Lepo pozdravljeni. Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za pravosodje. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani oziroma članice. Se pravi, prisotna ne bo gospa Meira Hot, nadomeščal jo bo poslanec Damijan Zrim. Prav tako je opravičeno odsotna mag. Avšič Bogovič, nadomešča jo poslanec Lenart Žavbi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Prejeli ste dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA DEKLARACIJE O PODPORI RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA Z DNE 2. APRILA 2009 O EVROPSKI ZAVESTI IN TOTALITARIZMU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Ta točka dnevnega reda je bila uvrščena na današnjo sejo odbora na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Borutom Sajovicem za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 20. 6. 2022.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog deklaracije z dne 13. 5. 2022 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 6. 2022. Prejeli smo še mnenje vlade z dne, moram reči, 23. 6., ne, 22. 6. 2022. Dobro. Rok za vlaganje amandmajev je do začetka obravnave predloga deklaracije na seji odbora. Do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj skupina poslank in poslancev - v imenu predlagatelja mag. Branko Grims, Ministrstvo za pravosodje, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga deklaracije, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma o poglavjih predloga deklaracije.

Želi besedo predstavnik predlagatelja v imenu skupine poslank in poslancev mag. Branko Grims, da nam poda dopolnilno obrazložitev predlogov? (Da.)

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav.

Evropski parlament je dne 2. aprila 2009 ob upoštevanju splošne deklaracije človekovih pravic pač Organizacije združenih narodov in pa že sprejetih aktov sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih. Ta resolucija je dejansko zgodovinsko dejanje, saj v njem kot evropsko normo obsodi totalitarizem v celoti, obsodi vse oblike totalitarizma ne glede na ideologijo, iz katere se vsaka oblika napaja. Vsak od teh sistemov sodi, ker je zločinski, ker je pomenil sistematično, načrtno pač izničenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ker je povzročil v Evropi v minulem stoletju, ponekod pa se pač posledice tega vidijo še danes, neizmerno trpljenje tudi med ljudmi.

Zdaj Evropski parlament je s tem predvsem pokazal spoštovanje. Spoštovanje do vseh žrtev totalitarizma, spoštovanje do vseh tistih, ki so se borili proti totalitarizmu v katerikoli njegovi pojavni obliki proti katerikoli ideologiji, ki jo je napajal, in s tem poudaril evropske vrednote kot so svoboda, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, demokracija, enakopravnost, dosledno spoštovanje človekovih pravic in seveda načel pravne države. Poudaril pa je tudi pomen ohranjanja spomina na preteklost zaradi tega, kajti če resnice ni, če je ne izrečemo v celoti, potem ne more biti sprave, ne more biti skupnega izhodišča za naprej. In zato je prav ta poudarek, da se obsodi vse totalitarizme brez kakršnihkoli pridržkov in brez kakršnihkoli razlik ne glede na ideološko ozadje, toliko bolj pomemben in zato sem dejal, da je ta resolucija zgodovinska.

V Sloveniji žal še do današnjega dne nismo uspeli narediti tisto, kar izhaja iz same resolucije, kjer pravi, da se pač pričakuje, da jo bodo potrdili, pristopili k njej, pač izrekli podporo tudi v državah članicah. Ravno nasprotno, čeprav se je poskušalo že kar nekajkrat, se je prišlo samo do neke zelo klavrne deklaracije, ki jo je sprejel parlament že pred kar nekaj leti, ki pa je v bistvu zanikanje, negacija prav tistega bistva, ki izhaja iz same pač Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Namreč, če je njeno izhodišče v originalu v pomenu evropskih vrednot, da obsodi vse oblike totalitarizma, totalitarizem kot tak in to brez kakršnekoli razlike glede na to, iz česa se nahaja in vseh ostalih okoliščin, je bila tista deklaracija, ki jo je sprejel takrat večina v Državnem zboru, mi je pač zagotovo ne, je v bistvu pomenila, da se dela razlike, da nek totalitarizem je pa vendarle malo sprejemljiv, ostali pa niso. To pač ne gre. Ne moreš zavračati eno obliko ali pa dve obliki totalitarizma, eno pa podpirati. Potem si totalitarec, toliko preprosto je to, tisti hip, ko začneš govoriti, da je ena stvar pa malo bolj sprejemljiva in delati razlike. Totalitarizem je totalitarizem. Je kršitev človekovih pravic, je trpljenje, je sistematično nasilje. In kakršnokoli razlikovanje med njimi je pač neprimerno. Neprimerno je tudi zaradi žrtev in koliko jih je posamezna oblika totalitarizmov 20. stoletja povzročila. Zelo različne, ampak lestvica gre približno takole, da je fašizem nekje pol milijona, nacizem 20 milijonov in komunizem 100 do 200 milijonov. Tako, da glede števila žrtev se ve, kateri je najhujši, ampak zato še vedno ni dopustna kakršnakoli razlika med njimi.

