… in vas vse prav lepo pozdravljam, tako kolegice poslanke in poslance kot ostale vabljene na to sejo in seveda gospo ministrico z ekipo.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil poslanec Jožef Horvat. Imamo pa tudi eno nadomeščanje, in sicer našega podpredsednika mag. Franca Propsa nadomešča Robert Janev… / oglašanje v ozadju/ Še enkrat, se pravi, gospoda Roberta Janeva ni in ga nadomešča Aleksander Prosen Kralj. Jaz se vsem opravičujem, ker je prišlo obvestilo zadnjo sekundo, ampak pomembno je, da smo vsi tukaj, in mislim, da smo sklepčni.

Zato bomo kar nadaljevali sejo, in sicer prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, to je bilo 1. 6. 2022, ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko 1, Zaključni račun in poročilo o delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za leto 2021; točka 2, pobude in vprašanja članov odbora. Ker včeraj do 12. ure nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Preden preidemo na obravnavo 1. točke, bi vas želela obvestiti, da nas bo ministrica, ki je med nami prisotna, po razpravi in zaključeni 1. točki pod 2. točko, pobude in vprašanja, obvestila oziroma nam bo dala kratko informacijo, in sicer o stanju in posledicah neurja, ki je bilo v preteklem tednu na večjem delu Slovenije, se pravi, kaj in kako je z neurjem, kakšna je škoda in kakšni bodo ukrepi na kmetijskih zemljiščih. In želeli bi tudi, da nam ministrica pove, kakšni so predvideni ukrepi Vlade za blažitev posledic draginje, predvsem na hrani, ker vemo, da je tudi članica vladne komisije. Zanimalo nas bo tudi, če ima kakšno informacijo, kakšni so rezultati pregleda v obratu za predelavo rib, o čemer smo poslušali prejšnji teden. Na koncu boste seveda lahko postavili ministrici vprašanja in ji dali še kakšno drugo pobudo, torej tisto, kar smo se dogovorili in želimo, da nas o tem obvesti.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAKLJUČNI RAČUN IN POROČILO O DELU SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV ZA LETO 2021.

Naš odbor je matično telo. Dne 25. 5. 2022 smo prejeli poročilo sklada in v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega zbora ga bomo tudi obravnavali. Danes ste prejeli na klop tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; tu je tudi predsednik komisije, ki se bo najbrž kasneje vključil v razpravo.

Obveščam vas, koga smo vabili k tej točki dnevnega reda: Vlado, gospo ministrico, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, poleg ministrice imamo tudi predstavnika oziroma direktorja Direktorata za kmetijstvo oziroma vodjo sektorja – je tako? -, gospoda Leona Ravnikarja, gospoda iz Državnega sveta sem že omenila in seveda krovno organizacijo v kmetijstvu Kmetijsko-gozdarsko zbornico, njenega predsednika, ki ga lepo pozdravljam.

Preden bom dala besedo v.d. direktorju, gospodu Alešu Tolarju, sprašujem gospo ministrico Ireno Šinko, ali želi ona pred tem besedo? (Želi.) Izvolite, gospa ministrica.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Kratko bi povedala nekaj besed o skladu, v nadaljevanju bo pa direktor sigurno podrobneje predstavil poročilo.

Sklad je bil ustanovljen leta 1993, z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije. To funkcijo je sklad opravljal vse do leta 2016, do 1. junija 2016, takrat ko so bili gozdovi z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti preneseni na družbo Slovenski državni gozdovi.

Pomemben cilj sklada je, da ureja lastninska razmerja za nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije, predvsem kmetijska zemljišča, potem da ekonomsko in pa utemeljeno gospodari s temi zemljišči in pa da potem ta zemljišča nekako ohranja v obstoječem obsegu. Ker je sklad torej zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije, mu dejansko zemljišča potem, jih mora vračati v teh postopkih, prav tako pa sklad prenaša zemljišča na neodplačano občine. In torej dolžnost sklada je tudi, da nekako v obstoječem obsegu ohranja kmetijska zemljišča, ki jih je danes nekje okrog 61 tisoč 288 hektarov oziroma 9 % vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji.

