Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, vabljeni, ostali prisotni na današnji seji odbora, pričenjamo z 2. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Jelka Godec, ki je za to dala opravičilo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 22. junija 2022 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Seja je sklicana na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 20. 6. 2022 z dnevnim redom, na katerem je uvrščen tudi predlagani predlog zakona. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Dnevni red seje odbora:

1. Predlog zakona o spremembam in dopolnitvah Zakon o

nalezljivih bolezni – skrajšani postopek.

Amandmaji predloga zakona so se vlagali do začetka obravnave predlaganega zakona na seji odbora in jih bomo obravnavali v nadaljevanju.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNI – NUJNI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli še predlog zakona z dne 17. junij 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. junij 2022, mnenje Vlade z dne 23. 6. 2022 in amandmaje z dne 23. 6. 2022. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji 5. seji dne 22. junija odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Vabljeni k 1. točki dnevnega reda so bili: predlagatelji zakona, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga, Vlada, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravne služba, Državni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni institut za javno zdravje, Pravna mreža za varstvo demokracije.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih jih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razpravo o vseh členih, amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Besedo torej dajem najprej vabljenim na sejo. K besedi torej najprej predlagatelj zakona, gospa Janja Sluga.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Vsi vemo kaj je v lanskem letu ugotovilo Ustavno sodišče, ki je seveda presojalo mnoge pobude za oceno ustavnosti odlokov, ki jih je kot je bilo, potem seveda ugotovljeno protiustavno in protizakonito sprejemala prejšnja Vlada. Ustavno sodišče je dalo zakonodajalcu torej Državnemu zboru dva meseca časa, da ugotovljene protiustavnosti odpravi pa vendarle je še danes stanje popolnoma enako kot je bilo. Namen tega, kar imamo danes na mizi je točno odprava protiustavnosti. In sicer je zakon v resnici spisala civilna družba, ki je namesto zakonodajalca pa tudi namesto izvršilne veje oblasti opravila njihovo delo. Namen tega je tudi jasno sporočilo nikoli več, nikoli več nobena vlada ne more početi tega, kar je počela prejšnja. Ne na tak način, ne tako neargumentirano, ne v takem kaosu, ne s takim poseganjem na vsa polja družbenega življenja brez obrazložitve brez stroke brez časovnice, kar malo na počez in to je tisto, kar je seveda potrebno nujno urediti, da se nam takšna situacija nikoli več ne ponovi. Predlog, ki ga imamo na mizah, posega samo v te člene, nikakor in na nobenem mestu se ne ukvarja s cepljenjem. Posebej poudarjam, nikjer, na nobenem mestu se ne dotika v nobenem pogledu cepljenja, ne njegovega izvajanja, ne njegove obveznosti, ne ničesar.

Druga stvar. Zelo jasno in zelo natančno določa, kaj vlada lahko počne in česa ne sme. Določa tudi, na kak način lahko to počne, in predvsem določa, da ji vse, kar počne, predlaga stroka. Stroka je tista, ki je bila v letih epidemije popolnoma zanemarjena, ki se jo je ignoriralo, ne upoštevalo. Ta predlog pa pravi ravno obratno – vse, kar vlada sprejme, mora predlagati, oceniti, utemeljiti stroka. In če vlada v enem delu, ko ima politično diskrecijo, morebiti ne sledi temu, kar pravi stroka, potem mora jasno in glasno povedati, zakaj tega ne bo upoštevala, kakšni so argumenti, da bo določeno stvar naredila drugače, in vse skupaj javno objaviti.

Tretji element, ki je v tem predlogu zelo pomemben, pa je uvedba strogega parlamentarnega nadzora. Parlament je tisti, ki bo na koncu najprej se seznanjal, potem pa tudi potrjeval vse ukrepe, ki bi jih želela sprejeti vlada. To se mi zdi še posebej pomembno v luči tega, da vendar gre za neke posege, da pri podaljševanju ukrepov nad 30, nad 60 ali nad 90 dni gre za zelo strogo ukrepanje, gre za posege v družbeno in socialno življenje, v zadnjih fazah tudi za posege v neke človekove pravice in zato je prav, zato je zelo pomembno, da tudi Državni zbor opravi svojo nalogo in prevzame tudi svoj del odgovornosti za takšno ukrepanje. Samo na ta način lahko zagotovimo, da bodo ljudje vedeli, da smo odgovorni, da mislimo resno in da s polno odgovornostjo sprejemamo tudi posledice za tisto, kar bo sprejeto.

Na tej točki bi za uvod končala, pa se bom potem odzivala pri posameznih členih in podrobneje obrazložila samo vsebino, pa tudi amandmaje, ki ste jih prejeli na mizo. Hvala.

