno negovati in krepiti, da bodo lahko tudi naslednje generacije uživale enake pravice in svoboščine, ki še zdaleč niso samoumevne, zato bomo podpirali pogojevanje spoštovanja vladavine prava.

Dejala sem že, da je treba povrniti zaupanje državljanov v državo, politiko in nas politike. Zato bomo v MZEZ v koordinacijski vlogi skrbeli, da bo Slovenija izpolnila priporočila Evropske komisije za krepitev vladavine prava. Ta priporočila bodo letos prvič del tretjega letnega poročila. V zadnjih letih so se kazalniki za Slovenijo glede neodvisnosti sodstva, svobode medijev, boja proti korupciji, spoštovanja sistema zavor in ravnovesij in podobno precej poslabšali. Zavedam se, da je za povrnitev verodostojnosti in žal načetega ugleda države pred nami trdo delo. A vendar samo z dejanji lahko in bomo pokazali iskrenost namere po ponovni usmeritvi in tesnejši povezanosti z jedrnim delom držav Evropske unije. Z njimi nas združuje spoštovanje skupnih vrednot ter ambicija po nadaljnji integraciji Unije in njeni krepitvi. Vse to pomeni, da bom tudi v razpravi o prihodnosti Evrope sodelovala z jasno usmeritvijo k suvereni, odporni in politično tesneje povezani Uniji in z upanjem, da nam bo v prihodnosti uspelo utrditi celoten evropski kontinent. Razprave o prihodnosti Evropske unije želim spodbuditi tudi v Sloveniji zaradi zmanjšanja demokratičnega deficita in zato, da bomo predstavniki države v institucijah Evropske unije lahko kredibilno zastopali mnenja in interese slovenskih državljank in državljanov.

Eden od pomembnih izzivov za Evropsko unijo so seveda migracije in pa priseljevanje. Potrebujemo celovito azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo omogočala primerno odzivanje na pritiske nereguliranih migracij in olajšala regulirana prisiljevanja. Evropska unija mora biti bolje zaščititi sposobna svoje zunanje meje ter krepiti mir in stabilnost zunaj svojih meja. Migracijski pritiski na mejen ne smejo biti več razlog za destabilizacije in notranjih delitev ali celo orodje v rokah regionalnih sil. V tem procesu lahko Slovenija učinkovito prispeva k miru in mirnemu reševanju sporov ter trajnostnemu upravljanju z našim planetom. Temu je treba podrediti ključne slovenske zunanjepolitične politike kot pobude kot sta Blejski strateški forum ali pobuda Brdo-Brioni. Slovenija mora oblikovati razvejano zunanjo politiko, razviti nova orodja in pristope s katerimi bo resnično prispevala k skupnim evropskim vrednotam, obenem pa zaščitila slovenske vitalne interese in temeljne vrednote svojih državljanov. Ob že omenjeni potrebi po izboljšanju sodelovanja in koordinacije med različnimi akterji zunanje politike v Sloveniji bo nujen tudi sistematičen pristop k razvoju kadrov v diplomaciji ter ustvarjanje možnosti za prehajanje v in iz institucij Evropske unije in mednarodnih organizacij. V Sloveniji žal prepogosto pozabljamo na kadre v institucijah Evropske unije preko katerih imamo lahko posreden vpliv na institucije tudi kot država. Načrtna krepitev kadrov v institucijah Unije mora postati strateški interes, zato bomo začeli brezplačno usposabljanje zainteresiranih kadrov za vstop na poklicno pot v Evropski uniji preko javnih natečajev. Podpirala bom tudi sekundiranje nacionalnih ekspertov v mednarodnih institucijah. Verodostojna in odgovorna zunanja politika, ki gradi mrežo zavezništev.

Spoštovani poslanke in poslanci! Naša zunanja politika ter skupna evropska in zunanja in varnostna politika se morata prilagoditi multipolarnemu svetu. Na mestu je spoštovanje in ne žaljenje partneric in zaveznikov, ki ne da želijo naših vrednot. Na mestu je iskanje priložnosti za krepitev dialoga in odnosov. Nesmiselno je, da si kot država ustvarjamo sovražnike, kar pa seveda ne pomeni, da ne: smemo na ustrezen način izraziti morebitnih nestrinjanj ali kritik. Intenzivno bom krepila prijateljske vezi in zavezništva s pomembnimi partnerji v Evropski uniji, posebej z Nemčijo, Francijo in Italijo, pa tudi z drugimi državami jedrne Evrope, torej s tistimi s katerimi na prvem mestu delimo vrednote in vizijo o skupni prihodnosti. Z našimi diplomatkami in diplomati bom krepila transatlantske odnose, ki ostajajo hrbtenica varnostne arhitekture v Evropi. Med transatlantskim zavezništvom in evropsko suverenostjo ne vidim nasprotja, vidim pa samo dopolnjevanje. Razvijali bomo globalno diplomacijo, ob njej pa tudi trdo moč Evropske unije. V interesu države je poglobljeno partnerstvo in delitev dela pod okriljem Nata, z razvojem in krepitvijo avtonomne evropske obrambne strukture namenjene kriznemu upravljanju. To vidim kot krepitev in ne slabitev zavezništva. Lastne zmogljivosti Evropske unije za krizno upravljanje so ključen element zagotavljanja strateške avtonomije Evropske unije. V Natu in v vseh ostalih mednarodnih organizacijah bomo delovali odgovorno. Članstvo v Zvezi Nato je podlaga na kateri bomo nadgrajevali odnose in strateški dialog z Združenimi državami Amerike, ki so za nas zelo pomembni. Področje o skupnem interesu obeh držav je Zahodni Balkan kjer nas ZDA prepoznavajo in priznavajo kot poznavalca in partnerja.

