1. redna seja

Mandatno-volilna komisija

13. 5. 2022

Transkript seje

Pozdravljeni, kolegice in kolegi! Bomo počasi začeli.

Prav lepo vas pozdravljam na 1. seji Mandatno-volilne komisije v tem sklicu. Verjamem, da bomo uspešno delali in da bodo zadeve tekle gladko. Predvsem lepo pozdravljam nove kolegice in kolege!

Začenjam 1. sejo Mandatno-volilne komisije.

Obveščam vas, da zadržanih ni, tudi nadomestnih članic in članov ni.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, katerega 1. točka je Zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAPISNIK O UGOTOVITVI IZIDA VOLITEV POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli navedeni zapisnik Državne volilne komisije, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 62/22. Prejeli ste tudi vloge Attile Kovácsa, državljana, in dr. Mihaela Kasaša, kandidata na volitvah poslancev v Državni zbor z dne 9. maja 2022, ter vlogo Mirka Macherja z dne 9. maja 2022.

Na sejo sem povabila gospoda Petra Goloba, predsednika Državne volilne komisije, gospoda Dušana Vučka, direktorja Državne volilne komisije in Zakonodajno-pravno službo.

V skladu s tretjim odstavkom 82. člena Ustave Republike Slovenije in prvim odstavkom 7. člena Zakona o poslancih Državni zbor potrdi poslanske mandate na prvi seji po izvolitvi. Tretji odstavek 7. člena Zakona o poslancih in prvi odstavek 13. člena Poslovnika Državnega zbora določata, da Mandatno-volilna komisija pregleda zapisnik o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ter predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. V skladu s četrtim odstavkom 7. člena Zakona o poslancih in drugim odstavkom 13. člena poslovnika o potrditvi mandatov poslancev odloči Državni zbor na podlagi poročila Mandatno-volilne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. Tretji odstavek istega člena poslovnika nadalje določa, da Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Pritožbo kot pravno sredstvo za varstvo volilne pravice pri volitvah v Državni zbor ureja Zakon o volitvah v Državni zbor. Na podlagi četrtega odstavka 13. člena poslovnika poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. V skladu s petim odstavkom 13. člena poslovnika se šteje, da je Državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri Državnem zboru. Potrdila o izvolitvi vseh 90 izvoljenih kandidatk in kandidatov za poslance so predložena Mandatno-volilni komisiji in so vam na razpolago za vpogled.

Zdaj pa sprašujem, ali želi besedo predsednik Državne volilne komisije – vidim, da je odsoten – oziroma direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko? Izvolite.

Dušan Vučko

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Najprej vsem iskrene čestitke v imenu Državne volilne komisije!

Glede na to, da je bilo ob končnem izidu volitev pojasnjeno vse, v tem trenutku ne bi želel dopolnjevati. Tisto, kar pa je pomembno poudariti, je, da je bil zapisnik sprejet, da so ga sprejeli vsi člani, predsedniki, vsi člani državne volilne komisije, se pravi soglasno.

Najlepša hvala, gospod Vučko.