Hvala za predstavitev.

Besedo dajem predstavnikom Ministrstva za zdravje.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane članice, člani Odbora za zdravstvo!

Dovolite mi, da najprej vsem članom odbora zaželim uspešno delo.

Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije je 7. 6. 2022 v mnenje Vladi posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, po skrajšanem postopku, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga. Predlog, kot je že bilo navedeno, predlog zakona opredeljuje situacije, v katerih je dopustno, da vlada na predlog ministra, pristojnega za zdravje, z uredbo odredi naslednje ukrepe: pogojevanja gibanja in zbiranja oseb ter prometa blaga ali izvajanja storitev, omejitev in prepoved prihoda iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nalezljivo boleznijo, omejitev gibanja na določeno območje ali prepoved dostopa na določeno mesto, nadalje omejitev ali prepoved zbiranja oseb na določenih javnih krajih ter omejitev ali prepoved prometa z blagom, izvajanja storitev ali izvajanja delovnih procesov. Prav tako je možna omejitev ali prepoved pouka oziroma izvajanje vzgojno-izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa v prostorih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih; omejitev javnih shodov zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena ter zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode, pri čemer pa seveda določa njihovo postopno odrejanje glede na težo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlog zakona opredeljuje pogoje in postopek za uvedbo ter podaljšanje ukrepov in maksimalno trajanje navedenih ukrepov. Predvideva tudi intenzivnejši in strožji parlamentarni nadzor nad podaljševanjem po vsebini istega ukrepa. Predlog zakona je usmerjen v odpravo neskladja 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih z Ustavo Republike Slovenije, ki je bilo ugotovljeno z dvema odločbama Ustavnega sodišča. Vlada podpira cilj predloga zakona, to je čim prej odpraviti neskladje 39. člena ZNB z Ustavo, vendar pa hkrati ocenjuje, da je treba predlog Zakona v zakonodajnem postopku izboljšati, da bodo ustrezno naslovljena vprašanja skladnosti predloga zakona z upoštevanimi odločbami Ustavnega sodišča, pravno-sistemska vprašanja in zakonodajno-tehnična vprašanja na katera je v svojem mnenju k predlogu zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Hvala.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju mag. Tadeju Ostrcu z Ministrstva za zdravje. Predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Špeli Maček Guštin.

Dober dan. Bom jaz govoril v imenu ZPS.

Torej Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških pristojnosti preučila predlog zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter iz zakonodajno-tehničnega vidika.

Predlog zakona posega v določbo 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih o odreditvi omejevalnih ukrepov in dodaja nova 39.a in 39.b člen ZNB, ki podrobneje urejata oziroma razčlenjujeta postopek odreditve teh ukrepov in njihovega podaljšanja. Zaradi uskladitve s spremenjenimi določbami o odreditvi omejevalnih ukrepov pa predlog zakona spreminja tudi prekrškovno določbo iz 57. člena ZNB. Po mnenju ZPS predlog zakona ne uresničuje v celoti odločb Ustavnega sodišča številka UI79/20 z dne 13. 5. 2021, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost obstoječih določb 39. člena ZNB, odločba številka UI8/21 z dne 16. 9. 2021, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo tudi neustavnost določbe 104. člena Zakona o začasnih ukrepov za omejitev in odpravo posledic covid o izobraževanju na daljavo in odločba številka UI180/21 z dne 14. 4. 2022, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo še neustavnost dela odlokov, ki sta urejala preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT.

Predlog zakona je po mnenju ZPS v delu, kjer nekako nadgrajuje odločbe Ustavnega sodišča sporen tudi z vidika skladnosti z načelom pravne države iz 2. člena in delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave ter pozitivnih obveznosti države iz 17., 35. in 1. odstavka 51. člena Ustave. Poleg tega pa je predlog zakona, kot izhaja tudi iz mnenja na določenih mestih nekako neusklajen z veljavno pravno ureditvijo, to je ta pravno-sistemski vidik in pa nekaterimi temeljnimi nomotehničnimi pravili oziroma zakonodajno-tehnični vidik.

V nadaljevanju mnenja se bom pa v bistvu osredotočil oziroma izpostavil predvsem razloge za neskladnost predloga zakona z navedenimi odločbami Ustavnega sodišča in pa predstavil nekatere nosilne ustavno-pravne argumente iz mnenja.