Glede Rusije poudarjam, da njeno vojaško agresijo na Ukrajino ostro obsojam. Poudarjam pa tudi, da je izhod možen samo z dialogom. Trajnega miru in stabilnosti v Evropi, čeprav se v tem trenutku zdi še kako oddaljen, namreč ni mogoče doseči brez dialoga in brez Rusije. Poteze Vlade v odhajanju, ki je sprejela sveženj ukrepov proti Rusiji, pozdravljam. Moram pa reči, da se mi zdi sprejetje pobude zadnje za odpoved sporazumov med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije sporno dejanje, neskladno z deklaracijo o zunanji politiki po kateri bi o tem moral odločati Državni zbor, pa tudi z določbami Zakona o zunanjih zadevah. Higienično bi bilo, da Vlada v odhajanju ne bi v zadnjem hipu brez posvetovanj in razprav v nasprotju z mnenji svojih pravnih služb odpovedovala dvostranske pogodbe z Rusijo. Opredelitev do teh vprašanj bi morala prepustiti novi Vladi in novemu sklicu OZP.

Odnos do Kitajske, globalne velesile bo utemeljen na spoštovanju politike ene Kitajske. S Kitajsko bomo nadgrajevali 30 letno razvejano politično in gospodarsko partnerstvo in vzajemno spoštovanje. Obenem bomo razvijali gospodarsko in kulturno sodelovanje s Tajpejem, politika do Kitajske bo usklajena z dogovori, ki jih bomo dosegli v Evropski uniji. V podobnem kontekstu si bom prizadevala tudi za nadaljevanje strateških odnosov s Turčijo. Posebno pozornost pa bom namenila tudi Bližnjemu vzhodu in severu Afrike, dvema regijama pomembnima za varnost in blaginjo Evrope in Azije. Želim si, da bi Slovenija ne glede na realne omejitve pogojene z velikostjo razširila zunanjepolitična obzorja. Afrika in Azija ponujata izjemne priložnosti za slovenski angažma. V Afriki so priložnosti za humanitarne projekte, v Aziji pa za slovensko gospodarstvo in najvažnejše kot sorazmerno bogata in uspešna država, članica elitnega gospodarskega kluba OECD, moramo začutiti odgovornost, da skupaj z ostalimi razvitimi državami pomagamo zmanjšati razvojno vrzel, ker moramo razvijati solidarnost, ker je tako prav.

Glede Bližnjega vzhoda sem med tistimi, ki smo naklonjeni priznanju Palestine. Moje osebno mnenje je, da bi to morali v Sloveniji narediti v koordinaciji tudi z drugimi državami Evropske unije. Vsekakor bom znotraj Unije podpirala napore za oblikovanje čim bolj usklajene skupne politike, ki bo upoštevala pravico Palestincev do države in pravico Izraela do varnosti. Skupaj z ITF, Agencijo Združenih narodov za pomoč in delo palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu in drugimi partnerskimi organizacijami bomo še naprej veliko pozornosti namenili projektom razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in izobraževanja v regiji. Želim si tudi poglobiti odnose z Indijo, ki postaja pomembna velesila na področju informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij. Vsekakor se strinjam, da mora Slovenija znotraj svojih okvirov in zmožnosti dati večji poudarek državam Jugovzhodne Azije. In kar se tiče Južne Amerike, zavzemala se bom za krepitev odnosov s temi državami skladno z interesi slovenskega gospodarstva, v Argentini pa tudi z interesi slovenskih izseljencev. Ti lahko predstavljajo pomemben most za sodelovanja tudi s to svetovno regijo. Prav tako menim, da bi morali okrepiti odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo. Tam obstaja pomembna slovenska narodna skupnost, ki lahko pripomore k okrepitvi gospodarskega sodelovanja med državami.

Dobri odnosi s sosednjimi državami in aktivno članstvo v regionalnih pobudah. Spoštovane poslanke, poslanci, odnosi s sosednjimi državami izrazito vplivajo na življenja naših državljank in državljanov in jim bom zato posvetila veliko pozornosti. Slovenci v zamejstvu in svetu ter manjšine sosednjih držav v Sloveniji so vezivo sosedskih odnosov, poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru pa člen povezovanja. V dobrososedskem in iskrenem duhu bom iskala rešitve za odprta vprašanja s Hrvaško, s katero imamo veliko več skupnih interesov kot razlik, tako na politični, gospodarski kot na medčloveški ravni. Zato si s Hrvaško iskreno in resnično želim čim boljših odnosov in sem prepričana, da s politično voljo obeh strani so vsa vprašanja rešljiva. Zaveze, spoštovani, v odločitvi arbitražnega sodišča o meji med državama je Vlada zapisala v koalicijsko pogodbo in kot ministrica jo bom dosledno spoštovala. Podprli bomo vključevanje Hrvaške v evrsko območje in v OECD ob izpolnjevanju pogojev. Slovenija podpira tudi širitev schengenskega prostora in vključitev Bolgarije, Romunije in Hrvaške. Žal, ta prostor svobode gibanja danes ne deluje, kot bi moral. Pet držav članic schengenskega območja že sedem let samovoljno in neutemeljeno podaljšuje nadzore na notranjih mejah. Ves ta čas sem si kot poročevalka za schengen v Evropskem parlamentu prizadevala za sprejetje prenovljenih pravil in s tem popolno obnovo schengenskega prostora. A dokler v Svetu Evropske unije med voditelji in državami za to ne bo soglasja, bo vsakršna nadaljnja širitev močno ogrožena.

Odnosi z Italijo in Avstrijo, ki sta tudi pomembni gospodarski partnerici Slovenije, so razvejani, prijateljski, so zavezniški. Prepričana sem, da jih lahko še okrepimo, odprta vprašanja tudi glede manjšin pa rešujemo konstruktivno in strpno. Z Italijo kot ustanovno članico in delom jedrne Evrope želimo graditi strateško partnerstvo. Priložnost vidim v krepitvi sodelovanja na področju energetike. K optimizmu vsekakor prispeva tudi dejstvo, da je bil Narodni dom v Trstu vrnjen slovenski manjšini kot posledica angažmaja predsednika Boruta Pahorja.