V skladu s 109. členom Zakona o volitvah v Državni zbor ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor, ki se lahko vloži najkasneje do seje Mandatno-volilne komisije, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v Državni zbor. Državni zbor odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov. Iz vidika navedene določbe bomo presodili tri vloge naslovljene na Mandatno-volilno komisijo. In sicer Attile Kovácsa, državljana in dr. Mihaela Kasaša, kandidata na volitvah v Državni zbor z dne, 9. maja 2022, ter vlogo Mirka Macherja z dne, 9. maja 2022. Drugi odstavek 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor določa, da se pritožba vloži pisno, ter da mora vsebovati naslednje sestavine. Ime in priimek, ter naslov pritožnika, navedbo, da je upravičen za vložitev pritožbe, odločitev volilne komisije, ki jo izpodbija, ime in priimek poslanca, na katerega se odločitev volilne komisije nanaša, ter razloge in morebitne dokaze. Vložene vloge so z vidika 109. člena zakona pravočasne. Glede vlog Attile Kovácsa in dr. Mihaela Kasaša, ki sta vsebinsko identični, je lahko mogoče ugotoviti naslednje. Prvič, da ne vsebujeta bistvenih sestavin, ki so za pritožbo predpisane v drugem odstavku 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Drugič, da Attila Kovács ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, ker v vlogi ne navaja, da je na volitvah nastopal, kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov. Tretjič, da vlagatelja vlogi ne izpodbijata akta volile komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov zoper katerega je v skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor mogoča pritožba na Državni zbor. Vlagatelja pa tudi sicer svojih vlog ne vlagata kot pritožbi, po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor, temveč naslavljata na Mandatno-volilno komisijo predlog, da pred potrditvijo mandata poslancu Ferencu Horvatu preveri sodbo drugostopenjskega sodišča v zvezi z nezdružljivostjo njegovih funkcij in se opredeli do tega ali lahko Ferenc Horvath zasede poslanski sedež v Državnem zboru, ne da bi se odpovedal predsedniški funkciji v pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti. Iz vlog tako izhaja predlog naj Mandatno-volilna komisija preveri navedeno sodbo v zadevi o prekršku zaradi opravljanja nezdružljive funkcije, članstva ali dejavnosti po tretji alineji drugega odstavka 77. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ugotovljeno nezdružljivost poslanske funkcije s položajem predsednika pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti upošteva kot razlog za ne potrditev poslanskega mandata. Zavrnitev potrditve mandata izvoljenemu poslancu Državnega zbora dejansko pomeni zavrnitev uradno ugotovljenega volilnega izida. Taka odločitev Državnega zbora je lahko le rezultat obravnave vložene pritožbe na Državni zbor, ki vodi do ugotovitve, da je pri izvedbi volitev prišlo do takšnih nepravilnosti, da ni mogoče priznati ugotovljenega volilnega izida. Mandat poslanca lahko postane sporen samo na podlagi vložene pritožbe upravičenih pritožnikov in predloženih dokazov o bistvenih nepravilnostih v volilnem postopku ali pa pri ugotavljanju volilnega izida. V zvezi z navedenim naj pojasnim, da nezdružljivost funkcije, članstva in dejavnosti, ki ga kot razlog za ne potrditev mandata navajata vlagatelja, ni mogoče šteti kot okoliščine, ki bi lahko vplivala na potrditev mandata. Državni zbor mora v postopku pritožbe preizkusiti utemeljenost zatrjevanih nepravilnosti pri izvedbi volitev, zaradi katerih ne bi bilo mogoče priznati ugotovljenega volilnega izida. Trditev in dokazov o nepravilnostih v volilnem postopku ali pri ugotavljanju volilnega izida pa ti dve vlogi teh dveh vlagateljev ne vsebujeta. Prav tako nezdružljivost funkcij, članstva ali dejavnosti v našem pravnem redu ni določena kot omejitev pravice kandidiranja na volitvah v Državni zbor. Poslanski mandat izhaja iz pasivne volilne pravice, ki je sestavljena iz pravice kandidirati, pravice pridobiti mandat in pravice izvrševati mandat. Ker pasivna volilna pravica iz navedenega razloga ni omejena, ima posameznik, ki je imel pravico kandidirati na volitvah, pravico tudi do pridobitve mandata in njegovega izvrševanja. Odločanje Mandatno-volilne komisije o nepotrditvi mandata v tem primeru ne bi bila utemeljena na zakonu in bi pomenila poseg v pasivno volilno pravico izvoljenega poslanca. Zato vlog Attile Kovácsa in dr. Mihaela Kasaša v postopku potrditve mandatov ni mogoče upoštevati. Glede vloge Mirka Macherja je mogoče ugotoviti, da prav tako, prvič, ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so za pritožbo predpisane v drugem odstavku 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Vloga namreč vsebuje ime in priimek pritožnika, ne vsebuje pa naslova pritožnika in navedbe, ali jo vlaga kot predstavnik liste kandidatov ali kot kandidat za poslanca. Zlasti pa iz pritožbe ne izhaja spornost konkretnega mandata, prav tako pa tega tudi ni mogoče ugotoviti, saj Zavezništvo osvobodimo Slovenijo, v imenu katerega je pritožba vložena, ni dosegla volilnega praga za vstop v parlament. Mandatno-volilna komisija ugotavlja, da ima lahko v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča MP-1/96 aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe le tisti kandidat, ki izpodbija poslanski mandat zato, ker naj bi zatrjevane nepravilnosti vplivale na ugotovljeni volilni izid v njegovo škodo oziroma ker bi ob drugačni razdelitvi mandatov ali drugačni podelitvi pridobljenih mandatov posameznim kandidatom moral sam pridobiti poslanski mandat. Pritožnik, ki je kandidiral na kandidatni listi, ki ni dosegla volilnega praga za vstop v parlament, zato nima stvarne legitimacije za izpodbijanje potrjenih poslanskih mandatov. Glede na vsebino vlog in zahtevkov v vlogah tako ugotavljam, da vlog 3 vlagateljev niti ni mogoče šteti kot pritožbe po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Da.)