Iz tega razloga pač smo predlagatelji predlagali Državnemu zboru, da sprejme deklaracijo o podpori Resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, in sicer v naslednjem besedilu, ki ga bom prebral, ker je dovolj jasno in tudi popolnoma skladno z načeli, ki izhajajo iz same Resolucije, ki je bila v Evropskem parlamentu takrat potrjena tudi z glasovi vseh poslank in poslancev iz Slovenije.

Na podlagi poziva o Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je 2. aprila 2009 sprejel Evropski parlament, Državni zbor Republike Slovenije izraža podporo Resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. S podporo Resoluciji Državni zbor Republike Slovenije izrecno in trajno zavrača vse totalitarne režime, ne glede na njihovo ideologijo, saj so vsi utemeljeni na nasilju ter sistematičnem kršenju človekovih pravic in so zato zločinski ter zavrženi. S podporo Resoluciji Državni zbor Republike Slovenije izraža najglobje spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov. Tako se pridružuje skupnim prizadevanjem in pozivom, izraženim v Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ter izraža pričakovanje, da bodo priporočila Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu pri svojem delu upoštevale vse veje oblasti v Republiki Sloveniji. Državni zbor Republike Slovenije pa se k doslednemu spoštovanju njenih priporočil s sprejemom te Deklaracije zavezuje. Državni zbor Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu podpira v celotnem besedilu ter sprejema brez kakršnihkoli pridržkov. Toliko v uvodu.

Jaz upam, da je ta evropska norma, ki je danes pred nami, ta seštevek evropskih vrednot v najboljše pomenu besede, ki ga je sprejel pred dobrim desetletjem Evropski parlament, točka, kjer bi lahko dosegli soglasje vseh, vsaj v normalni demokratični državi bi to bilo tako, in da bi to Deklaracijo, ki je popolnoma skladna z izhodišči, z namenom, z vrednotami, ki izhajajo iz same Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, vsi skupaj tudi enotno podprli.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Palhartinger?

Izvolite prosim!

Dober dan! Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je k Predlogu deklaracije pripravila svoje pisno mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog in skladno z določbo 13. člena Zakona o Državnem zboru.

V tem mnenju je ZPS ugotovila, da se je o vsebini, na katero se nanaša Predlog akta, Državni zbor odločal že večkrat, in to nazadnje na 27. redni seji, novembra lani. Ker je obravnavani Predlog akta vložen v popolnoma enakem besedilu, smo v nadaljevanju mnenja povzeli pripombe iz takratnega mnenja, in te bi na kratko strnila.