Želim si krepitev sodelovanja tudi z Avstrijo. Odnosi s severno sosedo, ki jim daje ton tudi dežela Koroška, so vse boljši. Naj bom tu jasna glede notifikacije Avstrijske državne pogodbe, vprašanja, ki že dolgo časa visi nad slovensko politiko. Želim si, da bi do notifikacije prišlo, bodo pa pomembne in potrebne premišljene poteze. Še posebej zdaj v času ostrih delitev v Evropi, ampak dejstvo je, Slovenija ve, da je naslednica Avstrijske državne pogodbe, in se bo tako tudi obnašala.

Z Madžarsko imamo veliko skupnih interesov, pa tudi različnih pogledov na delovanje v Evropski uniji. Z Madžarsko želimo biti dobra soseda, imeti dobre odnose, gospodarske, politične in kulturne, sočasno pa bomo v okviru Evropske unije trdno na strani spoštovanja temeljnih vrednot in vladavine prava. Naredili bomo vse za vzajemno dober položaj narodne skupnosti slovenske in madžarske v obeh državah.

Glede prihodnjega delovanja v regionalnih pobudah naj povem, bomo krepili sodelovanje v sredozemskem formatu MED9, srednjeevropskem formatu C5, alpskem formatu kvadrilaterale ter v pobudah, ki povezujejo države Jadrana, jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana kot sta SECP in Jadransko-jonska pobuda. Na ta način želimo kar najbolj izkoristiti izjemno geostrateško lego Slovenije, ki nam daje posebno vrednost, pravičnost in moč.

Slovenska zunanja politika bo veliko pozornosti namenila regiji zahodnega Balkana s katero si delimo skupno preteklost, kulturne in človeške vezi. Regijo dobro poznam in dobro se zavedam njenega pomena za Slovenijo. Politika širitve je najuspešnejša politika Evropske unije. Treba jo je nadaljevati in ji dati večji politični pomen. V okviru razmisleka o prihodnosti Evrope se v Bruslju in v prestolnicah EU veliko razpravlja o spremembi paradigme širitve. V teh razpravah mora imeti Slovenija aktivno vlogo in odločno zagovarjati povečanje dinamike pristopnih pogajanj. Širitev Evropske unije na zahodni Balkan je nedvomno v interesu Slovenije in mora biti ena od prednostnih strateških usmeritev slovenske zunanje politike. Zaključena širitev bo namreč zaokrožila Evropsko unijo in omogočila vzpostavitev zunanjih meja vključno s schengensko mejo, na mejah Grčije in Bolgarije proti Turčiji in Romuniji, Madžarske, Slovaške, Poljske in Baltskih držav proti državam vzhodnega partnerstva in Rusiji. Hkrati širitev omogoča nadaljnje notranje gospodarsko in infrastrukturno povezave držav pobude treh morij in znotraj tega držav jadranske regije, območje med Alpami in Egejskim morjem na eni ter Jadranskim in Črnim morjem na drugi strani tudi kot grupacije držav s sorodnimi pogledi.

Evropska unija je v procesu širitve izgubila veliko priložnosti in verodostojnosti, zato želim do zahodnega Balkana pristopati z dejanji, ki bodo dokazala, da imajo države v Sloveniji tesnega zaveznika. Krepili bomo politične, gospodarske, socialne, kulturne odnose in odnose med ljudmi v regiji. Spodbujali bomo iniciative, ki bodo mladim odpirale prihodnost doma in preprečevale beg možganov. Posebno pozornost bom posvetila regionalnemu sodelovanju ter procesu sprave in političnega dialoga kot gradnikov miru, stabilne in gospodarsko uspešne regije. Če naštejem še nekaj čisto konkretnih korakov. Aktivno si bom prizadevala za čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Iskali bomo poti, da Bosna in Hercegovina čim prej dobi status države kandidatke. Podpirali bomo napore Srbije in Črne Gore, da na podlagi reform naredita odločilne korake v smeri sklenitve pogajalskega procesa. Kosovo je že davno izpolnilo pogoje za vizumsko liberalizacijo. Zeleno luč morajo prižgati samo še države članice, zato si bomo prizadevali za čimprejšnjo odpravo blokade na svetu, saj je pod resnim vprašanjem kredibilnost Evropske unije kot celote. Podpirali bomo pogovore med Beogradom in Prištino, ki bodo vodili v normalizacijo odnosov med njima in v celotni regiji. Eno od pomembnih vprašanj je tudi kako nadgraditi sodelovanje v okviru procesa Brdo-Brioni, da bi ta forum nudil boljšo podporo približevanju držav zahodnega Balkana Evropski uniji in to pobudo želim konkretizirati. Naj povem še, da bom za vprašanja povezana z zahodnim Balkanom v ministrstvu imenovala posebnega odposlanca.

Slovenija zavezana multilateralizmu. Skupaj z našimi diplomatki in diplomati se želim zavezati za multilateralizem, za krepitev pomena in učinkovitosti mednarodnih organizacij. Podpreti moramo napore za pravičnejši svet, mirno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava. V tej luči nameravam prihodnje leto organizirati konferenco namenjeno sprejetju mednarodne konvencije o medsebojni pravni pomoči in izročitvah za najhujša kazniva dejanja genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.: S sprejetjem te konvencije bo bistveno olajšano sodelovanje držav pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj, tudi tistih storjenih v Ukrajini. Posebnem poudarek bomo dali Organizaciji združenih narodov, ki mora zaradi novih globalnih delitev, novih varnostnih izzivov, naraščajoče ekonomske neenakosti, podnebnih sprememb, itd., odigrati svojo vlogo pri učinkovitem soočanju z globalnimi izzivi in blaženju trenj, ki spreminjajo našo realnost. Kot veste, Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta OZN v letih 2024-2025 in naša diplomacija bo aktivno lobirala za izvolitev. Ob tej priložnosti prosim tudi vse vas, spoštovane poslanke in poslanci, da v svojih mednarodnih stikih dodate svoj prispevek k izvolitvi Slovenije v Varnostni svet.