Izvolite, Danijel Krivec.

Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem. Čestitke vsem za izvolitev, tako da upam, da bomo dobro sodelovali.

Zdaj, kar se tiče formalnih, bi rekel, rezultatov in tega, kar imamo v zapisnikih, pač nimam pripomb. Bi pa rad opozoril vseeno ob tej priliki na veliko, bi rekel, nedoslednosti ali pa nepravilnosti, če se tako izrazim, in na nek dvom, ki pač veje ob teh volitvah zaradi, bi rekel, slabega dela Državne volilne komisije. Že v začetku smo se srečevali z veliko klici naših državljanov iz tujine, da niso prejeli pošte, da niso mogli volit, da niso dobili volilnega materiala in tako naprej. Na drugi strani imamo volilne listke, ki niso označeni, po drugi strani moramo plakate označevat, ki jih obešamo na javnih mestih. V nadaljevanju imamo težave z izračuni. In najmanj, kar bi bilo pričakovano od Državne volilne komisije, bi bila, da se tem kandidatom, ki so bili na nek način, ne bom rekel izigrani, ampak prepuščeni takemu časovnemu zamiku, preden so dokončne rezultate izvedeli, da se jim vsaj opraviči. Mislim, da za nobenega ni prijetno, da en teden je poslanec, potem pa po enem tednu nekdo ugotovi, da tega poslanskega mandata nima več. In glede na to, da to se dogaja v, bi rekel, 21. stoletju, ko imamo, bi rekel, vse inštrumente na voljo in ko se neka Državna volilna komisija na to resno pripravlja, so take, bi rekel, napake po mojem mnenju nedopustne. In bi človek pričakoval, da se vsaj v smislu neke higiene Državna volilna komisija poslovi s tega svojega, v navednicah, »delovnega mesta«, če ne zmore vsaj opravičila tem ljudem, ki so bili vsaj psihično pod nekim velikim pritiskom. Mislim, da se to dogaja prvič zdaj v tako velikem obsegu, tudi v preteklosti so bile kakšne manjše težave, ampak tako veliko nedoslednosti, kot je bilo na zdajšnjih volitvah, vključno s tem, da so volilnice, glasovnice manjkale na posameznih voliščih in podobne stvari, pa moram reči, da se v preteklosti ni dogajalo. Tako da, kot sem rekel, najmanj, kar bi bilo, bi bilo, bi rekel, pošteno, da se člani Državne volilne komisije ali pa vodstvo vsaj na nek, bi rekel, način opraviči tem ljudem, ki so na koncu ostali brez mandata. Vem, da to ni prijetno, bi bilo s strani Državne volilne komisije vsaj neko zadoščenje tem ljudem. Še več, jaz bi pričakoval, da glede na vse napake, ki so bile v tem postopku, da sprejmejo tudi kakšno bolj resno odločitev in da ponudijo svoj odstop.

Hvala.

Hvala, gospod Krivec.

Jaz bi želela samo nekaj, no. Če ravno lahko se strinjam z večjim delom tega, kar je bilo povedano, pa vendarle bi želela samo opozorit, zato, da bomo lažje delali in da bo tudi delo potem teklo. Mi smo v tem trenutku pri obravnavi dveh oziroma treh vlog in razpravo sem odprla na temo, ki sem obrazložila, zakaj in kako predlagam, da se te vloge obravnava in lepo prosim, dajmo se držat razprave na točki, v kateri se nahajamo.

Želi še kdo? (Da.) Izvolite, gospod Černač.

Zvonko Černač

Ja, hvala lepa.

Mi smo pri obravnavi točke Zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor, EPA 1-IX, ne pri obravnavi treh vlog, toliko v formalno pojasnilo in razjasnitev. Glede na to, da se prvič oglašam, tudi v mojem imenu čestitke vsem izvoljenim poslankam in poslancem tega sklepa.