Poslovanje sklada je bilo v letu 2021 uspešno, saj je posloval s presežkom prihodkov nad odhodki nekje za 6,6 milijona po plačilu davka. Od tega je bilo prihodkov 21 milijonov, potem ti so bili višji za 28 % glede na plan, medtem ko so bili odhodki nižji in so znašali 12,8 milijonov, glede na realizacijo je bilo to 86 %. Največ prihodkov je sklad pridobil iz prodaje nepremičnin, in sicer okrog 9,2 milijona in pa iz zakupnin 6,3 milijona. Sklad je v letu 2021 tudi kupil okrog 441 hektarov zemljišč, to je nekje malo pod planom in ker planiranih je bilo okrog 500 hektarov nakupa kmetijskih zemljišč. Od tega je pretežni del kupil kmetijska zemljišča, nekje 55 hektarov pa je gozdov in v manjšem delu tudi stavbna zemljišča in pa ostala zemljišča. Na splošno lahko ocenimo poslovanje sklada v letu 2021 kot ugodno. Dejansko je pa izziv, ki sklad mogoče čaka oziroma ki je, so pa visoke finančne obveznosti, in sicer odškodnine, ki jih mora sklad plačevati iz naslova nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in pa gozdov v postopkih denacionalizacije. Tukaj nekako sklad pridobiva tudi sredstva iz gozdnega sklada, ko pokriva te odškodnine iz naslova nezmožnosti uporabe gozdov, medtem kar pa je v denacionalizaciji kmetijskih zemljišč pa sklad dejansko pokriva iz svojih sredstev. Mogoče je potrebno povedati, da postopki denacionalizacije še niso zaključeni in da bo, dejansko bodo še prišli ti zahtevki najprej vračila zemljišč in potem še odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe.

Toliko bi jaz za začetek. Hvala.

Hvala lepa, gospa ministrica.

Zdaj bom pa predala še besedo v. d. direktorja sklada gospodu Alešu Tolarju.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, predsednica, vsi ostali člani odbora, predsednik komisije Državnega sveta gospod Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice gospod Roman Žveglič, spoštovana gospa ministrica.

Ja, tako kot je že bilo povedano, sklad je bil ustanovljen leta 1993. V štartu je gospodaril s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, od leta 2016 naprej so ta prešla v upravljanje družbe Slovenski državni gozdovi in od takrat naprej sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči. Poleg tega je zavezanec, kot je bilo že povedano, v postopkih denacionalizacije, vračanjem zemljišč po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, vračanjem zemljišč, po zakonu, ki ureja agrarne skupnosti, in pa plačevanjem odškodnin za nezmožnost uporabe.

Na dan 31. 12. 2021 je bilo na skladu zaposlenih 77 javnih uslužbencev, ki štejejo v ZKN (Zbirni kadrovski načrt). Sklad je leto 2021 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 8 milijonov 182 tisoč 708 evrov. Z upoštevanjem davka je bil ta presežek 6 milijonov 632 882 evrov. Prihodki so bili realizirani v višini 21 milijonov 45 tisoč 92 evrov, odhodki pa v višini 12 milijonov 862 tisoč 384 evrov. Stroški služb Sklada so bili realizirani v višini 3 milijone 576 852 evrov, odhodki SDH v višini tisoč 456 tisoč 66 evrov, odhodki iz proračunskih sredstev pa v višini 4 milijone 102 tisoč 473 evrov. Tu je šlo za 200, v okviru tega zneska, za 221 tisoč 140 evrov v povezavi z izplačilom odškodnin za gozdove po postopkih oziroma, pardon, za HMS za hidro melioracijske sisteme je šlo 400, 221 tisoč 140 evrov, za odškodnine po ZDEN, se pravi, Zakonu o denacionalizaciji, pa z ZIKS, Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, pa 3 milijone 881 tisoč 333 evrov.

