Kolegice in kolegi, nadaljujemo 1. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je od sedaj naprej odprta za javnost.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA SKLEPA SVETA O ODOBRITVI POGAJANJ NA CELOVITI MEDNARODNI KONVENCIJI O BOJU PROTI UPORABI INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V KRIMINALNE NAMENE.

Gradivo k točki smo prejeli od Vladi 19. 5. 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu in skupnemu odboru kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval je obravnaval na drugi nujni seji 24. 5. 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim, gospoda Zlata Rateja, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi priporočilo sklepa sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pomen boja proti kibernetskemu kriminalu je bil že večkrat izpostavljen tudi na ravni Združenih narodov. Generalna skupščina Združenih narodov je tako leta 2019 sprejela resolucijo, s katero je bil ustanovljen odprti ad hoc medvladni strokovni odbor za pripravo celovite mednarodne konvencije v boju proti uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene. Konvencija bo urejala kazniva dejanja, ki se lahko storijo z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, procesna pravila glede pridobivanja dokazov ter varovanja pravic in položaja žrtev, pravila glede mednarodnega sodelovanja in krepitve zmogljivosti za podporo državam. Pri tem bo moralo upoštevati obstoječe mednarodne instrumente in uveljavljena orodja proti kibernetski kriminaliteti. Glede na vsebino bo nova konvencija v veliki meri spadala v pristojnost Evropske unije. Svet Evropske unije mora, zato določiti pogajalca in pogajalske smernice. Obravnavano priporočilo za sklep sveta o odobritvi pogajanj o novi konvenciji Združenih narodov predvideva, da bo Evropska unija v okviru pogajanj z Evropsko unijo v okviru pogajanj zastopala Evropska komisija ob posvetovanju in upoštevanju pogajalskih smernic pristojnega odbora Sveta, se pa seveda skladno s pravom Evropske unije.

Pogajalske smernice so določene v dodatku k Predlogu. Vprašanja, ki niso v pristojnosti Evropske unije ostajajo v domeni držav članic in se nanje predmetno priporočilo ne nanaša. Republika Slovenija pozdravlja in podpira zadevno priporočilo za sklep Sveta o odobritvi pogajanj. V postopku usklajevanja besedila sklepa bo Republika Slovenija podpirala spremembe, ki bodo zagotovile jasen mandat komisiji za pogajanja, podpirala bo vključitev relevantnih materialnih pravnih podlag na področju pristojnosti Evropske unije v besedilu sklepa ter natančnejšo opredelitev obveznosti poročanja in posvetovanja komisije s pristojnim odborom Sveta.

Zagotoviti bo treba, da bo nova konvencija učinkovita in da njene določbe ne bodo nižale obstoječih standardov varstva človekovih pravic, ter da bodo skladne z obstoječim pravnim okvirom, ki ga tvorijo Budimpeška konvencija, pravni red Evropske unije in notranja zakonodaja Republike Slovenije.

Toliko za enkrat. Hvala.

Najlepša hvala.

Na 15. izredni seji 24. maja 2022 je gradivo k točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta prosim podpredsednika Komisije, gospoda Igorja Antauerja.

Izvolite!

Gospod predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Mi smo zadevo obravnavali po pojasnilih oziroma stališčih, ki ga je podalo Ministrstvo.

V razpravi je bilo predvsem izpostavljeno, da Komisija podpira Predlog stališča in cilje celovite mednarodne konvencije o boju proti uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v kriminalne namene, saj ocenjuje, da je glede na rast digitalnega tržišča in hiter razvoj komunikacijske tehnologije, potrebno razumevanje in ustrezen odziv na pojavne razsežnosti kibernetskega kriminala.

Komisiji je znano, da je Konvencija Sveta Evrope o kibernetskem kriminalu iz leta 2001, ki posega v kibernetski prostor, doživela široko politično podporo, a je bila hkrati predmet razprav glede posameznih vsebin. Zato pozdravljamo pripravljenost držav članic EU, da tudi EU postane pogodbenica zadevne konvencije.

Izpostavljen je bil še posebej postopek ratifikacije, kjer se je zastavilo vprašanje, ali bo nova konvencija v izključni pristojnosti EU ali pa bo v deljeni pristojnosti z državami članicam in EU.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o odobritvi pogajanj o celoviti mednarodni konvenciji o boju proti uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene.

Hvala lepa!

Najlepša hvala.

Pri tej točki odpiram razpravo poslank in poslancev.

Je kakšen interes za razpravo? (Da.)

Gospod Miroslav Gregorič, izvolite.

Uf, pardon, jaz sem že volil medtem, se opravičujem, napačni gumb.

Spoštovani predsedujoči, hvala za možnost, da kaj o tem povem. Iz mojih prejšnjih aktivnosti poznam Budimpeško konvencijo, ki je edina s področja Cyber Security. Lahko pa rečem, da ima bistveno premalo članic, in da ima bistveno premalo orožja oziroma predvidenih ukrepov za kaznovanje. Zato zelo podpiram prizadevanja z novo konvencijo Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti, in želim pogajalcem, da se taka konvencija čimprej pripravi in potem pride preko ratifikacij v veljavo.

Imam pa vprašanje, ker iz teh gradiv nisem mogel videti, ali gre ta priprava te nove konvencije ali se bo osredotočila samo na non-state actors oziroma kriminalce posameznike ali bo ta konvencija veljala tudi za state actors, za državna dejanja.

Ampak še enkrat rečem, to pobudo sicer podpiramo.

Hvala lepa.

Hvala.

Je še kakšen interes med poslankami in poslanci? (Ne.) Je kakšen odziv Vlade na vprašanje? (Da.)

Izvolite.

Naj odgovorim na zastavljeno vprašanje.

Zdaj pripravljajoča nova konvencija se bo nanašala na klasična kazniva dejanja, pri čemer bo pa seveda se bo moralo v, se pravi, konvencija se pripravlja, komisiji se trenutno s tem daje mandat za pogajanja, tako da pri tem bo pa potrebno paziti na to, da se zagotoviti, da se bo v okviru prihodnje konvencije Združenih narodov doseglo to najvišjo možno raven varstva človekovih pravic in da bodo lahko države članice spoštovale pravo Evropske unije tudi ob upoštevanju tega nadaljnjega prihodnjega razvoja. Pri čemer je tudi za izpostaviti, da bo potrebno v pogajanjih tudi zagotoviti doslednost in skladnost z Budimpeško konvencijo, ki je bila tudi danes sedaj že večkrat izpostavljena.

Hvala.

Najlepša hvala.

Miroslav Gregorič, izvolite.

Hvala za odgovor.

Žal nisem slišal ali pa mogoče moje vprašanje ni bilo dovolj jasno. Recimo na področju jedrskega varovanja (nuclear security) poznam več konvencij, ki ne veljajo za vojaško uporabo. In seveda vemo, da vse vojske imajo tudi oddelke za borbo proti kibernetskim grožnjam, ampak te oddelki borbe proti kibernetskim grožnjam so lahko tudi proaktivni in gredo v drugo smer. In zato me zanima ali bo ta konvencija proti vsem kibernetskim napadom ali bo samo omejena na civilni sektor.

Hvala lepa.