Naj omenim, da Slovenija prvič kandidira tudi za ekonomski in socialni svet OZN. Slovenija bo krepila svoje dejavnosti tudi na drugih multilateralnih področjih, zato se mi zdi zelo pomembno, da bolj aktivno kot doslej podpiramo kandidature slovenskih strokovnjakov in državljanov za položaj v mednarodnih organizacijah in mednarodnih sodiščih.

Okrepljena gospodarska, kulturna in znanstvena diplomacija, energetika kot nujna prioriteta. Gospodarska, kulturna in znanstvena diplomacija ter konzularne teme so področja dela ministrstva od katerih imajo slovenski državljani in slovenska podjetja največjo korist, zato zaslužijo pomembno omembo. Ena prvih nalog, ko prevzamem funkcijo ministrice, bo pogledati kako lahko še prilagodimo, nadgradimo in osvežimo mrežo diplomatskih in konzularnih predstavništev, okrepimo mrežo gospodarskih svetovalcev in pristojni direktorat za gospodarsko diplomacijo na način, da bo kar najbolje prispeval k promociji, internacionalizaciji in uspešnosti našega gospodarstva, kar bo posredno vplivalo na boljše življenje naših državljanov. pogosto slišim, da je treba gospodarske svetovalce opolnomočiti, saj njihova vloga in potencial nista izkoriščena. Tukaj bo treba iskati sistematske, sistemske rešitve v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport kot se bo ministerstvo imenovalo po novem Zakonu o Vladi. Mislim, da imamo v Sloveniji odlično konzularno službo, ki nikoli ne spi, in ki si je že velikokrat izkazala v primerih repatriacij in neštetih malih a za posameznika velikih zgodb. Pred Slovenijo, Evropo in svetom so številni ekonomski in gospodarski izzivi, inflacija in draginja sta nova resničnost, obeta se dvig obrestnih mer, ponovna uveljavitev fiskalnega pravila, prav tako se začenja tekma za energente. Veliko lahko dosežemo v sodelovanju z ostalimi članicami in institucijami unije, ne smemo pa se zanašati izključno nanje. Eden ključnih izzivov v prihajajočem obdobju bo zagotavljanje energetske diverzifikacije in oskrbe Slovenije. Dejstvo je, da do tega trenutka nimamo sklenjene niti ene pogodbe za alternativo dobavo zemeljskega plina. Cilj slovenske zunanje politike in aktivnosti naše gospodarske diplomacije bodo iskanje alternativnih energetskih virov zemeljskega plina. S tem pa ne postavljam pod vprašaj zavezanosti Vlade k zelenemu prehodu, ki predstavlja našo iskreno mednarodno in domačo zavezo.

Nadalje, osveščeni in dejavni v soočanju s sodobnimi izzivi. Zunanja in evropska politika sta vedno tesneje povezani z bistvom človekovega obstoja in napredla, varnosti v vseh njenih dimenzijah, prehrano, energijo, okoljem, zdravjem. Zato razmišljam, da ponovno vzpostavimo sektor za globalne izzive na Ministrstvu, ki bi pokril pomembne prioritete sedanje koalicije o zeleni prihodnosti od podnebnih sprememb, vodne diplomacije, diplomacije preskrbe s hrano, trajnostnih vsebin do migracijskih procesov in medgeneracijskega dialoga. Po vzoru večine držav Evropske unije nameravam imenovati posebnega odposlanca, odposlanko za podnebne. Zaščita vode kot instrument miru in varnosti v mednarodnih odnosih je dober primer, kako lahko Slovenija prispeva k svetovnemu napredku, miru in varnosti.

Druge takšne prioritete so podpiranje iniciativ za globalno razoroževanje, globalna regulacija uporabe umetne inteligence v oboroževalne namene, predvsem avtonomna orožja za ubijanje, zaščita človekovih pravic v pravični, zeleni in digitalni transformaciji ter skupni evropski odgovor na dezinformacije in lažne novice kot varnostne grožnje.

Potrudila se bom, da bo slovenska zunanja politika kar največ prispevala k naslavljanju vseh teh izzivov. Od Slovenije kot razvite članice Evropske unije in OECD se pričakuje postopno povečevanje sredstev za razvojno in humanitarno pomoč. Zato nameravam temu področju dela posvečati težo s ponovno vzpostavitvijo Generalnega direktorata za razvojno pomoč. V kasnejši fazi želim preveriti primernost sedanje ureditve sistema, razvojne pomoči v ministrstvu in morebitno pripravo podlage za njeno racionalizacijo in večjo učinkovitost. Razmišljam v smeri ustanovitve razvojne agencije, ki bi združila strukture ministrstva, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Centra za evropsko prihodnost.

Več pozornosti je treba posvetiti krepitvi globalnega učenja in dejavnega osveščanja državljanov o medsebojni povezanosti in globalni soodvisnosti, kar sta še dodatno osvetlili korona kriza in vojna v Ukrajini ter z njo povezani pritiski na energetsko in prehransko varnost.

Na področju globalnega učenja in ozaveščanja javnosti igrajo pomembno vlogo nevladne organizacije. Pregledati je treba pogoje za njihovo delovanje in financiranje. Smiselno bi bilo zagotoviti sodelovanje ministrstva v dejavnostih Evropske mreže za globalno učenje, pa tudi v drugih mrežah, kot so Center Sever-Jug Sveta Evrope, Fundacija Anna Lindh in druge.