Ustavno sodišče je v odločbah številka UI79/20 in UI8/21 zavzelo stališče, da lahko Državni zbor v primeru epidemije nalezljive bolezni sprejetje omejevalnih ukrepov s katerimi se izvirno ureja človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma posega vanje, izjemoma prepusti Vladi, vendar pa mora Državni zbor v tem primeru že v zakonu določiti dovolj jasna in natančna vsebinska merila iz katerih izhajajo namen omejevalnih ukrepov, dopustni načini oziroma vrsta omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pogoji za določitev njihovega uresničevanja ter še ustrezna varovala pred njihovim arbitrarnim omejevanje. V tem primeru se po stališču Ustavnega sodišča, in to je ključno, šteje, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene že z zakonom, torej ZNB in ne šele s podzakonskim aktom Vlade. Ob tem je Ustavno sodišče v okviru presoje konkretnih zakonskih določb, to je 39. člena ZNB in pa 104. člena ZZUOOP tudi določilo oziroma še dodatno konkretiziralo ta vsebinska merila, ki so bila ravnokar predstavljena. In v zvezi s tem ZPS najprej opozarja oziroma predvsem opozarja na neustreznost prostorske zamejitve predlaganih omejevalnih ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka 39. člena ZNB ter širše pomanjkljivosti ureditve predlaganega ukrepa izobraževanja na daljav iz šeste točke četrtega odstavka 39. člena ZNB, ki se, poleg že izpostavljenega, kažejo predvsem v tem, da izobraževanje na daljavo ni dovolj vsebinsko opredeljeno, da so okoliščine za odreditev ukrepa izobraževanja na daljavo preveč splošne, da predlagana ureditev izobraževanja na daljavo ne vsebuje varoval, ki bi preprečevala prekomeren poseg v pravico do izobraževanja. Tukaj bi izpostavil predvsem to, da ne vsebuje obveznosti postopnega zapiranja izobraževalnih institucij glede na stopnjo izobraževanja, recimo najprej višjih šol, šele kasneje osnovnih šol in tako naprej. In pa tudi, da ne predvideva oziroma ne določa obveznosti, da bi moral zakonodajalec prvotno oziroma najprej urediti šolanje v manjših skupinah ljudi ali pa v izmenskem pouku, in še, da ne določa predhodne omejitve zbiranja ljudi na drugih javnih mestih, kot so trgovine in lokali, s katerimi se manj posega v temeljne človekove pravice in svoboščine.

V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. UI-180/21, pa ZPS opozarja predvsem na neustreznost ureditve pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov za namene pogojevanja dostopa do javnih krajev z dokazilom o imunosti ali neokuženosti oziroma pogoj PCT, predvsem iz tretje alineje tretjega odstavka 39. člena ZNB.

Predlog zakona pa je nadalje, v tistem delu, ko sem že prej rekel, kjer nadgrajuje odločbo Ustavnega sodišča, torej, kjer ureja nadzor Državnega zbora, glede na pravno naravo uredbe iz 39. člena ZNB, ki je skladno s stališčem Ustavnega sodišča nekako tipičen podzakonski izvršilni akt Vlade, pa v mnenju ZPS sporen tudi z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave.

Predlagana ureditev namreč v slovenski pravni red uvaja nov institut, nepoznani institut soodločanje Državnega zbora o sprejetju podzakonskih aktov Vlade, za katerega v določbah Ustave ni pravne podlage. S tem pa Predlog zakona v bistvu posega v izključne ustavne pristojnosti Vlade za sprejetje teh podzakonskih aktov in je posledično lahko v neskladju z načelom delitve oblasti iz omenjenega drugega odstavka 3. člena Ustave.

ZPS na tem mestu v bistvu podredno opozarja še na pomanjkanje ureditev ustreznega postopka za podajo soglasja Državnega zbora k uredbi iz 39. člena ZNB, kar bi lahko vplivalo na samo izvedljivost predlagane ureditve v praksi, ki predstavlja pomemben vidik načela pravne države iz 2. člena Ustave, in predvsem nezmožnost države, da se hitro in učinkovito odziva na pojav nalezljive bolezni in s tem izpolni svoje pozitivne obveznosti, ki izhajajo iz 17., 35. in pa prvega odstavka 51. člena Ustave, to so predvsem varstvo življenja, varstvo zdravja, varstvo varnosti.

S tem v zvezi ZPS še pripominja, da lahko Državni zbor v Predlogu zakona zasledovane cilje oziroma ta želeni nadzor nad delom Vlade v času epidemije enako učinkovito in pa predvsem, tukaj poudarjam predvsem ustavno skladno izvršuje že v okviru svoje obstoječe zakonodajne funkcije, in sicer s spremembo določb ZNB ali pa s sprejetjem posebnega zakona za odzivna epidemijo točno določene nalezljive bolezni. V konkretnem primeru bi bilo to nek Covid zakon, kot ga poznajo v Avstriji.