Vrednost sredstev oziroma virov na dan 31. 12. 2021 pa so znašala 517 milijonov 501 tisoč 400 evrov in so se v letu 2021 povečale za 12 milijonov 433 tisoč 11 evrov.

V letu 2021 je bilo zaključenih skupno 419 sodnih postopkov, od tega 79 pravdnih in pa 340 nepravdnih. V istem letu pa je bilo začetih 516 novih postopkov, od tega 59 novih pravdnih in 457 novih nepravdnih.

Po dejanski rabi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Skladu upravlja z 61 tisoč 288 hektarji kmetijskih zemljišč. To predstavlja 9 % kmetijskih zemljišč v RS. V letu 2021 smo imeli sklenjenih 17 tisoč 94 zakupnih pogodb za 55 tisoč 851 hektarjev kmetijskih zemljišč. Na področju investicij je Sklad v letu 2021 vložil 8 milijonov 326 tisoč 28 evrov, iz lastnih sredstev 6 milijonov 657 tisoč 35 evrov. Tu je šlo 6 milijonov 265 tisoč 697 za nakupe kmetijskih zemljišč, kmetij, trajnih nasadov. 391 tisoč 338 pa je bilo namenjeno v materialne stroške Sklada. Kupljeno je bilo 8 avtomobilov, nekaj računalniške opreme in programov.

Dodatno, iz proračunskih sredstev pa smo dobili milijon oziroma investirali milijon 868 tisoč 993 evrov, to je pa šlo, od tega milijon, ki jih dobimo iz nadomestil za stavbna, se pravi, milijon smo dobili za nakupe zemljišč na HMS, hidro melioracijskih sistemih, /nerazumljivo/, vodovarstvenih območjih in pa 10 kilometrskem obmejnem pasu. 668 tisoč 993 evrov pa za namakalne sisteme predvsem Vogršček.

Kar se tiče prenosov, leta 1993 je bilo za prenesti milijon parcel, ki so bila posledica družbene lastine, se pravi ali na Sklad, na državo, ali na občino, ali na druge upravičence. Od tega je ostalo še 115 tisoč 685 parcel.

Strateška usmeritev Sklada je seveda ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v državni lasti. Realizirali smo, kot je bilo povedano, 441,2 hektara nakupov kmetijskih zemljišč v vrednosti 6 milijonov 961 tisoč 770 evrov.

Sklad je v letu 2021 najvišji prihodek dosegel iz prodaje nepremičnin, in sicer 9 milijonov 241 tisoč 242 evrov. Od tega je bilo kmetijskih zemljišč za 2 milijona 70 tisoč 95 evrov, stavbna zemljišča 5 milijonov 559 tisoč 429 evrov in pa milijon 571 tisoč 718 iz naslova menjav, razdružitev in komasacij.

Sredstva zakupnin, se pravi zakupnih pogodb za teh 9 % kmetijskih zemljišč, je bilo v letu 2019 6 milijonov 295 tisoč 780 evrov. In je 4 % manjše, kot v letu 2019 oziroma 2020, pardon; to je pa predvsem posledica ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi covida-19 in pa odprava posledic pozebe, ki je bila med 5. in 9. aprilom 2021. Soočamo se s problematiko solastništva in soupravljanja zemljišč, zato smo že v letu 2020 pristopil h komasacijam in v letu 2021 smo vanje vložili 3 hektarje in pol kmetijskih zemljišč, pridobili pa 3,6 hektarov kmetijskih zemljišč. V letu 2021 je bilo denacionalizacijskim upravičencem vrnjenih 12 hektarov zemljišč, dodatno pa je bilo neodplačno odtujeno še dodatnih 387 hektarov zemljišč na podlagi predpisov, kot je prej ministrica omenila, tudi predvsem občinam.