Ukrajina in nova varnostna arhitektura Evrope. Vlogo ministrice, če me boste seveda pri tem podprli, prevzemam v času, ko se je v Evropo po zaključenih balkanskih vojnah konec 90. let vrnila vojna. Evropska unija se je na Putinovo agresijo v suvereni Ukrajini odzvala hitro, odzvala se je odločno. V manj kot 24 urah je sprejela najobsežnejši sveženj sankcij, mobilizirala finančna sredstva za človekoljubno pomoč in skozi novoustanovljeni finančni mehanizem Evropskega mirovnega sklada Ukrajini namenila 2 milijardi evrov vojaške opreme in orožja, da se je lahko zoperstavila vojaški sili Ruske federacije. Organizaciji združenih narodov je uspelo oblikovati koalicijsko 140 držav, ki so obsodile vojaško agresijo Ruske federacije. Vojna v Ukrajini, za katero si želim, da bi se končala že danes, že ima posledice globalnih razsežnosti na varnost in blagostanje Evropske unije in sveta. Zato se mora Slovenija v prihodnje usmeriti od deklarativne politične podpore Ukrajini h konkretnim dejanjem, to je blažitvi humanitarne, finančne in drugih kriz v Ukrajini in priprava na postkonfliktno obnovo države. Naj na tem mestu kot primer konkretne pomoči otrokom, beguncem omenim hitro uresničljivo možnost za obnovo projekta izobraževanja otrok z imenom Naše pravice, ki ga je Slovenija od leta 2005 izvajala skoraj po vseh celinah doslej že za približno 280 tisoč otrok v 23 jezikih. V ministrstvu bom oblikovala posebno delovno skupino, da bomo dogajanje v Ukrajini spremljali celovito, s političnega vidika, humanitarnega vidika, vidika postkonfliktne obnove ter varnosti. Razvoj dogodkov v Ukrajini nas je popeljal v novo resničnost, zaradi katere so se na dnevnem redu mednarodne skupnosti znašle eksistencialne teme. Po koncu ukrajinske vojne se bo treba dogovoriti o novi evropski varnostni arhitekturi, ki je zdaj porušena. Slovenija se bo morala do teh pomembnih izzivov jasno opredeliti. Marsikaj se na tem področju pravzaprav že dogaja, Evropska unija razvija instrumente skupnega varnostnega in obrambnega delovanja, ki se odraža v pomembnem strateškem dokumentu, tako imenovanem strateškem kompasu. V okviru Nato pa poteka razprava o novem strateškem konceptu. In bistvo obeh razprav je opredelitev vloge Evropske unije in Nato v sodobni, varnostno spremenjeni realnosti.

Naj na tem mestu povem, da je v programu Vlade navedeno, da je treba poskrbeti za izgradnjo skupnih obrambnih zmogljivosti Evropske unije v okviru varnosti in obrambne politike unije, ki je temelj strateške avtonomije Evropske unije. Ob tem se odpira vprašanje, kaj narediti s forumi, kot so organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so v zadnjih desetletjih omogočali dialog med Zahodom in Rusko Federacijo. Konkretno, ali je smiselno ali kako reorganizirati Ovse, katere namen je bil preseči delitve med vzhodom in zahodom v času hladne vojne, da bi ponovno služila svojemu osnovnemu namenu.

Podobno vprašanje se postavlja tudi glede Sveta Evrope, in odgovorov na vsa ta vprašanja danes seveda nimam, jih pa bo treba zagotoviti v pristojnih mednarodnih forumih. In prav za takšna in podobna vprašanja o prihodnosti Evrope ali pa evropski varnostni arhitekturi ima Slovenija pravzaprav odličen forum – to je Blejski strateški forum, ki ga bomo v tem mandatu poskušali nadgraditi, da skupaj s partnerji, s »Think tank«, drugimi državami, domačimi in mednarodnimi strokovnjaki najdemo odgovore na širša vprašanja mednarodne skupnosti. Ne samo na srečanju, ki bo tudi letos konec avgusta, ampak skozi celo leto.

Spoštovani poslanke in poslanci, svojo predstavitev zaključim z obljubo, da bom danes predstavljeno vizijo in naloge dopolnjevala in izpolnjevala s sodelavkami in sodelavci ministrstva, ter vas o stanju in izvajanju redno obveščala. Prav tako bom prihajala v Državni zbor po politične usmeritve in potrebne mandate.

Obljubljam pa še nekaj, da bom s svojimi bogatimi izkušnjami iz Evropske unije in mednarodnega prostora, vodenje slovenske diplomacije dodatno okrepila s strokovnostjo in odločnostjo, da bom z ženskim principom vodenja prinesla še več demokratičnosti, več ekipnega dela in občutek za nianse, in da bom v delo naše diplomacije prenesla osebne lastnosti, ki so me pripeljale za to govorniško mizo: vztrajnost, pogum in pa samozavest.

Hvala za pozornost in podporo. In zdaj sem seveda na voljo za vaša vprašanja.

Gospe Fajon se zahvaljujem za podano predstavitev in odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom Odbora, da kandidatki postavijo vprašanja.

Ob tem pa mi dovolite, da vam podam nekaj usmeritev. In sicer, namen obravnavane točke dnevnega reda je prestavitev kandidatke Odboru, torej seznanitvi članic in članov Odbora z njenim programom dela v primeru opravljanja ministrske funkcije, ter možnosti podajanja odgovorov kandidate na zastavljena vprašanja članov in članic Odbora glede njenega morebitnega opravljanja funkcije. Zato faza postavljanja vprašanj kandidatki za ministrico v skladu z 230. členom Poslovnika ni namenjena razpravi članic in članov Odbora, temveč postavljanju vprašanj, na katere kandidatka poda odgovore. In vas zato vljudno naprošam, da se vprašanja kandidatki nanašajo na delovno področje Ministrstva, ki je tudi sicer v pristojnosti Odbora.

Predlagal bi, da zberemo sklop vprašanj 5 razpravljavcev, nato predam besedo za odgovor kandidatki, nato pa krog razprav ponovimo.