Glede na navedeno je treba po mnenju ZPS Predlog zakona pred sprejetjem še ustrezno spremeniti oziroma dopolniti, predvsem pa je treba vse predstavljene pomisleke ZPS, sploh tiste, ki jih nekako ni mogoče nasloviti že v okviru Predloga zakona, upoštevati pri pripravi morebitnega novega Zakona o nalezljivi bolezni.

Ker smo bili v ZPS s predlaganimi amandmaji seznanjeni šele na seji, bomo mnenje glede amandmajev podali naknadno.

Hvala.

Hvala gospodu Galu Gračanin.

Besedo predajam tudi ostalim vabljenim na sejo, in sicer predstavnikom Pravne mreže za demokracijo, ki so avtorji predlaganega zakona. Pa prosim, tisti, ki bo razpravljal, če se pred tem predstavi.

Hvala lepa. Lep pozdrav vem. Predlagatelji zakona o poslanske skupine Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Tako da mislim, da bi sedaj bila namesto razprava poslank in poslancev in potem vabljenih gostov. Ampak oglasil sem se zaradi druge zadeve. Jaz mislim, da niso izpolnjeni poslovniški pogoji, da bi lahko mi nadaljevali danes obravnavo te novele zakona. Po vsem tem kar smo sedaj slišali mislim, da ne. Imamo mnenje formalno mnenje Zakonodajno-pravne službe na preko 20 straneh danes dodatno obrazloženo. Imamo mnenje Vlade, ki govori, da je potrebno novelo dodelati. To, kar smo dobili v obliki amandmajev na dveh straneh ni dodelava, je nek redakcijsko tehnični popravek, dodatno še nekaj amandmajev Gospodarske zbornice. Ne vem če je to vse. Nimamo niti pregleda vsega kar eventualno še prihaja ali pa bo prišlo. Tako da niso izpolnjeni poslovniški pogoji za nadaljevanje obravnave in je potrebno, predsednica, to obravnavo na tej točki prekiniti in zagotoviti nadaljnjo obravnavo ko bodo pogoji izpolnjeni. Treba je dobiti jasen in nedvoumen odgovor vlade ali so ti amandmaji tisto kar vlada meni, da je potrebno v tej noveli dopolniti sedaj tukaj preden nadaljujemo obravnavo, ali je to to? Treba je dobiti odgovor Zakonodajno-pravne službe, ampak mislim, da ga ne rabimo. Ker po tem, kar smo prebrali v tem mnenju in kar je bilo danes dodatno povedano, s temi amandmaji, ki so doslej vloženi, ti pomisleki niso odpravljeni, ker gre samo za formalistične popravke. Povedano je bilo s strani predlagateljice, da gre za pomembno vsebino, pomembno temo in če vsebinsko izpustim svoj del razprave lahko ugotovim, da ta vsebina, ki jo imamo danes tukaj na mizi, ne omogoča operativnosti izvedbe v primeru nalezljivih in ostalih bolezni. Zaradi tega je zelo pomembno kaj bomo sprejeli. Ker če bomo sprejeli nekaj napol in ne bo sprejeto tako, da bo uresničeno tisto kar pričakuje Ustavno sodišče bo ponovno presoja in se bo ta krog vrtel. Proceduralno mislim, da niso izpolnjeni pogoji. Predlagam, da to obravnavo prekinete, določite rok za nadaljevanje, ko bodo izpolnjeni, in da se takrat o vsebini naprej pogovarjamo, ker danes se bomo zelo težko glede na to kar smo slišali. Hvala.

Hvala za vaše mnenje. Torej, če prav razumem je vaš postopkovni predlog, da bi sejo prekinili?

Ja, dva postopkovna predloga, da se prekine in da jo nadaljujemo ko bomo na mizi imeli vse tisto kar moramo imeti za nadaljnjo obravnavo. Se pravi, usklajenost te novele s tem kar je povedal državni sekretar Ministrstva za zdravje v imenu vlade. Tega nimamo, ker Vlada pravi, da je potrebno te stvari dopolniti. To, kar imamo na mizi je samo redakcijska dopolnitev, vsebinsko dopolniti. In ko bomo imeli na mizi vsebinske amandmaje v skladu s tem kar je bilo povedano s strani Zakonodajno-pravne službe, ki je pa, moram reči, da v enem delu nam je tokrat ta Zakonodajno-pravna služba dala tudi en malo širši vsebinski pogled na zadevo. In bi bilo smiselno to upoštevati. Ne gre samo za formalistične pripombe, po moji oceni. Hvala.