K 1. točki, najprej seveda smo ugotovili, da je Državni zbor leta 2009 že sprejel posebno deklaracijo, s katero se je seznanil z Resolucijo Evropskega parlamenta. Potem smo v zvez s 1. točko predlagali, da se ponovno preveri, ali se je ustrezno sklicevati na poziv državam članicam, naj to Resolucijo še dodatno podprejo s sprejemom posebnega akta. Glede 1. točke smo ugotovili tudi, da ostaja nepopolno navajanje podatkov o objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Kar se tiče 2. točke smo opozorili na vključitev celotnega besedila Resolucije Evropskega parlamenta v predlog obravnavanega akta. Pojasnili smo, da vključevanje besedila že sprejetih aktov, ki, sploh, če jih sprejemajo drugi organi, ni neustrezno, saj v bistvu vsako povzemanje v predlog, ki se obravnava in sprejema načeloma ne izključuje možnosti poseganja vanje z amandmaji, kar pa bi bilo seveda popolnoma neustrezno in nedopustno.

Kar se tiče 3. točke smo opozorili tudi na neobičajnost rešitve, ki določa rok za objavo. Gre za zapis, ki sicer spominja na uveljavitvene določbe, teh pa akt kakršen kot deklaracija, ki je političen akt ne pa predpis načeloma niti ne potrebuje. Sklenemo pa še z ugotovitvijo, da je odveč poudarek kaj naj bi bilo predmet objave v Uradnem listu saj je to lahko le celotno besedilo akta, ki ga s sprejetem določi Državni zbor.

Hvala.

Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki Ministrstva za pravosodje? Gospa ministrica, izvolite.

Spoštovana predsednica odbora, poslanke in poslanci, ostali udeleženi! Hvala za besedo in dobro jutro vsem.

Uvodoma poudarjam, da se Vlada v svojem mnenju, ki vam ga danes tukaj predstavljam ne opredeljuje do vsebine resolucije Evropskega parlamenta ali do njenih posameznih določb, vrednot ali točk, ki so bile izpostavljene kot bom zaključno tudi poudarila povem še sedaj, da Vlada se sicer zaveda pomena in teže ter resolucije in vrednot, ki so v njej izražene, ampak gre seveda kot je izpostavila že Zakonodajno-pravna služba vašega Državnega zbora za politični akt avtonomne institucije Evropske unije, pri katerem sprejemu so sodelovale vse države članice Evropske unije oziroma njeni predstavniki v Evropskem parlamentu in ki je za države članice glede na razmerja pristojnosti med institucijami Evropske unije in nacionalnimi institucijami seveda dano dejstvo kot akt politične narave in to dano dejstvo je Državni zbor tudi prepoznal, ko je 22. oktobra leta 2009 ob upoštevanju posebnosti slovenske zgodovine tudi sprejel deklaracijo o seznanitvi s to resolucijo Evropskega parlamenta. Vlada Republike Slovenije že iz tega formalno pravnega razloga ne podpira sprejetja predlagane deklaracije, saj ponovno kot že večkrat po prej ni videti razlogov za spremembo po našem mnenju premišljene in dolgoročne odločitve Državnega zbora Republike Slovenije z leta 2009. Prav tako kot je znano te deklaracije niso podprle prejšnje Vlade deloma le zadnja Vlada leta 2021, ki pa je sicer tudi zaključno menila, da gre za tematiko, s katero naj se ukvarja zgodovinska stroka pa tudi takrat novembra 2021 kot je bilo povedano je Državni zbor prejšnjega sklica na svoji 27. seji predlagane deklaracije ni podprl.

V svojem mnenju z dne 23. junija, v katerem se Vlada torej negativno opredelila do predlaganega deklaracije pa vendarle Vlada posebej poudarja tudi nasprotovanje poskusom zgodovinskega revizionizma in dodatno opozarjamo, da v predlogu deklaracije ni razjasnjeno niti razmerje do že sprejete deklaracije o seznanitvi Državnega zbora iz leta 2009, kar bi pa lahko tudi z vidika pravne jasnosti in varnosti pomenilo tveganje, da bi v Republiki Sloveniji v primeru sprejetja danes predlaganega deklaracije obstajala dva pomembna politična akta glede iste vsebine pa z različno opredelitvijo in bi se lahko tudi postavilo vprašanje neprimernosti hierarhije med obema aktoma, ki sta sicer kot rečeno politične narave tudi glede na določbe Poslovnika Državnega zbora. Ob tem pa kot sem uvodoma že nakazala poudarjamo, da se Vlada RS zaveda pomena in teže vsebine resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 in pojasnjujemo, da bo Vlada še nadalje vztrajala zlasti pri krepitvi piatete do vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja kot nenazadnje izhaja tudi iz široko podprtega Zakona o prekritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015. Glede na navedeno torej Vlada predlagane deklaracije ne podpira temveč ocenjuje, da je primernejši odziv na omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2009 prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, načel pravne države ter spoštovanj človekovih pravic in temeljenjih svoboščin vključno s pravicami in spoštovanjem žrtev vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov pri pripravi in sprejemamo vsakega posameznega predpisa, vsakega posameznega pravnega akta ali drugega uradnega poslovanja v naši demokratični in ustavni državi.