Želi kdo besedo? (Da.)

Najprej se je prijavila k besedi spoštovana Eva Irgl.

Izvolite, besedo imate!

Najlepša hvala za besedo.

Nekdo mora začeti tudi pri hiringih.

Vse skupaj lepo pozdravljam, kolegice in kolege. Spoštovana kandidatka za ministrico za zunanje zadeve!

Tudi v prejšnjem mandatu sem bila članica tega Odbora. Gre za, bom rekla, na nek način, mogoče to ni ravno prava beseda, ampak vendarle, za neke vrste prestižen Odbor, kajti tukaj naj bi sedeli posamezniki, ki vendarle vedo, da je pomembno, kaj izrekaš tudi navzven, ker s tem daješ signal, kakšna država smo, in nekako tudi seveda daješ mnenja o državi, ki jih seveda tuji diplomati skrbno spremljajo.

Jaz sem, glede na to, da sem bila torej članica tega odbora že v prejšnjem mandatu sem dovolj natančno spremljala delo dosedanjega zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja in lahko rečem, da je še posebej v okoliščinah v katerih se je znašla Evropa, svet s pandemijo in tudi potem začetkom vojne v Ukrajini opravil svoje delo z odliko. Mislim, da so bili narejeni koraki, ki jih prej dolgo vrsto let nismo videli in vsekakor smo Slovenijo ponovno postavili na zemljevid res držav, ki jih cenijo v tujini, predvsem pa imajo neko aktivno vlogo na zunanjepolitičnem področju. Pod ministrovanjem dr. Anžeta Logarja smo izboljšali komunikacijo med državami. Veste, da je zunanji minister imel izjemno veliko število bilateralnih pogovorov in tudi drugih srečanj s tujimi državniki. Vsekakor smo tukaj krepili to komunikacijo. Z nekaterimi smo oblikovali tudi zelo tople, prijateljske odnose med državami, kar se je lepo pokazalo predvsem v tej epidemiji ko smo potrebovali pomoč, so nam države hitro priskočile in obratno seveda. In lahko rečem, da smo, in ponovim vaše besede, ki ste jih uvodoma izpostavili, ustvarili smo močno, samozavestno, verodostojno in spoštovano zunanjo politiko. In jaz upam, da se bo takšna tudi dejansko naprej nadaljevala. Uvrstili smo se med tiste države, ki v določenih trenutkih tudi diktirajo tempo na zunanjepolitične področju. Tega prej nismo bili navajeni od nobenega zunanjega ministra. Včasih smo imeli občutek, da sploh ne sodelujejo z drugimi državami, razen z eno, ampak o tisti več kasneje morda. Spomnimo samo na obisk Kijeva predsednika Vlade, katere potezi so potem sledili tudi drugi voditelji držav in še danes tej potezi sledijo. Tudi ukrajinski voditelj in vsi ljudje, ki živijo v Ukrajini so bili seveda zadovoljni in veseli nad to plemenito potezo, ki je bila narejena. Seveda pa mogoče v slovenskih medijih malo drugače predstavljena. Imeli smo torej ogromno srečanj s tujimi državniki.

In sedaj postavljam prvo vprašanje, glede na to, da ste sami rekli, da ne želite, da je zunanje ministrstvo več speča Trnuljčica, tako ste se izrazili, me sedaj zanima ali to pomeni, da ste dosedanje delo ministra za zunanje zadeve in tega ministrstva, ki je naredil kvantni preskok kar zadeva sodelovanja z državami, vi razumeli kot spečo Trnuljčico? To želim, da mi natančno odgovorite kje menite, da se je pokazala ta speča Trnuljčica. Sicer gre samo za neke pač besede, če tako rečeva, pa si želim, da vendarle ste vsebinski pri tem.

Slovenija je ponovno postala tudi pomembna v mednarodnem in diplomatskem okolju. Mislim, da je tukaj bilo opravljeno ogromno delo. Dvakrat smo predsedovali svetu EU in ne glede na to, da se je skušalo ves čas na nek način minirati, če tako rečem, ali pa tudi na nek način ne ravno dobro govoriti v tujini o naši državi, smo predsedovanje Svetu EU izpeljali z odliko, pa to ne govorim jaz, nisem jaz tega ocenila, ampak so tako ocenili tuji voditelji, predstavniki v evropskih institucijah. Skratka, povedali so, da je predsedovanje bilo odlično in da je bilo na različnih področjih znotraj tega predsedovanja opravljeno vrhunsko delo. To so bile besede tujih voditeljev. Tukaj ne smemo pozabiti, da so bili praktično vsi evropski voditelji, da se je tukaj nekako odvijala razprava glede širitve EU na zahodni Balkan. Nekaj več ste tudi o tem že prej povedali. Vendar pa mene bolj skrbi to, da je pa vendarle pred tem prihajalo do blatenj države v tujini: s strani opozicije tudi na tem zunanjepolitičnem odboru, pa se mi to ne zdi prav in to mene osebno zelo skrbi. Zaradi tega, ker takšno delovanje lahko tudi nakazuje, da bi lahko bilo delovanje tudi zunanje politike v prihodnje, torej ne tako odprta zunanja politika, ampak precej zaprta.

Zdaj, jaz sem že v prejšnjem mandatu opozarjala, da je zunanja politika seveda zelo pomemben faktor za vsako državo, da je treba biti tukaj zelo previden. In tudi povedala sem, da smo mi vedno delovali vključujoče na področju zunanje politike pa tudi notranje politike. Pustimo kako je bilo to interpretirano potem v medijskem prostoru. Se pravi, šli smo se politiko in politiko vključevanja, kar pomeni in Madžarska in Francija, vi pa ste se šli v opoziciji bolj politiko izključevanja, tako na notranjem kot zunanjepolitičnem področju, torej politiko ali-ali, ali Madžarska ali Francija. Ta stališča ste zavzemali ves čas tudi na tem odboru in zdaj me zanima. Ali se je tukaj kaj ta retorika spremenila? Bo tukaj delovanje takšno, da ne bo več izključujoče, ker to smo že ugotovili, da ne vodi nikamor. Politika izključevanja ne vodi nikamor. Torej ali boste tukaj napredovali in postali bolj vključujoča politika tako na zunanjem kot notranjepolitičnem področju.