Torej, obravnavamo pa resno zadevo. Tako, kot je v politiki najpomembnejša stvar zaupanje in ko enkrat tega zaupanja ni več, ni več verodostojnosti, politik ne uživa več kredibilnosti, je toliko bolj pomembno zaupanje na področju dela Državne volilne komisije, torej pri ugotavljanju izida volitev. Zdaj, to zaupanje je bilo v obdobju, ko kot direktor operativno vodi Državno volilno komisijo gospod Dušan Vučko, sicer nekdanji poslanec tretjega sklica Državnega zbora, izvoljen na listi stranke(?) LDS, nekdanji policist in tako naprej, ko vodi to komisijo od 9. avgusta 2011 dalje, že nekajkrat omajano, ampak tokrat je bilo omajano do take mere in omadeževano po moji osebni oceni, da gospod Vučko tega dela več opravljat ne more vnaprej. Če želi vsaj del te kredibilnosti, ki naj bi jo Državna volilna komisija uživala, tej Državni volilni komisiji povrnit.

Zakaj to govorim? Bom pojasnil v nadaljevanju. Torej, slišali smo že šest mandatov, dva mandata politične skupine Svoboda, dva mandata Slovenske demokratske stranke, en mandat Nove Slovenije in en mandat Levice, se je kar nekaj dni, ne samo en teden, v neuradnih izidih Državne volilne komisije, objavljajo kot mandati, ki so nekako, mandati, ki so jim volivci podelili zaupanje na volitvah in tik pred zdajci, dan pred soboto, ko je Državna volilna komisija sprejemala zaključne ugotovitve, so se ti rezultati pri teh šestih mandatih obrnili na glavo. Jaz do danes nisem slišal opravičila s strani gospoda Vučka tem ljudem. Najmanj, kar bi človek pričakoval, neko normalno potezo v tem primeru, da bi ti ljudje dobili osebno opravičilo za to, kar se je zgodilo in seveda, kot drugo, da bi dobili tudi ustrezno pojasnilo, zakaj se je to zgodilo in kje je bil razlog in kdo je za to odgovoren. Tega ni bilo in tega tudi do danes nisem slišal. Pričakujem, da bo gospod Vučko danes to podrobno pojasnil in da se bo danes javno opravičil za to, kar se je zgodilo.

V zapisniku o ugotovitvi izida pri točki 14.9 beremo: »Državno volilna komisija je ob preverjanju ustreznosti porazdelitve mandatov po 92. in 93. členu ZVDZ ugotovila, da končni izid volitev na območju volilne enote Kranj, Celje, Novo mesto, Maribor in Ptuj in ni pravilen in mandati zaradi napačnega izračuna računalniškega programa niso bili porazdeljeni v skladu z navedenima določbama zakona.« Državna volilna komisija je ta računalniški program verificirala že davno nazaj, na 21. seji, davno nazaj. Torej, zakaj v predhodnih izračunih ta računalniški program ni bil uporabljen, sprašujem gospoda Vučka, kajti, to, kar piše tukaj, v temu zapisniku, po moji oceni ni verodostojno in prav bi bilo, da predno dokončno sprejmemo ta zapisnik, dobimo uradno zabeležko te 21. seje Državne volilne komisije in da ugotovimo, kdo zdaj tukaj zavaja in laže. Torej, program je bil že davno verificiran, zakaj mandati niso bili tudi v predhodnih neuradnih izračunih uporabljeni oziroma izračunani po tem programu.

Glede same potrditve mandatov kljub tej omajani verodostojnosti mislim, da ti mandati niso sporni, nobeden od teh mandatov in strinjam se tudi s tem kar je predsednica komisije obrazložila glede treh pritožb, ki ne izpolnjujejo pogojev za nadaljnjo obravnavo.

Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo? Če ne želi…

Ja, izvolite kolega Vatovec.

Najlepša hvala predsednica.

Lep pozdrav vsem! Čestitke tudi v mojem imenu.