Kupili smo 441, 2 hektara kmetijskih zemljišč, kot povedano, v vrednosti 6 milijonov 961 tisoč 777. Od tega smo kupili 381 hektarov kmetijskih zemljišč, 55 hektarov gozdov in pol hektara vodnih zemljišč in 3 hektara neplodnih zemljišč. Prodanih je bilo 33 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega 28 kmetijskih, 1,6 gozdov in pa 3,2 hektara stavbnih. V menjave je sklad v letu 2021 vložil 75 hektarov kmetijskih zemljišč, iz njih pa pridobil 68 hektarov. V razdružitve je sklad odtujil 24,7 hektara kmetijskih zemljišč in pridobil 25,7, v komasacije pa smo vložili 3,5 hektara in pridobili 3,6 hektara.

Pozornost je bilo leto 2021 namenjeno tudi gospodarjenju z zemljišči mešane rabe, te so posledica razdružitve / nerazumljivo/ od družbe Slovenski gozdovi. Z njimi imamo vso opravljeno 52 tisoč 303 parcele. Tu se soočamo z nekaj težavami, ki smo jih zelo željni rešiti. Srečujemo se tudi z različnimi agromelioracijami, sankcioniranimi in nedovoljenimi poseki, iz tega naslova je bilo posekanih 1859 kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov v višini 38 tisoč 745 457 evrov.

Za zaključek bi na tem mestu izpostavil predvsem zelo dobro sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvom, gozdarstvo in prehrano, predvsem za, tako kot je gospa ministrica povedala, zagotavljanje sredstev iz gozdnega sklada za obvezo plačil za nezmožnost uporabe, seveda dodatno tudi za ostalo financiranje, ki je bilo predstavljeno in nam ga zagotavljajo. Seveda na drugi strani pa sklad do neke mere bremenijo ti neodplačni prenosi, ki jih je po zakonu potrebno narediti in s tem sklad izgublja določen finančni vir. Poslovanje sklada v letu 2021 bi lahko ocenili kot uspešno, kljub vsem težavam, ki so se pojavljale ob covid-19 in ostalimi naravnimi nesrečami. Hvala lepa.

Hvala lepa gospodu Alešu Tolarju, v.d. direktorja, se zahvaljujem.

Zdaj pa sprašujem, če želi kdo od vabljenih besedo? Predstavnik sveta gospod Cvetko Zupančič, beseda je vaša. Predstavnik Državnega sveta oziroma tudi predsednik komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam poslanke in poslance Državnega zbora, ministrico, predsednika zbornice in vse ostale vabljene na današnjo sejo odbora.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 43. seji 10.6. obravnavala to predstavljeno poročilo o delu sklada za leto 2021. Nekako kot je bilo sedaj proti koncu že omenjeno je bilo leto 2021 leto covid, kar pa v tem delu tudi pomeni, ker so se tudi odpisovala določena najemnina, manj prihodkov tudi naravne nesreče so vedno vir tega, da se odpisuje najemnina za najemnike ali v delu ali v celoti kakor kakšno leto. Iz tega dela pomeni, da je bilo prihodkov nekaj manj, po drugi strani pa sami prihodki sklada kot smo videli so še vedno zadostni za normalno poslovanje tako da, ko bo tema, da se nekako dvigne najemnina kmetom ali pa najemnikom takrat imejmo tudi to na umi, da rezerva je še tukaj tudi za to obdobje. Po drugi strani pa tudi konec koncev ni najbrž cilj sklada vsaj mi tako ugotavljamo, da bomo ne vem koliko zaslužili, ampak da bomo od te zemlje pridelali največ in bili v največji meri oskrbni za kmetijskimi pridelki v Republiki Sloveniji tako kot tudi slovenski državni gozdovi naj bi bil njihov cilj ne tisti milijoni ali pa tudi, ampak predvsem v prvi vrsti čim večja oskrba z lesom naše lesne pridelovalne industrije.