Zdaj, zanima me. Ali se bo slovenska zunanja politika sedaj usmerila v prorusko? Če mi lahko na to odgovorite. V koalicijski pogodbi je zapisano, citiram, treba bo okrepiti skrhane odnose z najpomembnejšimi partnerji Slovenije v Evropski uniji in drugih mednarodnih organizacijah s poudarkom na sodelovanju pri razvoju novih konceptov. Iskali bomo model bolj ambiciozne in učinkovite skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije. Zdaj, tukaj me zanima, če mi lahko natančno navedete, glede na to, da ste sami to zapisali v koalicijsko pogodbo, s katerimi državami so po vašem mnenju skrhani odnosi v tem trenutku. Pa tudi bi želela vedeti zakaj. Ker jaz osebno menim, da je minister za zunanje zadeve dobro sodeloval z vsemi državami. Sicer lahko tudi sam kaj več pove v nadaljevanju. Zanima me tudi. Kakšen bo ta model, ki ga boste iskali? Tako ste zapisali. In kdaj ga lahko pričakujemo, ta nov model, v roku, približno čarovnico, če lahko navedete. Mislim, da je prav, da pač to vemo tudi mi, ki smo člani zunanjepolitičnega odbora.

Zanima me še to. Podpisali ste koalicijski sporazum z Levico, s stranko Levica, ki se zavzema za izstop države iz Nata, in ki nasprotuje oboroževanju Slovenske vojske. In zdaj me zanima. Ali boste izvajali takšno varnostno in obrambno politiko kot jo diktira stranka Levica. Ali vendarle menite, da smo v tako zaostrenih razmerah kjer so takšne ideje pa res, bom rekla, ogrožajoče? In me res zanima kakšno je vaše mnenje oziroma kako boste v tem primeru ravnali?

To so moja vprašanja. Sicer pa vam želim vse dobro na vaši poti kot ministrica za zunanje zadeve in upam, da boste nadaljevali res naprej s politiko, ki je bila začrtana v tem mandatu kot močna, samozavestna, verodostojna in spoštovana.

Najlepša hvala. In se zahvaljujem tudi v naprej že za vaše odgovore. Pa bi res prosila, da mi skušate dovolj natančno odgovoriti.

Hvala.

Hvala lepa.

K besedi se je že prijavila tudi dr. Vida Čadonič Špelič, zato vam predam besedo.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi, predvsem pa spoštovana kandidatka!

Hvala za vašo predstavitev. Bila je zanimiva. Preden vam bom postavljala vprašanja, bi rada pohvalila delo dosedanjega ministra in sicer dve njegovi zame vsaj vidni lastnosti. Veliko je naredil s tiho diplomacijo. To je znal, in to pri njem občudujem. In drugo, predsedovanje je bilo res izpeljano odlično. Sama sem leta 2008 aktivno sodelovala pri predsedovanju in vem, kakšne napore smo vsi, posebej pa Ministrstvo za zunanje zadeve, vlagali v ta projekt, da je uspel. In ta zadnji je tudi uspel. Torej, stopate v kar velike čevlje pravega diplomata in pri tem vam želim vse dobro.

Zdaj pa nekaj konkretnih vprašanj.

Sama prihajam iz jugovzhodne Slovenije, kjer je tudi del občine Novo mesto in del obmejne občine s Hrvaško. Rojena sem tik ob meji s Hrvaško, zato so odnosi s Hrvaško zame in za moje volivce in za Dolenjce in Belokranjce posebnega pomena. Želimo si dobrih odnosov. Sami ste, ko ste bili nominirani za ministrico, nekoliko vznemirili hrvaško javnost glede schengena in arbitraže, pa mislim, da ste potem to zgodbo spremenili in če sem vas tudi danes pravilno razumela, se zavzemate in podpirate vstop Hrvaške v schengen. Za prebivalce ob meji, za vse prebivalce – govorim pa tudi v imenu Belokranjcev – je ta stvar zelo pomembna. In če sem že pri schengenu, bi vas rada vprašala, glede na to, da mislim, da ste nekje rekli, da bo potrebna reforma schengena, kaj je po vašem mnenju tisto ključno, kar bi bilo potrebno spremeniti pri delovanju schengena.

Nadalje, podaljšanje nadzora na meji med Slovenijo in Hrvaško, nadzora na avstrijski meji. Slovenski poslanci so naslovili na avstrijsko vlado pismo, s katerim so poudarili, da ne vidijo nobene potrebe po nadaljevanju takšnega nadzora, kot ga izvajajo sedaj. Če bi bili med njimi takrat, ali ga bi podpisali. Torej, ali bi podpisali tako pismo in ali se strinjate, da ni nobene potrebe, da bi Avstrija še naprej nadaljevala s poostrenim nadzorom na meji med Slovenijo in Avstrijo.

Kar se tiče agresije Rusije na Ukrajino, ste v predstavitvi povedali svoje mnenje. Me pa res konkretno zanima, ali lahko od vas pričakujemo nadaljevanje politike dosedanje Vlade, da se boste zavzemali za dosledno stopnjevanje sankcij EU proti Rusiji, ker je po naše to edini način, da se vojna v Ukrajini zaključi.