Zdaj pač, po tek kanonadi nad DVK mislim, da bi vseeno morali, če ne drugo, za javnost povedati. Jaz se sicer strinjam z vašo uvodno ugotovitvijo, da mi v bistvu pravno-formalno oziroma formalno vloženih pritožb na mandat, mislim pa da nas ta situacija s temi opozorili, ki so prišli s strani kandidata za poslanca madžarske narodne skupnosti, nekaj kar nas opozarja predvsem na dvoje, da imamo težavo seveda na zakonski ravni, se pravi, dva zakona, ki sta neusklajena in ne omogočata tega, da bi kakorkoli posegli v mandat. Druga stvar je pa ta, da se to vprašanje v bistvu vleče zdaj že kar nekaj časa, že praktično od začetka prejšnjega mandata in meče, veliko izjav sem danes poslušal kako moramo začeti z neko novo, z nekim novim vetrom v jadra in povrniti ugled Državnemu zboru, to je vzpostavil tudi predsednik Državnega zbora Zorčič in že na 1. točki, ko potrjujemo mandate, imamo to zagato s tem, da nekdo opravlja dve nezdružljivi funkciji oziroma ima namen opravljati dve nezdružljivi funkciji in nima niti najmanjše slabe vesti ob tem. Tako, da jaz mislim, seveda formalno danes ne moremo narediti ničesar in bo ta mandat potrjen, mislim pa, da bomo morali kot Državni zbor resni zagristi v določbe obeh zakonov, področnih zakonov o preprečevanju, o integriteti in preprečevanju korupcije in seveda tudi Zakona o poslancih in najti način kako preprečiti v bodoče take slabe prakse, če uporabim zelo milo besedo.

Hvala lepa.

Izvolite, kolega Tanko.

Hvala lepa za besedo.

V javnosti večkrat radi rečemo, poslanci in tudi drugi, da so volitve praznik demokracije. Vendar ta praznik demokracije se je pri nas zdajle že nekajkrat zapovrstjo ponečedil. Imamo primere, ko so bile v tem zadnjem, pri zadnjih volitvah, ko smo se soočili s temi napačnimi glasovnicami, imamo problem prepozno poslanih glasovnic v tujino, so zapleti pri izračunu, itn., in tukaj lahko samo ugotovimo, da je za marsikoga ta praznik demokracije pravzaprav nekaj drugega kot praznik demokracije. So pravila, ki so povezana z volitvami, opravlja Državna volilna komisija. Ona je tista, ki mora poskrbeti za to, da v teh postopkih ni popolnoma nobenih napak. Popolnoma nobenih napak. In zdaj, če dobijo napačne glasovnice, če na voliščih ni glasovnic, če se jih prepozno pošlje v tujino, itn., gre za ponavljajoče sistematične napake. Ni prvič, da so bile glasovnice v tujino poslane prepozno. In pomembnemu delu tistih, ki bi sicer želeli voliti ali pa tudi ne, pač to je njihova odločitev, je bilo glasovanje onemogočeno. In meni je žal, ampak tukaj govoriti o tem, da so slovenske volitve, državnozborske praznik demokracije, o tem zagotovo ne moremo, ker nimamo kaj praznovati. Praznujemo lahko samo sistematične napake, nepozornost, neodločnost, nepravočasnost, itn. In jaz mislim, da to, kar so kolegi opozorili, da tu nima smisla, da govorimo ali pa zahtevamo opravičilo. Tu je treba enostavno prevzeti odgovornost, ne se posipati s pepelom. In enostavno se Državna volilna komisija pač mora posloviti. To ponavljanje, serijsko ponavljanje, zdajle že, mislim, tretje volitve poslušamo skoraj podobne zgodbe razen te zadnje z izračuni, je to enostavno nedopustno. So pa tam, ne vem, več ali manj zelo isti ljudje, kar pomeni, da so lahko te napake tudi zavestne, načrtne. Ker se ne odpravijo, se ponavljajo. In mislim, da, bi rekel, se s temi stvarmi enostavno nebi smeli več ukvarjati. In kakorkoli komurkoli je kršena pravica do volitev, pomeni, da je v izražanju svoje volje prikrajšan. In ponekod, kjer so bolj zreli, tudi določene volitve ali pa volitve tudi ponovijo, kjer se pač take stvari zgodijo.

Zdaj, kar zadeva pa tele pritožbe ali pa povezane s kolegom Horváthom, poslancem madžarske narodnosti, so se pa zaključile z zaključkom prejšnjega mandata. Te stvari, ki se mu jih očita, pač za novi mandat še ne veljajo. Tu velja, mislim, da velja za vse trimesečni rok, da uredijo poslansko in ostale funkcije, ki jih imajo. In pač v tem delu je treba te stvari tudi upoštevati. Tako, da s tega vidika, kar zadeva potrditev mandata kolegu Horváthu, se v celoti strinjam tudi z ugotovitvami, ki so bile prebrane. In tu oporekati nekomu, ki ima tri mesece časa, da uredi svoj status tako kot kolega Sajovic ali kakšen drugi, ki je funkcionar, pač je treba pač spoštovati tudi to določbo zakona. Tisto, kar je bilo pa za nazaj, je bilo pač treba urediti takrat, ko je bil za to čas.

Hvala lepa.