Moramo tudi tukaj je bilo omenjenih več stvari na naši komisiji nekaj jih bom izpostavil ostalo je tudi zapisano tukaj v samem poročilu. Ko je sklad kupoval in prodajal zemljišča nenehno vsako leto ugotavljamo, da bistveno boljša prodaja kot pa dejansko kupuje. Nizke cene, ko nekdo prodaja in visoke, ko nekaj sedaj se bom postavil na stran kmeta, ki želita zemljo kupiti. Vemo obrazložitev, da je veliki vir teh prihodkov, če rečemo, da je bila nakupna cena ne vem evro in pol pa, da je potem prodajna 23 gre iz naslova stavbnega zemljišča, ko prodaja stavbno zemljišče, ampak še vseeno če vzamemo samo kmetijsko zemljišče je skoraj še enkrat večja prodajna cena kot nakupna, zato so tudi dostikrat kmetje težko odločajo za nakup, kajti zemlja skladova je draga.

Kar se tiče najema zemlje. Kar veliko zemljišč je še prostih se pravi, da ni interesa niti kmetu niti kmetijskemu podjetju po teh zemljiščih predvsem so bile omenjene Haloze in tako naprej smo dali eden predlog, da bi bilo zelo dobro, da bi sklad na tistem območju obveščal kmete katera zemljišča so prosta, kajti kmetje dostikrat ne vemo, da so sploh kakšna zemljišča prosta in potem, ko ne veš se tudi ne javiš niti ne zanimaš za to tako, da bi bilo zelo dobro, da bi sklad pač vsako leto obveščal kmete na tistem področju katere kmetijska zemljišča so tam še prosta.

Omenjeno je bilo tudi, da sklad ima še kar veliko zemljišč, ki so v skupni lasti z SIDG, kajti pri razdružitvi so šle narazen samo gozdna zemljišča na SIDG kmetijska tukaj skupna zemljišča, kjer je raba tako gozda kot pa kmetijska pa so še vedno v skupnem upravljanju. Tam pa je, kar veliko problemov in je bilo rečeno na skladu, da je sodelovanje s SIDG precej oteženo ali kako bi rekel, da se ne morejo dogovarjati, da so tukaj problemi tako, da tudi iz tega vidika pozivamo. Sedaj ta oblast na SIDG je odstopila sedaj bo novo. Jaz verjamem, da jih je treba v prvi vrsti pozvati k temu, da to dogovarjanje mora teči, kajti samo takrat, kjer dogovarjanje in razgovori tečejo se tudi kaj reši pa tudi gre za to, da se na teh parcelah čim več in pridela in izstraži od lesa.

Omenjen je bil tudi Gozdni sklad to pa, zaradi tega, kajti obveznosti iz preteklosti, ki jih sklad ima glede na nezmožnost uporabe zemljišč to je že iz Zakona o denacionalizaciji smo nekako zadovoljni, da to funkcionira. Zakaj? Mi smo se zelo bali, ko bodo šli gozdovi pod SIDG, da ne bo prihodkov na skladu in bodo potem, zaradi teh potreb financiranje povečevali najemnino in tukaj smo tudi dobili obrazložitev, da ta del teče se pravi, da Gozdni sklad pokriva tudi potreben del obveznosti sklada kmetijskih zemljišč v tem delu.

Potem omenili smo tudi na naši komisiji problem, ki je bil tudi razvpit v medijih se pravi Kmetijsko-živilski kombinat Kranj kako to rešuje. Tudi to je direktor nam obrazložil, da stvari še niso rešene, kajti tam je šlo za problem, ko je sklad oddal najemniku in je najemnik dal potem v podzakup. Se pravi, ta problematika je še v teku. Na komisiji smo predvsem tudi opozarjali v tem delu, da skladova kmetijska zemljišča so po večini zelo kvalitetna, ravninska, in da seveda, politika sklada mora iti v smeri, kot sem že uvodoma rekel, se pravi, da bo v največji meri skrbela tudi za prehrambno varnost te države. Toliko z moje strani.

Hvala lepa. ostalo je pa tudi v poročilu zapisano.

Najlepša hvala, gospod predsednik komisije Cvetko Zupančič.