Hvala.

Hvala lepa, gospa ministrica.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga deklaracije. Deklaracija ima tri poglavja, zato odboru predlagam, da se razprava o vseh treh poglavjih predloga združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje o amandmajih, če bodo vloženi nato pa glasovali še o vseh treh poglavjih oziroma delih predloga deklaracije skupaj. Nasprotujete? Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Prehajamo na razpravo. Besedo ima gospod Hoivik.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade, gospe ministrici, gospodu državnemu sekretarju tudi iz Ministrstva za zunanje zadeve.

Čez 2 dni praznujem najpomembnejši slovenski državni praznik, rojstni dan naše države, dan državnosti. Letos praznujemo že 31 rojstni dan torej naša Slovenija naj bi bila v četrtem desetletju demokratična, napredna, civilizacijsko in tudi ideološko pomirjena sama s seboj. Res je kot ste omenili gospa ministrica novembra 2021 deklaracije Državni zbor ni podprt. To je bil, če se ne motim peti poizkus naše stranke, da bi končno po treh desetletjih tudi v smislu praznovanja 30. obletnice naše države to deklaracijo končno podprli enotno v Državnem zboru, vendar je bila takrat vladna koalicija sestavljena tudi iz leve opcije oziroma sredinske. To še enkrat ponovno dokazuje, da je prejšnja Vlada, vlada Janeza Janše delovala povsem neideološko. Sestavila se je v kriznih razmerah, ko je pretil prvi val epidemije, ko ste vi, ki ste imeli oblast prej vrgli puško v koruzo kot je že znan rek in tako omogočili tretjo Janševo vlado. To še enkrat kot sem omenil dokazuje, da je ta Vlada delala skupaj s politiki tako z desnega pola kot tudi z levega in ta dokaz, da takrat deklaracija ni bila sprejeta, čeprav smo vsaj uradno imeli večino v parlamentu je bil dokaz, da je res tako bilo. Pred kratkim pred dobrimi štirimi tedni 30. maja nas je zapustil naš esejist, pisatelj in ena največjih osebnosti tukajšnjega prostora gospod Boris Pahor v častitljivi starosti. Imam s seboj eno njegovo zadnjih del »Tako mislim« izdana leta 2020 s parimi njegovimi mislimi - Bom, če smem kar prebral? - »Vsi bodo rekli pa kako, da sedaj Pahor hvali Tita. Ne, ne hvalim ga saj sem mu v zalivu pisal proti komunističnemu režimu. Motilo me je to, da je vladala ena sama partija, ki drugim ni dopuščala, da se merijo na volitvah. Ljudje me ustavljajo, se rokujejo z menoj in ponosno povedo, da so me videli na televiziji. Rečem jim hvala, ma oprostite sem pisatelj. Veliko raje slišim, da so ljudje prebrali kakšno mojo knjigo kot, da so me videli na televiziji. Zavest razosebljenja je hujša kot lakota in tudi ta je najhujša takrat, ko se koreniti loti…

Jaz bi vas opomnila dajmo se držati prosim sedaj smo tukaj… Ne bi sedaj navajali, tukaj brali misli gospoda Pahorja.

Spoštovana gospa predsedujoča to je…