Govorili ste tudi o odnosih med Evropsko unijo in ZDA. Znano je, da je ravno sedanji minister dr. Logar in kompletna Vlada močno izboljšala odnose med ZDA in Evropsko unijo. Mislim, da ste tudi sami omenili, da podpirate našo kandidaturo v Združenih narodih. Zanima me torej, kakšen bo konkreten vaš odnos do ZDA. Mislim, da ste se v Evropskem parlamentu vzdržali pri poročilu vašega poslanskega kolega, ko je govoril oziroma podal poročilo o pogajanjih med Evropsko unijo in ZDA, govorim o trgovskem sporazumu.

O samem Balkanu mislim, da ste rekli, da boste podpirali enakomerno vse države, ki ste jih našteli, za približevanje Evropski uniji. V petek je imel svojo predstavitev za ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu kandidat, ki je izrazil veliko podporo na eni strani Slovencem živečim v tujini, na drugi strani pa je izrazil prepričanje in pričakovanje, da ga bodo pri tem podpirala ostala ministrstva. Gotovo je mislil poleg Ministrstva za gospodarstvo tudi vaše ministrstvo. Zato me zanima, s katerimi konkretnimi ukrepi boste podpirali njegova prizadevanja.

In še na koncu nekaj kar me je rahlo zmotilo v vaši predstavitvi programa. Veliko ste govorili o novih organizacijskih enotah, o potrebi, da boste reorganizirali ministrstvo. Seveda imate popolno pravico, da to naredite. Na začetku ste vendarle rekli, da je sedanji minister in ekipa, ki jo je vodil, delovala dobro. Na drugi strani sem nekako te napovedi o reorganizaciji razumela morda kot delno nezaupanje sedanjemu ministrstvu. Sprašujem vas, ali ste že potem izračunali koliko novih javnih uslužbencev, diplomatov boste potrebovali za takšno okrepitev, kot ste rekli, ministrstva in koliko bo to stalo davkoplačevalce? Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Kot tretji se je prijavil Lenart Žavbi. Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči, za besedo. Tudi sam bi se v uvodu rad nekako spomnil na Borisa Pahorja in izrazil sožalje bližnjim. Mislim, da gre za eno veliko izgubo za celotno državo.

Kandidatka za ministrico! Z vašo neko občo analizo stanja se globoko strinjam. Mislim, da ste na začetku zelo primerno definirala, da je nekako svet trenutno ujet v nek, recimo temu, sklop izzivov in kriz, ki se dogajajo, praktično iz meseca v mesec kaj novega. In se globoko strinjam s tem, kar ste rekli, da je treba slovenski zunanji politiki vrniti dostojanstvo in verodostojnost. Hkrati izrazito pozdravljam to, kar ste tudi dali en velik poudarek na to, kako boste usklajevali slovensko zunanjo politiko med različnimi institucionalnimi in manj institucionalnimi deležniki. To se mi zdi absolutno za pozdraviti. Zdi se mi, da je v zadnjih dveh letih bila slovenska zunanja politika bolj kot ne en sam človek, kljub temu, da se je sigurno zunanji minister in ostali, da so se trudili, tudi jaz ne oporekam temu, kar je bilo rečeno. Zunanji minister, se mi zdi, da je koherentno opravljal svoje delo, ampak po drugi strani je Slovenija pač v tej trgovini s porcelanom, ki je zunanja mednarodna politika imela enega bika, ki je bil spuščen. Pa to ni bil zunanji minister. Mislim, da je to pomembno in mislim, da tega v tej vladi absolutno ne bo, zato bo vloga zunanje ministrice absolutno večja.

Kar se tiče mojega vprašanja bi se pa dotaknil nečesa, kar ste tudi sami v svoji predstavitvi že nekoliko začeli, se pravi govoril bi oziroma postavil vprašanje o položaju Slovenije nekako v makro položaju Slovenije v Evropski uniji. Dejstvo je, da smo v mednarodni politiki v Evropi soočeni s tem, da se države, recimo, grupirajo po različnih interesih, po različnih v resnici tudi ideologijah. Hkrati se tudi strinjam, da moramo zasledovati politiko, da se z vsemi pogovarjamo, da se z vsemi mrežimo, da smo z vsemi v kontaktu. Ampak vseeno se mi zdi, da je vredno naglasiti to, da enostavno obstaja v Evropski uniji določena skupina držav, ki jih lahko imenujemo višegrajske države, ki v bistvu v svojih politikah nekako uporabljajo jasne, recimo temu celo srednjeveške antiliberalne, antidemokratične metode dela, pravica do splava, konec koncev tudi tole, kar je trenutno na Madžarskem, te izredne razmere, to so neki zelo, ne samo zastareli koncepti, preživeti koncepti, ampak, po moje, tudi nekaj, kar je vredno jasno obsoditi.

Med tem pa smo v zadnjih dveh letih v bistvu od slovenske diplomacije, od slovenske zunanje politike, od vseh, ki so bili na vodstvenih pozicija, v resnici so bili vsi tiho, kar se tega tiče, vsi se s tem, in so vsi mirno gledali, kaj se dogaja na vzhodu Evropske unije, tako, da, iz tega bi pač to izhajalo, moje vprašanje: »Kako se boste do tega opredelili?« In pa ja, saj to ste pa v resnici že malo odgovorili, kako se Slovenija bolj povezuje, kaj bi bolj jedrna skupina držav, bolj srednjeevropska, bolj vzhodnoevropske, se pravi višegrajske. Mene bi predvsem zanimal ta odnos do višegrajske v resnici.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Trenutno nimam več prijavljenih ... aha, dr. Anže Logar.

Izvolite, imate besedo!

Hvala predsednik.

Mogoče samo eno kratko vprašanje.

Po Zakonu o zunanjih zadevah Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje zunanjo politiko.

Kandidatka za ministrico je v uvodu rekla, da želi vrniti dostojanstvo zunanji politiki. Zato bi jo samo prosil, morda, če malce bolj opredeli, glede na svoje delo in kompetence zunanjega ministra, bodočega oziroma bodoče zunanje ministrice, kje smatra, da je treba vrniti dostojanstvo slovenski diplomaciji.

Hvala.