Ja, besedo želi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenija, gospod Roman Žveglič. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani poslanci, poslanke, vsi ostali gostje, ministrica. Lep pozdrav tudi v mojem imenu, v imenu Kmetijsko-gozdarske zbornice1

Tisto kar je že bila razprava na Komisiji za kmetijstvo pri Državnem svetu, se pravi, ne bom ponavljal, izpostavljal, imate tudi v poročilu ker smo tudi mi kot zbornica sodelovali. Bi pa seveda še enih par stvari dodal. Mi sicer nimamo pripomb na same postopke in zakonitosti delovanja sklada. Mislim, da delajo po svojih pravilih, ki imajo osnovo zakon. Seveda se kmetje velikokrat bi želeli drugačno politiko sklada kmetijskih zemljišč, ampak za to je potrebno spremeniti pravne okvirje. Iz samega, že same razvidnosti, da ima kot fizična oseba največ v najemu, ena oseba 264 hektarjev na degradiranem kočevskem kjer je zakupnina 35 evrov po hektarju, po drugi strani pa seveda pravna oseba, imamo pa dve pravni osebi, ki ima vsaka več kot 3 tisoč, 1,3 tisoč 600 hektarjev in seveda tudi zakupnina 169, 158 evrov po hektarju, kar seveda pomeni, da so to prvovrstna zemljišča, kar nimamo sicer nič proti, vendar je tisto kar smo si kmetje ob ustanovitvi sklada želeli, dobro poleg tistega kar je zakon bil okoli denacionalizacije, itn., smo si seveda želeli povečanja konkurenčnosti slovenskih kmetij zaokrožanju njihovih posesti in seveda s tem tudi večje količine hektarjev, ki jih kmetije imajo. Zdaj tukaj v celi sami zgodovini, se pravi, zemljiško-kmetijska politika te države ni kaj veliko naredila, ni to krivda sklada, ampak sistema zemljiške-kmetijske politike, ki jo imamo, ki lahko pogledamo, da smo si, ne vem, v teh zadnjih 20. letih povečali za pol hektarja povprečno velikost slovenskega kmetijstva, kar pa seveda zelo vpliva na samo konkurenčnost, na stroške in seveda tudi na prehransko in ostalo varnost v Republiki Sloveniji. Želimo si, da pa mogoče v nadalje sklad prav zato, kar je povedal predsednik komisije gospod Cvetko Zupančič, pri teh nakupih in prodaji kmetijskih zemljišč, da je tam sklad pač upošteva tisti stometrski pas od zazidljive parcele in prodaja po gradnji, se pravi, kot po nekih gradnih cenah po nekih gradbenih parcelah na tistem območju, vendar sploh, če tukaj ni nek časovni pas omenjen, tudi če ni nobenega postopka ali pa tudi, če je to, ne vem, neko trajno varovano kmetijsko zemljišče, kar upam, da bomo v prihodnosti tudi pripravili, se seveda sklad, ki to prodaja, prodaja po tistih bistveno višjih cenah, vemo kakšne so. Če pa kupuje v območju teh stotih metrih, pa kupuje izključno kot kmetijsko zemljišče. Se pravi, tukaj pa nima sklad enakih vatlov pri tem, tako da se nam zdi to milo rečeno malo ne fer. To imamo recimo. Potem pa seveda tudi pripombe okoli upravljanja in vzdrževanja osuševalnih sistemov, kar je predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. In nas seveda strjeno opozarjajo, da to vzdrževanja sistemov se ne izvaja povsod enako zadovoljivo ali pa tudi neenako, nekje bolj, nekje manj. Največ teh pripomb imamo severovzhodne Slovenije. Malo manj od drugod. Nekaj pa tudi s Primorske. Zato je seveda potrebno tu Ministrstvu za kmetijstvo in sklad preveri to delovanje, naredi to analizo in tudi predlaga ustrezne rešitve. Seveda si pa kmetje želimo, da bo se v neki bodoči ureditvi Sklada kmetijskih zemljišč, da bi se našla tista rešitev, ki je bila tudi tam že od leta 2008, ko so bili lahko kmetje ali zakupniki člani in vključeni predstavniki uporabnikov v svet zavoda, kar pa, se pravi sedaj tega več ni. So sicer neki zunanji člani, ki pa, mislimo kmetje, da pa to tudi ni v redu. Toliko zaenkrat. Hvala lepa. Ne bi vam kratil vašega časa.

Hvala lepa, gospod predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Sedaj pa prehajam na razpravo članic in članov odbora. Kdo želi prvi besedo? Izvolite, poslanka Nataša Sukič.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj! Saj se bom dotaknila samo enega dela, delno pač kar je v poročilu, pa potem mogoče malo širše še nekaj, in sicer o zemljišču zaraščanju. Vemo, da je država v času epidemije z zakonskimi interventnimi ukrepi pomagala zakupnikom zemljišč sklada z 20 % znižanjem zakupnin in možnostjo brezplačnega zakupa zaraščajočih zemljišč. Ti ukrepi pa potem niso bili več podaljšani po 31. decembru 2021. Vemo, da je odprava zaraščanja pač ostaja ena od prioritetnih nalog sklada. Vemo tudi, da je teh zemljišč leta 2021 naj bi sklad razpolagal z 8 tisoč 642 hektarji takšnih zemljišč, od tega z 2 tisoč 548 hektarji zaraščanja in 6 tisoč 94 poraslih z drevjem, grmovjem in tako naprej. Torej, nekako 10 % naj bi vseh teh kmetijskih zemljišč v lasti sklada obsegala ta zemljišča. To, da je na tisoče hektarjev kmetijskih zemljišč zaraščeno seveda ni nekaj novega. To je vedno bilo, to smo brali v vseh poročilih tudi v preteklosti. Je pa treba izpostaviti eno stvar, in sicer da je prejšnja vlada 24. marca pooblastila ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška, da z državno družbo SIDG, ki upravlja za državnimi gozdovi sklane dodatek k pogodbi o upravljanju gozdov s katerim se družba zavezuje, sedaj citiram, »da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti Republike Slovenije s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.« Tako pač piše v vladnem piar sporočilu tega dne. Pa se opravičujem, da grem malo širše, malo onkraj tega poročila, so par stvari konec koncev vendarle dotikajo tudi tega poročila.

Državnih zemljišč, ki so po dejanski rabi gozd, v OPN so pa po namenski rabi na kmetijskih zemljiščih, je okoli 60 tisoč hektarjev, kar je približno četrtina vseh naših državnih gozdov. Vlada je torej s tem dodatkom k pogodbi dejansko naložila SIDG, da od Zavoda za gozdove pridobi odločbe o poseku četrtine državnih gozdov, če to natančno beremo. Res je, da na koncu verjetno ne bo posekana četrtina, ker verjetno ZGS ne bo dal soglasja za poseg vseh teh gozdov, ne glede na to pa je bil vladni namen, torej prejšnje Vlade, pač zelo jasen. Torej, lahko se poseka tudi do četrtina gozdov in seveda je logično, da so se na to novico takoj nemudoma odzvale okoljevarstvene organizacije, nevladne, ki so seveda pravilno opozorile na izjemno pomembno vlogo gozdov, sploh zdaj v času podnebne biotske krize, konec koncev, podnebna kriza povzroča že zdaj nemalo škodo ravno v kmetijstvu, če smo že pri tem. In, gozdovi konec koncev proizvajajo zrak, ki ga dihamo, ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije in jo ščitijo pred pregrevanjem in to je izjemno pomembna funkcija gozda, ki se je treba zavedat, zato je seveda zaskrbljujoče, da bi se kar četrtina gozdov, recimo, lahko posekala, po tej logiki prejšnje Vlade.

No, kar je pa še bolj zanimivo, iz medijev smo potem izvedeli, da niti Sklad kmetijskih zemljišč, niti SiDG, o nameri Vlade sploh nista bila predhodno obveščena in sta o njej torej izvedela iz medijev. Potem se je pa ministrstvo odzvalo in tukaj citiram in to je tisto, kar me skrbi in na kar bom vezala svoja vprašanja, minister, nekdanji, je izjavil, citiram: »Vse, kar počnemo je, da v luči vedno večjega zaraščanja kmetijskih površin, do katerih prihaja zaradi opustitve kmetovanja ali opuščanja košnje, dajemo možnost lastnikom, da zemljišča, ki so se skozi leta zarastla, povrnejo v kmetijska, jim torej vrnejo osnovno namembnost. Ničesar ne zapovedujemo, dajmo pa možnost in priložnost ob izraženim interesu kmetov ali lokalne skupnosti…«, - do tukaj še vse lepo in prav, kajne, med drugim je pa tudi rekel – »…Gre za odločitev, ki je bila sprejeta tudi v luči spodbujanja kmetovanja in višanja samooskrbe Slovenije. S tem lahko pridobimo dodatna kmetijska zemljišča, kar je izredno pomembno. Kot minister poudarjam, da je nacionalna prehranska varnost moja prva skrb.«

Zdaj, seveda, naj povem, naj poudarim, da v Levici seveda nismo mi kar a priori proti kakršni koli krčitvi gozda, kajne, z namenom pridobitve kvalitetnih kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi se kmetovalo, smo pa proti temu, da se kar vsepovprek seka, na podlagi domnev, nekih interesov, ki bodo izraženi, morda izraženi, ali pa ne, nekje v prihodnosti. In, naj pač poudarim, da Slovenija seveda nima nizke prehranske varnosti zaradi tega, ker bi se zarastla kmetijska zemljišča, ampak predvsem zaradi desetletij zgrešenih kmetijskih politik, ki so recimo slovenskega kmeta ali pa slovensko kmetijstvo popolnoma podredile evropskemu prostemu trgu, kjer mali kmetje seveda ne morejo konkurirati evropskim vele kmetom ali agro korporacijam, ki so dodobra zalite z evropskim denarjem oziroma subvencijami, da seveda ne omenim tega, kaj vse se počne z kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči, kjer se gradijo veletrgovski centri, spalna naselja, celo lakirnica na Dravskem polju, kot vemo. To so te škandalozne stvari, zaradi katerih izgubljamo kvalitetno prvovrstno kmetijsko zemljo in s tem izgubljamo seveda svojo samooskrbno moč, ne toliko, gozdovi, kajne, ki zaraščajo, delno že mogoče, ampak to ni osnovni problem.

In zdaj imam tu jaz nekaj vprašanj za sam sklad, pa mogoče za ministrico, in sicer, najprej za sklad, ali ste seznanjeni z namero, torej prejšnje Vlade, o krčitvah državnih gozdov in prenosom zemljišč na sklad in ali veste, za katera zemljišča gre, konkretno in če veste, kakšna je kvaliteta teh zemljišč, koliko časa bi recimo potrebovali, da se jih usposobi ali pa naredi primerne za kmetovanje, potem, ko bi bil gozd posekan? Potem pa me zanima, ali bi bilo, ali menite, da ne bi bilo bolj smotrno, da SiDG gozd raje pokrči na zemljiščih sklada, ki so že zaraščena ali v zaraščanju? To za vas. Zdaj pa še za ministrstvo oziroma ministrico; ali podpirate namero poseka kar četrtine državnih gozdov, glede na to, da so od sprejetja te namere na vladi do danes nekako minili trije meseci, ali je morda že znan podatek, za koliko teh zemljišč ZVS lahko prižge zeleno luč za krčitev? Saj tudi če ne poznate, nič hudega, lahko pozneje tudi pisno mogoče odgovorite. Ali razpolagate s podatki, da naj bi za kmetovanje na katerem od teh zemljišč izrazili interes kmetje ali lokalne skupnosti? In če so te namere bile izražene, koliko je teh namer in za kolikšen obseg zemljišč gre? Sprašujem tudi ali se vam ne zdi bolj smotrno, da bi se gozd krčilo od primera do primera tam, kjer dejansko obstaja interes kmetov in interes sklada za prevzem teh zemljišč, ne pa da se brije gozd kar vsepovprek, če bo recimo slučajno kdaj v prihodnosti izražen kak interes. In ali boste ta nekontrolirani posek državnih gozdov zaustavili?

Hvala lepa. Toliko zaenkrat.